OLAS1LO SLOVENSKE NÁRQPNE PODPORNE JEDNOTE Z.•SÜTirt SL^fČZPirSi Chicago, IUn pondeljek, 16. ivruiu (August 16), 1926 ŠTEV,—NUMBER 191 ascription tfitt TlifU KROJAŠKI IE LAVCI SE «ED- Ulôriil ta nraitkava nipvivva w piiiMivd • lovanriiki spostliaosti Bolgarski kralj proal Cehe, naj pomirijo Jagoslavljo. Policija ligo narodov »a grtko-bolgarski moji. Le na ta način Jc mogoče doka-sati, da dosdevna apoeobnost nI aposotaost. — Zaščitna col-nina Je tinti faktor, ki pomaga kovinskim ln bom batnim podjetnikom do proaperltete. Državni tajnik Kellogg Je vrgel v ko« resolucijo Kolumbovih vitesev, ki sahtevajo, da Zdruftena država pretrgajo diplomatske vezi s Mehiko radi konflikta ■ ka-toliško cerkvijo. Klerikalcem Je bilo pojasnjeno, da ameriška vlada se ne briga sa verska vprašanja.— Mehiški škofje varajo vernika s obljubami, da prida "velika pomoč** Is Združenih driav. Proteste glede krivične rasde-Ifttve volilnih okra jev bo allAatl t leseni v kongresa. — Kaj srni1'm. [ Rim. 14. avg—Kaki delava* v elektrarni v MIlana je bU ob» aojen na šest 1st sapora la 000 lir globe, ker je organ Islrgl št ra J h v elektrarni proti uvsdbl deveturnega delaVnlka. V Meaaandrijl je bflo sede« delavk obsojenih na osem do de* ast meascsv sapera, ker se agi* tirale sa stavko v Jutnl tovarni. Vesti o enakih slučajih prihaja-jo Is drugih krajev Italije. Nova reveMa v Nikaragrl. Manugua. Nicaragua. 14. avg. ^General Gregorio Ferrara, bivši vojni mlniater. je sačsl aovo re vol to proti vladi , .. ^ I*asbary la Paieell vidHa v ta- slišijo In vidijo ta rudarje, ki kmm nohodtt ssseh Po nlu Jih hočejo potlačiti. Naj oni, ki JT7' sede v sadežu moči, srečajo ls ae* ^ v obra* vašo opravičeno bes apel na drftsvljsae ss sd- j^.^jghko umiraU gladu v psavo krivic. r vUih zakotnih vaaeh. Pustili ■ ■■ vas pa ae bodo umreti lakote v l iaitn AngMJs. — Oeorge Park Unu In Plecadllljrju. Lsnabur? in A. A, Pureell sU »Pred vsem pe mora biti vaš apelirala aa britske radarje, da pohod v redu — učinkovita ds-naj napravijo miren pohod v mon«tracija solidarnosti In kon-London. Unabury je v svojem troU saasga sebe. Vaš pohod listu MWseklrM priobčil apel sa bo razbit, ako vas vaši aovražnl-demon «tratijo britakih rudar- ki obtožijo nereda ali nasilja, jsv pe londonskih ulicah. J* popolnoma ustavno, ko bode- V tem apelu pravi Laaaburri Is apelirali aa vae državljane "Naprej v London. Napolnit* mimo proti slorabi moči s po-ulice s ropotom vaših korakajo, močjo korumplreni. vlad«, ki ne člh nog. Prisilite bogatin«, da zastopa ljudstva." PROSVETA glasilo slovenski narodne podporne jednote lastnina slovenske nabodne podporne jednot» ^ r** wmmmmmmmmmLmmmmm P0NDEU1K, 16. AVGUSTA. Delovanje Hloveak . KStfttt ds hodijo, v isto z stroški in katere so v bližini njih. ns mesto ds hI se C«M eclssov po doctora. Rokopisi se m vrsisJa IMroit, Mieh. — Prod leti ee vozili miljo in mUje po uličnih je tu organiziralo društvo, ka- karah do svoje lsstne cerkve. B^ I tero ves čss deluje med tukaj-] fn ali jim more kdo bodiei škof I poi^ijTi S**^ d»P*»** ¡ru, 41 «6 za tri m«M«t, in t* inozemstvo $8.00. Nsslev ss vse, ker ims stik s "PBOfcVETA"^ ÜST4S Se. Lswaiel# Avsaee. Chknge. Illinois. Dne 8. avgusta, 1819^-CHAR-LES A. DANA se je rodil tega dne. Dana je bil ameriški žur nalist, slovit po literarni vrednosti svojih člankov. Rodil sc je v Hinsdalu, N. D. L. 1847 je postal glavni urednik new- "THE ENLIGHTENMENT" Orras ti tke tilovcae Nstieasl Owned br tke Sloveae Nstionsl Benefit Adv^| rates ea narodni dom, katerega Slovenci njimi ne bo sgodilo kaj takšnegs v Detroitu zelo potrebujemo. VI kot se je v Calumetu, namreč, ta namen ee prodajajo delnice in da bodo ssarali iti zopet »tre-prirejsjo veselice in . pikniki, buhom za kruhom drugam že^rške Tribune in ostal pri listu Ker se tudi ženske zavedamo, potem, ko bi avoje težko prislu-1 U tots *od Lincolnom je služi da nam je narodni dom zelo po- tene dolarje «metali v cerkveno Mpomožm vojni minister. W 1 1. 1888 do svoje smrti 1. 1897 je jx> uličnih bil urednik in glavni lastnik new-vzhod po yorikega dnevnika Sun. Bif je treben, smo se zbrale ter usta-1 zidov je. frovile žensko društvo, katerega namen je, v to svrho prirejati SEL _» United Stataa («seept Chiesgo) sad Cenada |M0 ssr| Chicago |6JO, and farsi« countries SS.OO per year. -MEMBER of THS FEDERATED PRESS" Zakaj bi so vozili karah z zahoda na veselice, 1 prodaja« delnice in «,0 uro in le več, ko je pa ss mo vpliven žurnalist izrazitega zna-sploh v vs^i ozirih pomagati Uden blok hoda do cerkve iste ¿»i» i" dovršen mojster angle-našim možem, da se čim prej vere, isto ceremonije in istegs | škega^stila. nabere potrebna vsota za zida- boga. nje doma. 9. avgusta, 1780,—FRANCIS Seveda mogoče bo kgkšnal SCOTT KEY, avtor ameriške Dete. v okleni« Ou\jtMJH)pjbf « ns*m.| Mai da va« Je a teai daeveai »atekla nareiaiaa. Ponovne 10 -■etovIMst. I rnrnm drugega občinstva povoljno po-sečena. Cisti prebitek je znašal 1668, katero vsoto smo izročile blagajniku možkega društva za B. N. D. Dolžnost me veže, se zahvaliti občinstvu za obilen poset, kakor tudi onim zsvednlm ženam in dekletom, ki ^r^nnur^.".^ mogoinl denarni ln indu-l« - Prvo veselico v ta nsiucn smo mjj rekla tudi z narodnim I himne "Star Spangled Banner priredile v mesecu januarju 1.1J domom bo tako, da se bomo mo- ee je tega dne rodil v Frederick katera je bila od slovenskega ln| rali eni voziti več milj po ulični Countyju v državi Maryland. kari do njega. Takim moram | Začel je odvetniško kari jero v pa povedati; da domov (dvo- rojstnem okraju, na kar se jc ran) tukaj primanjkuje. Ko jo preselil v Washington, kjer jc najbolj potrebujemo, je nI mo- bil mnogo let drftavni pravdnik RUDARJI V ZAPADNI VIRGINIJI ZOPJET VSTAJAJO! Mogočni Paisleyjevi in tursglovovi interesi so dali severnem delu Zapadne VirKinije znamenje za bitko z rudarji Za temi interesi stoje mogočni »in,. . . ^ atrijski privatni interesi. V prvem navahiso rudarji ped-L f ¿J díl jf biu veie„c. to ^ ^ ve¡iko „^jše str*L^^S^1JfiSli manj ledi Premogovniškim podjetnikom se je posrečilo vsiliti program povoljen. Hvala Fran-I— --- —- --------1 civilista, ki ga obdolžili manj rudarjem lestvico izza leta 1917, a kasneje so se ti pod jet- ees Božič za sklicevanje sestan T7. . .. , ,i__i a. t a___j.i. Ai:..knH Ballads," spisane v nemškem penn-«ylvanskem narečju Pennsylvania Dutch). V istimae je deal norca iz izobraženih nemških prišel nikov, ki so prišli v Ameriko okolo I. 1848 in ki so v slabi angleščini debatirali med seboj i visokih filozofičnih vprašanjih veliko zabavo bolj praktičnih domačinov. Tudi v Lelandovth resnejših delih zgodovinskega in Žlvljenjepisnega značaja či-talec srečava njegov zdravi humor. Zadnje njegovo delo je bila knjiga o indijanskih običajih in ljudski umetnosti. 18. avgusta, 1774.— MERIWETHER LEWIS, rojen blizu Charlottesvilla, Va. Bil je poročnik v ameriški vojski, ko ga je predsednik Jefferson imenoval za svojega privatnega tajnika. Dve leti kasneje ga je pred tednik postavil na čelo ekspedi cije, ki naj prepotuje ameriški kontinent do Pacifika. Podpo-veljnik ekspedicije je bil stotnik William Clark in tako ta znameniti pohod slovi v zgodovini pod imenom "Lewis and Clark expedition." Svrha ekspedicije je bila raziskava ogromnega ozemlja na zapadu, ki so ga Združene države pridobile oziroma nakupile, odkar so postale neodvisne 0 vsej tej tedaj divji pokrajini zlasti o onem delu zapada, ki se razprostira onkraj reke Missis-sippijaf so ljudje imeli le motnç pojme. Dne 81. avgusta 1808 se je četa raziskovalcev spravila na pot; poleg dveh voditeljev je če ta obstojala iz 3 narednikov, 28 vojakov, 8 tolmačev in enega čr-nepa sužnja. Prišli so do reke Mississippi in v spomladi 1. 1804 so potovali ob reki Missouri do njenega izvira. . Nato je Lewis nadaljeval svojo pot čez prerijo do Skalnatega gorovja, odkri reko Kolumbijo ln na plaveh po tej reki končno dospel do Paci fika. Tu ie raziskal velik de Oregona. Prepotoval je 4000 milj, začenši od stočišča rek Mississippi in Missouri. Večino te daljve je Lewis s svojo četo prepotoval peš in pri tem hodi na lov, nabiral zanimive najdbe in vodil zapiske o potovanju. Ko je prezimil ob reki Kolumbiji, je dne 23. marca začel povratno potovanje in dospel v Washington 14. februarja 1807. Lewis Clark sta objavila svoje obširne zapiske o tem zgodovinskem pohodu, ki je tedaj vzbudil nepopisno zanimanje po vsem svetu. Ob svojem povratku je bil Lewis imenovan za governorja ogromnega teritorija Louisiana. 25. avgusta, 1839—FRANCIS BRET HARTE, slavni ameriški novelist in pesnik, se je rodil v Albany ju, N. Y. On je zlasti zaslovel po svojih povestih iz življenja na divjem zapadu, zlasti v Kaliforniji. L. 1854 se je pot dal v Kalifornijo, privabljen od !í¡ ^íf^^ínl žene in dekleta, ki so na svoji prvi «kupni seji dne 6. t. m. že dsvno otresli naj bl ton j silili našo mladino! Ha, ha t Vsaka treznomisleča oseba se mora temu smejati In ve, da tiato, kar ni za mene ter se ne pustim no na prvi svit zarje, da izvejo, kako stvar stoji. Stali so z dalj nogledi, naperjenimi proti trd ukrenile vse potrebno. Izvolile | njavl, da ulovijo prvi odaev zar-so posebne odseke, da bodo de- je. "Naša zastava je še vedno lovili s nsmi. Ze naprej mo- tam," zavpil je Key v svoji rado-ram Izreči priznanje vsem ga gti. jn isti dan je Key na kro- mi denarnimi in industrijskimi privatnimi interesi bi se -kubiti tudi ".^^ obljubljena darila. Le tako na- ^u J?e MinZ na£5£i £ nikdar ne drznili izzvati tako nesramno rudarjev v m- SVinJ?1!! ^Lsi idle«r se prej» žene ta dekleU! ***** vrtal nsčrt kitic svoje pesmi ns 'bodo tudi fantje na vrsti. Kaj obratni strani nekega pisma, ki vernem delu Zapadne Virginije, kot so to storili S'prek>-|^î ¿4^0. mom jackHonvillske pogodbe, ako bi fudarji in delavci I omenjeni sta isjavili, da roka I nP* Tik^'X^1^^. ga je alučajno imel pri sebi. Kmalu potem je on in njegova Fantje imamo sojo v petek ve- dru|ba dobil dovoljeilje; da Izvolili toliko zastopnikov v legislaturo Zapadne Virgi-lroko umije. Yes, roka roko umi ___________ „J |__________WVWIJ___ nije, da bi imeli večino. Ti interesi bi dobro vedeli, W ^nc v tem °",ru' a l** 18' C m- Vei bo ilkrca Britanski napsd je bil jih čaka, ako prelomijo pogodbo, na katero so dali svoja ob ^ Wdlta val —K — imena, da jo bodo držali in se ravnali po nji. Videli bi Lst, tistega tudi desnica ne _ poraz že naprej pred seboj in razumeli bi, da bo ves denar| mars. Co še smlraj tavate v t«ni| vabljeni. Na svidenje! — Frank vržen v vodo, ki ga bodo izdali za prelom pogodbe. in Tako pa v legialaturi Zapadne Virginije sedi večina,! ^^I^D^S hočete trpeti gada na vaših svobodno vam. Uverjena ne Kramar. brez uspeha: Nsalednjega dne jo Key pokazal pesem svojemu sorodniku sodniku Nicholsons, ki jo je poslal uredništvu nekega časopisa v Baltimoru. Peeem je bila objavljena dne 21. aep-tembra pod naslovom "Defense u nu iih^l . , of Fort McHenry." Na sahtevo Springfield, Iiauets. — V avtorja ni bilo njegovo Ime na pisu rs7|»rsvijaie aoruMvwnin in vad#no< Staro melodijo pesm LISTNICA URBDNIÔTVA. ki nasprotuje interesom rudarjev in drugega delav- bodp sedli na. llmanice. Kakor stva. Ia to dejstvo so izrabili Paisleyjevi in Pursglovovi rečeno, so se še davno otrealll interesi v svojo korist, zavedajoč se podpore, ki prihaja >iJtvk u4r i1^" vf ,,02.4b!!i unja U takega razmerja. Ako bi bilo razmerje nasprot- ^ no, bi rudarjem v severnem delu Zapadne Virginije ne njih prepričanju? Tudi "«kate-! ^ prinU ^o -l PordrsvI , ^ »• Pranje te bilo treba zasUvkati, da prisilijo premogovniške podjetr rim naseljencem Is Calumeta so ^ . . J l»«ni. Tak-o je nastala pesem nike do spoštovanja pog^ ki« jo ^jetnikrsami - ^ ^t ^-^^ podpisali. Tudi v južnem in južnozapadnem delu Virgi- {strgane i^tdeeTtake In suJvim ^ mor# nije bi bilo drugače. V vsi Zapadni Virginijl ne bi bilo take vrgli v cerkveno sidovje na najti enega neunijskega premogovnika, kajU rudarji bi Calumetu, it katere* so se mo- fffifi n^i Mine M«. J^.l^^Zi fn delali bi na podlagi pogodbe, ki jo bila sklenjena med],* ilVftr. kot so bili na Calume-1bo dovolil, da s evzamovs. dokler organizacijo in premogovniškimi podjetniki. Nota tu. Ali ni tukaj dovolj cerkva, ne dobil dobi* službe T U. avgusta 1824.-CHAKl.hs G. LE L ANI), ameriški piaatelj je tega dne rodil v Phfladel-Ui. Po dovršitvi princetonake universe je študiral na Nemškem In v Parisu. Posvetil navala na zlato. Najprej je uči-teljeval, potem je sam začel iskati ztato, ali brez uspeha. Končno je vstopil v neko tiskarno. Kmalu so njegove kratke povesti začele vzbujati pozornost. Prispeval je svoja dela za časopise ln 1. 1868 rfpisal svojo najuspešnejšo povest "Luck of Roaring Camp." Bil je imenovan za ameriškega konzula na Nemškem in Škotskem in se končno naselil v Londonu. Spisal je mnogo in večinotna je v svojih povestih obdeloval življenje kalifornijakih pijonirjev in srečelovcev. Njegove povesti se odUkujejo po dramatičnosti, fini karakteriza-ciji in humorju. On ni prav nič skušal ublažiti temno stran pre-grešnosti in bede na divjem zapadu. ali vae spise preveva širo-kogrudna simpatija in sočustvovanje. Med njegovimi spisi so še vedno prijetne povesti, kot "The Outcasts of Poker Flat." "The Luck of Roaring Camp, "Qabriel Conroy." "The Twins of Table Mountain," "A Drift from Redwood Camp." "The Bell-Rinyr of Angela." » avgaeta, 1809.- ROJSTNI DAN PESNIKA HOLMESA. Oliver Wendell Holmes, ameriški peanik. eeejist in zdravnik se Ločitev cerkve od industrij, V Ameriki je cerkev ločena od države že od rojstva republike. Ustava pravi, da nobena vera ne sme biti oficijelno priznana niti zabranjena. To je pribito, kar se tiče političnega režima. Toda ustava ni predvidevala razmer, ki so prišle poldrugo stoletje po njenem sprejetju. Cerkev je ločena od politične vladavine. Ko-iko moči in veljave pa Še ima ta vladavina? Politična forma vlade se vedno bolj razkraja in politična oblast je samo še re-ikvija — izvrševal ka nove ob-astl ki jo ustvarja boljinbolj prodirajoča nova forma vladavine: industrijska avtokracija. Za to novo formo vlade pa še ni nobene ustave, in cerkev, ki je ločena od političnih malikov, je v premnogih slučajih komod-no zraščena — kri, meso in kosti — z industrijskimi korpora-cijami, ki postajajo od dne do dne večji vladajoči faktor v Združenih državah. Kdor torej govori o ameriški ločeni cerkvi, o svobodi cerkve ali .svobodi ljudstva pred cerkvijo, se moti. V Ameriki so kompanijske prodajalnice, kom-panijske hiše za delavce, kompanijske banke, kompanijske pošte, kompanijski zdravniki in kompanijske cerkve. Se nekaj let, pa bo vs& kompanijsko. V nekaterih krajih so delaVci pri- : morani od kompanije dajati redne prispevke za cerkev; v drugih- slučajih prispevajo korpo-ragije in posamezni kapitalisti. Korporacije v svojem interesu izkoriščanja zahtevajo, da so delavci kolikor mogoče mirni zadovoljni in neumni — z* to pa potrebujejo cerkve. Ameriški delavski razred ko moral ločiti cerkev tudi od korporacij, od industrijske vladavine, če hoče biti svoboden. To se zgodi takrat, kadar delavski razred ovrže industrijsko avtokra-cijo in ustanovi še boljšo formo vladavine: industrijsko dems-kracijo, katera mora priti. • e e Tudi to pojasnjuje. Iz Rima poročajo, da je v Italiji preko 20,000 družin, ki imajo po deset in še več otrok. Zato pa ima Italiji fašizem in 37 kardinalov ! • • t ' Markantai Markei. Cenjeni Žarkomet! Dolgo je moral čakati naš Markei» da je zopet dobil nekoga, ki mu je nekaj' napraskal za frančiškansko cunjo. Markei je pustil zapisati samohvalo, kakor da je oa ne vem kako dober gospodsr in ks-kor da ima kontrakt narejen, ds se njemu ne more nikdar pripetiti, da bi on kdaj potreboval zs-vetišče. On se ne zaveda, ds največji bogatine! so lahko čes noč izpremene v reveže; in če ne oni, pa njihovi otroci. Marlel je podpisal neke besede o "psl'ei beraški in praznem bokavu." Markei, poglej k predsedniku tvojega društva K. S. K. J.! On ni len, vendar ga že zdaj čaks "strgan rokav" in morda še kaj drugega. In ravno ta nesrečni "polni bokal" je vsemu temu kriv. Kaj pa, Markei, kako si kaj gospodaril na sejmu Slov. doma na Holmes cesti? Vpil si: "Jaz sem tukaj gospodar!" — pa je vrag kar čez noč vzel vse tvoje gospodarstvo. Slab tak gospodar! Tako je povsod, kjer gospodarijo taki kot je Markei. Za tiete igrače, ki niso bile vredne $10, ei postavil strašo, toda škoda je bilo čuvaja za tisočak». Gospodar Markei, poznamo se! — Col!inwoodski štrigelj. a ee Pertlnentna vprašanja. Ali se svoboda vest* meri po svobodi posedovanja zemlje Is 'drugih pozemeljskih zakladov K. T. B. je popolnoma pisateljevanju. Te-¡je rodil v Cambridgu, Mass., dne ffloeoff je.—PX.UL 29. avgusta. 1809. Njepova najbolj znana knjiga jo "The AuU> erat of the Breakfast Table." ki je našla mnogo čitateijev to in v inozemstvu. Sijajnem kon vozari jskim črticam je I. 1859 sledila enaka serija "Tbe Profesor at the Breakfast Table" in L 1972 "The Poet at the Break faet Table." Knjige eo ogajak radi eiJaJne dovtipnosti in radi pisateljeve drsne all ljudem D* tj^a« vatli gliiawv »■•■i foolidge prepovedal zastrupljanje alkohola.—V državi New York se bo vršil auhaški referendum—Dva ubita v butle- garski bitki v Wisconsin u.—V suhem Arkansaau zmagal mokra*. - Washington, D. C.—Tukajšnji uradni krogi se prav nič ne čudijo, če je v tej svobodni deželi ¿¿dalje več slučajev smrti, oslcpelosti in bleznivosti radi jganja.' Sa} je ravno naš stric Sam tisti, ki svojemu ljudstvu nataka smrtonosne strupe! kaj-puds se suhaške oblasti izgovar-jtjo, da se godi to le v namenu, da se prepreči razpečevanje prepovedanih pijač. Toda vprašanje ni, kak je namen, tu se gre u učinke—in4 učinki so strašni, kakor dovolj glasno kričijo statistike smrti, oslepelosti in blaznosti radi zaviivanj» od lastne vlade zastrupljenih pijač. Viadne suhaške oblasti so na razne načine skušale ustaviti uporabo industrijalnega alkohola v pivske svrhe, toda ker pri tem niso imele uspeha, so se odločile za skrajno sredstvo: odredile so, da se mora industrijal-nl alkohol denaturalizirati s atrupenimi snovmi. Razne formule za denaturaliziranje so bile sprejete; čisti alkohol so za-strupljali z lesnim alkoholom, z benzolom, piridinom, da celo z nitroglicerinom. Ljudstvo noče prohibicije, temveč zahteva svojo pijačo. Ker je ne dobi rednim potom, se zateče k butlegarjem. Butle-garji pa so navadno jako malomarni in vrhu tega malo izvež-bani kar se izdelovanja pijač tiče. Svoje likerje izdelujejo iz industrijalnega alkohola, ki ga je stric Sam zastrupil. Potom redistilacije odpravijo sicer precej strupenih primesi, toda malokdaj vse, in tako dobijo ljudje od svojih butlegarjev strup, ki ima v mnogih slučajih Strašne posledice. Suhaški car, general Andrews, je pred dnevi zanikal, da vlada zastruplja alkohol; toda odredbe njegovega lastnega suhaške-ga oddelka ga postvaljajo na laž. V dodatku št. 61 k "naredbam in formulam za denaturaliziranje alkohola" se nahaja formula št. 1, ki se je izdelovalci industrijalnega alkohola najčešče poslužujejo in ki radi tega žanje najbolj bogato žrtev med ameriški mljudstvom. _Ta formula predpisuje, dale mora vsakim 100 galonom žitnega alkohola primešati 10 galon smrtonosnega lesnega alkohola, a za name-Ček—ali pa mogoče iz človekoljubnih ozirov, ker če prejšnji «trup človeka ne ubije, ta ga bo gotovo!—dodaja še pol galona kerozina. Kemiki trdijo, da je popolnoma izključeno odstraniti ves lesni alkohol iz tako zastrupljenega alkohola. Lesni strup nima ne barve ne vonja, in mogoče ravno radi tega dodajajo kerozin—kot svarilo. Toda pri redistilaciji se da odpraviti kerozin, kake'3 odstotke lesnega alkohola pa/vendar ostane. Naj omenimo, da ena čajna žlička lesnega alkohola v eni osminki žganja pomeni oslepi j e-ne Zadnje čase, ko so časopisi Poročali, da skušajo suhaške oblasti najti kak še hujši atrup za denaturaliziranje alkohola, se je dvignil tak vihar širom dežele in '•"ti so tako ostro kritizirali take zahrbtne napade vlade na življenj«' prebivalcev, da je predsednik Coolidge v petek izjavil, da je Proti temu, da bi se alkohol zastrupljajo. Pomožni zakladnici tajnik Winston je takoj, ko i" Prejel tozadevno izjavo od i ooiidga, razveljavil vse tiste formule, ki predvidevajo prime 4»vanje strupov industrijalne ^u alkoholu. New York.—Vrhovni sodnik (>ain je v petek zavrgel peticijo davkoplačevalke mrs. Helen M Alt*rt. ki je hotela izposlovsti •"d™ prepoved proti volilnemu '"">oru in drugim uradnikom, ki bi Jim zabranjevala, da bi pri Jonskih volitvah stavili na Klanovniee vprašanje glede Vol-■teadovega zakona. NVwyorfka "konodaje je nam m' sklenila dati vprašanje prohibicije v je-•eni na aptošno glasovanje, kar VEČERNA SOLA V CHICAGU Pouk bo najraznovratnejši. — Angleščina za priseljence, raz-ne stroke in arednjtfolaki poduk tudi vključeni. , MPgTir» POMAGAJTE ANGLEŠKIM RUDARJEM! Šolski odbor mesta Ohicage, čigar področje spada odsek večerne šole, Be je odločil, da bo dal vse priložnosti priseljencem, da se priuči v prvi vrsti angleščine. Večerna šola bo popolnoma brezplačna za vsakega, ki želi, da bi se priučil tega jezika, ki je neobhodno potreben vsakemu, kdor ima resen namen ostati v tej deželi. V mestu bo za ta namen odprtih nič manj kot 82 večernih šol, ki bodo razdeljene po vsem mestu, tako da se ne bo treba nobenemu predaleč voziti. Za tiste, ki še niso dovršili ljudske šole, bo tudi odprt poseben oddelek, da se jim da priložnost za to. Poseben oddelek bo tudi za srednješolsko izobrazbo, kakor tudi za poklice v raznih strokah. . Vpisavanje se prične 18. sep-tembra. Tisti, ki se žele vpisati, naj pridejo omenjenega dne zvečer med sedmo in deveto uro v najbližno šolo, da se vpišejo. Šola se prične dne 20. septembra. DEMOKRATJE BODO IZRABILI REPUBLIKANSKO KORUPCIJO. ta namen porabijo izreke Thomas Jeffersona. Woshington, D. Č. — Demokrat je bodo izrabili v letošnji volilni kampanji korupcijo republikancev, ki so jo prakticirali pri letošnjih primarnih volitvah. Publicistični biroj demokratičnega narodnega odbora v Waah-ingtonu je izdal izjavo, v kateri citira izjave Thomas Jeffersona o politični korupciji. Na ta način hoče demokratični narodni odbor dokazati, da se demo-kratje ne poslužujejo koruptne-ga sklada. To je sedaj šele zadetek. Ko pride jesen, bodo demokratični govorniki naglašali, da so demokratični kandidatje čisti kot angeli in niso dostopni korupt-nim metodam pri volitvah. V Chicagu so kradli glasove pristaši obeh starih strank, kar je dognalo ponovno štetje glasov, ki ga je odredil okrajni sodnik Jarecki. Kraja volilnih glasov pa najbrž ne spada med volilne čedhosti, ampak najbrž med volilna koruptna dejanja. Delavci in farmarji bodo ravnali pametno, ako ne bodo poslušali ne demokratičnih in ne republikanskih agitatorjev. Dokler bodo farmarji in delavci glasovali za republikanske in demokratične kandidate, bodo glasovali proti svojim interesom. To naj si farmarji in delavci zapomnijl, ko bodo odhajali na volišče. Ljudske interese zastopa soci alistlčna stranka! • A. J. Cook, tajnik angleške rudarske federacije, je v svojem govoru pri Sheffieldii na Angleškem rekel: "Daljše delavne ure pomenijo smrt v rudniku. U v zadnjih urah delavnika pride do nezgod. V oami uri delavnika, katere smo ae isne-bili a sedemurnim delom, ae je pripetilo največ neareČ.*' VmH izjJagaslavlje žrtev alkohola. Ns Kollčevem e v neki gostilni zbirališče ori-ginalnih alkoholikov obojega spola. Pljqjo vse, kakor pravijo, samo da teče in da gre v glavo. Ob aobotah in nedeljah meša-0 tudi vino in Žganje. V nedeljo 8. julija so bili zopet zbrani, med njimi tudi domačin Štefan Zalokar, ki je bil izreden Čeati-ec alkohola. Trije gostje so sklenili, da mu (rupijo tri Utre vina, ako ga izpije v četrt ure, in sicer v globokih požlrkih iz vrčka. Štefan Zalokar je ponudbo s veseljem sprejel, in pridno "eksal." Ko Je ipprasAll še dva litra, so se mu vsf čudili, ds ni popolnoma >ijan. Zato so mu k tretjemu 11-:ru primešali še Žganja, baje špirita. Zalokar je tudi zadnji Utor eksal. Ko je spil prvi vrček, je bi radi suhači na kakršenkoli način preprečili. Vrhovni sodnik Crain je izjavil, da je tako glasovanje legalno in da ga ne more nihče zabra-niti ali preprečiti. Glede Vol-steadovega zakona je izjavil, da ga nI mogoče smatrati za nespremenljivega ali za nepreklic Ijivega; kdor je U zakon sprejel, ga lahko vsak čas odpravi ali spremeni. Eagle River, Wia.—V četrtek zvečer se je v gozdovih blizu trga Winegar, jugovzhodno od tu, odigrala krvava bitka med kentuškimi munšajnarji in i rifovimi deputiji. V bitki sta bila ubita en konštabler in en munšajner, ranjena pa dva mun-Šajnarja In en deputi. Little Ročk. Ark.—Arkanaaa velja kot skozi in skozi suha dr žava, toda pri ravno zaključen nominaciji kandidata za gover-nerja na demokratskem tiketu je igralo vprašanje mokrote veliko vlogo. Sodnik Martineau in govemer Terral sta se potegovala za nominacijo. Terral velja za popolnega suluča, Marti neau pa je priznal, da ga tupe-tam rad malo cukne. Tekom kampanje ne je največ plaaHlo in govorilo o mokroti enega in su-hoči drugega. Volllci ao izbral za kandidata Martineauja—tore mokrača. SIN SENATORJA SMOOTA ODPOTOVAL V MOSKVO. (Nadaljevanj« i 1. strani.) tančno kaj je sovjetska vlada pripravljena storiti glede Ke-renskijevega dolga in ameriške astnine, ki je bila zasežena v teku revolucije. On bo moral slediti t(Udi vsaki oficljelni izjavi glede namenov tretje interna-cljonale napram vladi Združenih drtav. Senator Smoot, po-iskušajoč premostiti prepad, ki je zazijal v politiki napram Rusiji med senatorjem Borahom in državnim departmentom, bo mogoče latiko povedal Coolidgu, ds si Uaj tajnik Kellogg ne dela srbi zaradi tretje lnternacijona-le, da bodo Herbert "Hoover in njegovi britski drugi končno plačani deloma za zlate rudnike, ki so jih.Iastovall pred'revolucijo. Nazadnje bo lahko povedal Cooldlgu in Mellonu, da se Kerei)skyjev dolg lahko izravna na podlagi možnosti sovje-tov za odplačilo dolga. Državni in trgovski depsrt-ment nočeta priznati, da kaj vesta, lz kakšnega namena je mladi Smoot obiskal Moskvo. O njem pripovedujejo, da nima oficijelnih priporočil vsake vrste, ampak on Ima navaden potni list in pismo, ki ga je podpisal državni tajnik. To pismo priporoča mladega moža ameriškim, konzulom, da naj bodo vljudni z njim. Tako pismo se 10 priporočilo kkašnega senatorja izda vsakemu ameriškemu državljanu, ki pa ne zahteva, da konzul kupi smotko. Smootoy sin se torej nahaja v Moskvi po privatnih poslih, razen, da je agent za svojega očeta, ki je Član dolgov ne komisije In eden izmed najbolj vplivnih konservativcev v administraciji. To potovanje rodi mogoče zaupno poročilo, ki izpremeni zadržanje administracije napram ruski izravnavi, vrh tega pa povzroči, da Združene države pri-znajo Unijo socialističnih sovjetskih republik. Mogoče se pa ne rodi ničesar, in sicer ravno-tako. kot niso rodili ničesar prejšnji obiski senatorjev, kongreS-nikov. bankirjev, urednikov, profesorjev in tovarnarjev. Herbert Hoover stoji še na poti, ki vodi do priznanja Rusije. _ Umoril je «ena, ker Je Mla lepa! / New York.—Antonii Di Palo, italijanski delavec, je 13, t. m. priznal, da je on uanaril svojo ženo Iz enostavnega razloga, ker je bde preval lepa. Nezaposlenost so nttijio Chleago. (FP) pr Nezapo-slenost, ki se je pričela v preteklem marcu{ se Je delno usta-vila v juniju, kot poroča delavski departm Toda vieenp je nezaposlenost za deset in ppl odstotka večja kot pa je bila v letu 1923 junija mesecs, ko se Je zaposlenost dvignila do viška po splošni in-dustrijalni depresiji v letu 1921. To pomeni, ds je sedaj za|x>sle-nih najmanj ,.000,000 delavcev manj. Skupna vsota, ki Jo družbe plačajo vffk teden, je padla za celih devet, odstotkov v istem času ter Je «nižala celokupno plačo v mezdah za približno dvajset milijonov dolarjev ns te. den. Povprečen delsvec Je prejel v juniju $26.74 na teden. To se da primerjati a, povprečno plačo $26.03, ki Jo,je prejel na teden v preteklem letu v istem mesecu,, V letu 1923 so povprečne plače znašale x$ tovarniškega delavca po $26.63 na teden. V nekaterih industrijah so pa povprečne plače še veliko nižje kot so v drugih, In sicer v bombažni In pa v oblačilni industriji. To Jssno govori, ds je še vedno veliko brezpoaelnlh ter da ao razmere še vedno slsbe. Delavski departmeat proučuje proizvod blaga. Chleago', III.—(P*P)— Nova In dustrialna revolucija prihaja kot ln\enuje državši delavsk department nov pojav velikan sklh proizvodov v vseh industri j ah. Delavski department pra vi, "da bo ta industrlalna revolucija prekašala vse gospodar ske preosnove v industriji, ki jih Je povzročila Industrlalna revolucija po iznajdbah v Angliji zadnjih 25 letih osemnajstsgs stoletjs, ki je preustrojlla vso angleško industrijo, kakor tud vse politično in socialno žlvlje- Državni departitient pravi, da se pravkar nahajamo v objemu u industrialne revolucije ter da smo naredili že največji korak v tem pogledu ter v produkcij blaga v vsej zgodovini modernega industrialnega sistema. To pa si razlagajo aa ta način, ker pravijo, da je proizvod automo bilov, železa, jekla, obuval ter drugih proizvodov daleč prekosil vsa ostale v preteklosti. Vse te -industrije so vsč kot potro-Jlle svoje izdelke v zadnjih letih, Vsa ta velikanski prizvod in pa dobički, ki jih imajo družbe pu še niso prav nič zboljšall de lavskih razmer, pač pa so jih v mnogih slučajih še poslabšal Delavci morajo garati sa pičlo plačo, medtem ko se nenasitn izkoriščevalci brezskrbno rede Zlato srce. . Zakonski mož, blaga duša, je pred amrt jo izvabil svoji ženi obljubo, da se ne bo v novič «molila. "Vrli možak T je vzkliknil njegov sosed, "še v svojih zadnjih trenutkih je imel dobro mi sel na nas, ki smo ga preživeli C Skrivna pomoč železniškim družbam. Chleago, III.—(PP)—Medtem ko vpije meddržavna trgovnku komisija, da se ne sme svlšst con na zapadnih železnicah, < < m, da s tem preslepi farmarje, pa js na skrivaj primaknila železnicam "napitnino," da njih zahtevam ter da al sami lira vna jo posamezne cene kot Jim zdi potrebno. Chlkaškl trgovski šumel Ji mnenja, ds bi ss ns smelo det ugodnosti ter ds bi se Jim morilo zapreti vsa skrivna pota da bi železniški baroni ne dobi preveč pravic. Ta Hat, sagovor nfle velebizneaa, pravi, da je ome njena meddržavna komisija političnega značaja, zato ker pust da vplivajo politične mašlne nanjo. Ta žurnal ae boji, da bodo železniške družbe dobile na U način preveč skrivnih poti, po ksterlh bodo imele prej ali slej ÍÍ padel v nezavest in takoj izdih nil. Pred par leti se je dogodil tamkaj približno enak dogodek. Dva nenavadna poroda. V Br-nazlh pri Sfnju v Dalmaciji je >orodila neka mati moško dete z dvema glavama. Dete je živelo samo eno uro. Narod tolmači roj, stvo tega otroka kot znamenje da se bo v dotičnem selu rodil velik Junak, Še slavnejši kakor kraljevič Marko. — V 8elevcu smederevskem okraju v Srbiji je Perzida Mllkovlč, posestni tova žena. rodila moške trojčke Vest o redkem dogodku se Je ta koj raznesla po vasi in je ljud stvo mater bogato obdarilo. Vsi trije novorojenčki «o krepko razviti In zdravi. Mati je stara Šele 30 let. Malarija v Hercegovini. Vsled dolgotrajnega deževja so na raz nih krajih Herctfcovlne ijastale velike mlakuže. Vsled solnčne gorkote so ss Iz jajčse, ki so bi la v močvirju, izlegli malarlčn komarji. Ti komarji so daleč ns okoli raznesli zloglasno bolezen malarijo. Število t^alarlčnlh bol nlkov je že znatno. Pripetilo le le tudi več smrtnih slučajsv Isstl po ssllh. Pomoč sirotam. Za vzdrlava njs In podpiranje sirot ln neza konskih otrok je v letošnjem budletu določen znesek 1,300,000 dinarjev. Ta kredit je na posamezne pokrajine razdeljen po Itevilu sirot tako-le: Slovenija 100,000 t)in,j Srbija in Črna gora 600,000, Bosna in Hercegovl na 180,000, Hrvstska in Slsvoni js 180,000, Dalmacija 100,000 ter Banat, Bačka in Baranja 80,000 dinarjev. Svetoval potnik s Izredno dre goceno zbirke Rtdplaov. V LJubljano je prlspsl smsriškl držav ljsn Josip Mtkulsc, rodom lz Hr vstsksga Zagorja, ki J# odšel na potovanje okoli sveta, da sbsrs lastnoročna podpiše znamenitih sodobaMMr Wh narodov. V A meriki si js dsl nspravlti v to svrho ogromno knjigo, težko 26 kg in vrsdno £76 dolarjev, ki jo nosi na potu deloma na ramah, deloma pa prevsžs v posebnem vozičku, flsrljo podpisov v njlg Js otvo*il sedanjih predsednik Združenih držav Coolldgs z*ss-mi državnimi podtajnlkl; v knji gl so dalja avtogram! predsednl kov skoro vseh južnoameriških republik, Edisona, Rockefellerjs, Lloyds Oeorga, Baldwlns, Dou mergues, Brisnda, italijanskega kralja, Mussolinijs, d'Annunsis številnih ksrdinslov, pisateljev, pesnikov, komponistov in sploh kulturnih delavcev vssh naro dov. Knjiga reprezentlra ogrom no vrednost ln Je nedvomno na največjih zbirk svtogrsmov ns avote^^^^^H^^^^H Električni tek Je usmrtil 24 letnega Ivane Orešnlka, kova-Ikega mojstra in posestnikovegs sins v Trbovljah. Pokojni ae Je ponesrečil zavoljo tega, ker je prišel pri naftsljevsnju vodovoda v stik z električnim tokom JeUJa po eell Julijski Krajini. Skoda je ogtemna. Is Komna prihaja vest, da js tam in okoli Štanjela debela toča oklestlla vinograde. R>eestnikl si so upe-■na 100 hektov terana, ga bodo mogli pridelati komaj par bek-tov. Nad cerkljansko občino as e utrgal oblak. Cesta is Cerkda Idrijo in Sv. Lucijo je na ves i rajih močno razrita. Trpeli so tudi gosdovi. Voda je ofresla mnogo lasa. Most na 2el(au ae e porušil in tako pojde aa d%Ue lasa promet s lesom po cesti Idrija-Crnl vrh-Ajdovščlna. Podobna porq£ila pravijo, da je trpela v nevihti posebno še vas Ipa na Kraau, V Hlevniku ln tam okoli v zapadnih Brdih Je oča pobila vse, kar js bilo ostalo še dobrega od prejšnjih neviht. Pred poroto v Cerkvi aa Ja v i sila razprava protj Ludviku Clmpriču, ki Js bil obtožen, da ,e svojega ujca Antona Juga obdeloval s čevljem toliko časa, da jo nastopila smrt. Zgodilo as u to na Ksmnem, Nastal je bil prepir mod Cimprlčsm ln Jugom, lug je Clmpriču očital pijanost n m «delavnost. Znan pa Je bil stari Jug kot človek, ki rad sba-da ln ae prepira. Ko ga Je Cln»-prič uabll s čevljem po glavi, Ja Jug kmalu na to padel in se onesvestil. ub 10, url zvečer pa Je umrl. Pri razteleienju so ugotovili na roošgtAlh sasllto kri ln sodni izvedenec pravi, da je smrt lahko nastopila tudi vsled padca na tla. Cimprič js ščen. farmarakim izdelkom, ki prevažajo med državami. NABOCITB 81 KNJIGO "AMERIÄKI SLOVENCI." Delavski Izobraževalni turi po Jamom lllleetee. Taylorvlllek IIL—(PP)—V južnem llllaolsu ae nshsjsjo ns po« ti predavatelji in dramatiki, da poučujejo prdmegarje kolektiv nega sadružalštva in splošne Izobrazbe tfr ssdaj so ps še dodsi drsmstiko tam rszredom, ki Jih obdrtsvsjo še drugo leto v Ts/ lorvillu. To deb vrši Izobraževalni oddelek premogarske un - vso pravico, da zvišajo vozne ce-1* ^rl «J0^"*0 " ' sarja po raznih meatih v tem d •tiiktu. Ra^aerka je Hazel Mc Kaya Iz Brookwood delavakega kolegija. Vsi igrslcl so sami OSMO l AQU V V CHU TKI DOBI. Chicago. — Jack Lewis, ^ let star, in A. L. Binder. 80 let. sta v petek ugrabila neko deklico, jo zavlekla v svojo trgovino ter jo spolno zlorabila, Deklloa hodi v oaml razred ljudski šole. Toliclja nI Izdala njsnega Imena. Obadva pohotneša sta bila pijana sa časa svojsga iločina in «U bila baš radi tega tako neprevidna, da Ju Je pollcljk kmalu potem ujela. Iataga dne io pripeljali t nsko bolnico neko nesaVastno mladenko, ki js skočila ti avtomobile, v katerem ao Jo hoteli neki neznani moški odpeLM — brez dvoma v namenu/ da Jo spolno zlorsbljo. Pri skoku se je tako nevarno poškodoval^ na glavi, ds ss idravnlkl bojijo sa njsno llvljsnje, . Clkašks oblasti so vi Jsne rsdi številnih dekleta, ki io zadnje dnevnem r«du. Zgleda, Je zavladala nekaka Tekom drugs polovice tedna Js osem čikaških postalo šrtve pohotnožev. pohotneža sta že na varnem, enajst ps Jih policij» išče. Risanega morilca oje!! g gvl- jjič o. Cincinnati, Ohio, ~ 48-letnl farmar Scott Workman 0 Je napil munšajna ter pofeeensg> Umoril js svojo ženo ln ko ga Je šlo lovit kakih sto oborošenlh moških, ss Jim Js rešal i» bril norce iz njih skoro dva url, utaborjun v svoji mali farmar-.ki hiši blizu New Alebmende, O. Korakal Js prsko trupla u-morjene žena ter od čaaa do časa natočll is velike poeode kog*f rac žgsnjs Ur gs IzpU. Oblegalcl so vse to videli, toda niso »o^l blizu, streljati pa niso ameli rsdi dvah najmlajših ismad devetih otrok, Id jih sblasnell farmar atiakel v naročja. Slednjič pa so ga s svljele le dobili v svoje pdstl. Serif Cree-well Je rekel Charles MaAUt-stru. da nsl gre k hiši, ter progi za poširek šganja. velik prijatelj Je ree korajžno šel govoril le In ono a I toHI Wm' premogarj Tippe tovarn tlko. Igre, ki ao Jih "Kakšna cena šava leta," "Vsakdanji kruh" In pa "Ali oba zanima. Vse te igre ao zelo primerne mu življenju ter eo bde po delsvslh. ir NESMISEL VERE V BOGA Kmlr^UivnJ zaključek pa razgaljanju Ip uničenju KT.i (Dali«.) " Verski instinkt. Kar smo videli v zadnjem poglavju, ae tiče vaakega poizkusa za ustvarjenje vere v boga v praktične smotre. To je bilo čudovito jasno videti v poizkusu H. G. Wellsa, ki je hotel u-stvariti neko novo idejo o bogu. Namera se je popolnoma pone-«rečils. Wells Je prišel do zaključka, dočim bo svet gotovo oetal demokratičen v političnem smislu, ima napredek priti iz neke vrsto aristokracije, zveze med najboljšim moškim in najboljšo iensko v vsaki deželi. On ai je domišljeval, da bodo ti izbrani pori dali človeštvu idealnega voditelja, ki si ga je umislil pod naslovom 'God the Invisible King/ V povesti je napravil jakd slab poizkus za dokazovanje o takem nevidnem kralju. V boljšem pomenu besede je bil to ideal, nekaka poosebijenost zakona In dolinostl Toda nikdar nisem slišal, da bi bil le en spreobrnjenec k tej veri, dasi je pisatelj eden najbolj vplivnih pisateljev na Angleškem. Naša genera, cija ne mara več sa boga. Ravnotoko nesmiselno Je sa naše filozofe, če si domišljajo, da lahko napravijo nove temelje za boga z novimi dokazi in novimi pojmovanji bo&anstvfc. To hočejo storiti potem, ko eo pomagali ovreči atore argumente. Kakor sem rekel, je težko dandanes najti m taleča, ki bi le malo veroval v osebno boftanstvo. Nihče pa ne odobrava več običajnih argumentov o bogu. Vendar pa veliko število naših filozofov veruje v nekega boga in ai domišljajo, da bodo lahko razložili svojo vero ljudem, ki niso filozofi. Tega prav gotoVb ne bodo dosegli, zato pa mislim, da je najboljše sploh ne razpravljati o njih idejah na tem mestu. Razdeljeni ao v dveh nasprotnih šolah. Ena šola slodi nemškemu filozofu Hegelu in veruje v jako abetraktnega ter neoeebnega boga, brez kakih poznanih znakov, katerega imenujejo abso-lutnost. Spisati bi bilo treba dolgo knjigo samo za pojasnilo toga, kar mislijo. Na javno publiko napravi to filozofija vtis (kakor se je izjavil kritik pred davnim) kakoršen vtis napravi v cirkusu slon na publiko, katera slona še nikoli nI videla. Ljudstvo ni na jasnem, kateri konec je rep, kateri glava. Druga šola filozofov, precejšnja skupina profesorjev oks- fondske univerze, ki imajo svetom tako malo stika, kot imajo povsod profesorji, se imenujejo persopalne idealiste. TI verujejo v osebnega boga in dokaz za takega boga najdejo v človeških mislih in idealih. Argument je silno raztegnjen in skoro ravnotoko težak aleditri kakor prejšnji. Evolucija razjasni človekove ideale brez vsake metafizike tega kova. "Poleg teh je jako mala šola. ki jo poznana v Ameriki kot pragmatisti, na Angleškem pa kot humanisti in nima nikjer nikakega vpliva. Namen to šole nI, dokazati obetoj boga, toda nekateri pisatelji «a religije jih ematrajo za dobre, kajti ti ne priznajo, da je človeški razum najvišji. Naše vere, pravijo ti, niso samo radi razuma. Naša cela narava In naše potrebe in intoreai eo v njih. To je dokaj resnično, toda Še bolj resnično je, 4a so na ta-n*l*t čin osnovane vere ff«j krive] o kakor pa prave. Teorija nikomur ne pomaga, če ao hoče prepričatI, da-li bog v resnici eksi-stirs. Nihče ne bo pričakoval, da v tako kratki razpravi kakor je to, podam povoljno razlago o teh novih filozofskih religijah, toda toliko sem čitotoijem podal iz dveh razlogov. Predvsem zato, ker jako malo teh filozofov sprejema oeebnega boga, ka-koršnega imajo veoe. Drugič pa nikdo izmed teb filozofov — to FRO je, pomnite, našfh najbojl globokih mislecev — ne prizna ni-lcake vrednosti argumentov o eksistenci boga, kateri še danes krožijo med splošno publiko. Vernik mora to jaano razumeti, filozofija je ravnotako proti njemu kakor je veda ali zgodovina. Toda jaz se v glavnem bavim Z argumentom, kateri je filozo-fičen po Obliki, vendar obdela-van v ljudski literaturi. Rečeno je, da ima človek verski Čut ali instinkt negiede na to, koliko jih sledi sa bogom v zunanjem avotu. Tega argumenta so se in se še poslulnjejo kot nepobitnega dokaza o obstoju boga. Vaa ljud. etva, ki «ve ia so živela — pravijo — varujejo v boga. Koliko bi dokazal to argument, ako bi bil resničen, še ni jasno. Ves človeški rod se je do modemih dni motil v stoterih Stvareh, človek bi rekel skoraj vsem razen o tistegi, kar je bilo vidno. Poleg tega pa skoraj vsakdo (kakor aem že dokazal) veruje v boga radi krivih CDsIJo.) Da ni Benedetto bil zatopljen v asketično in dobrohotno papeževo lice, bi mu bil, dočim jo njegov visoki sobesednik zbiral neke po mizi rsztresene papirje, pogled zakrožll ne brez začudenja po tej nensvadni sprejemnlcl, po tej gapraAeni zmesi starih slik, starih knjig, sto-regs pohištva, po tej — človek bi rekel — predsobi kakšne knjižnice, kakšnega muzeja, kjer sa je začelo urejevalno delo. Toda on je bil zatopijea v papeževo lice, v to euho, voščeno lice, ki Je imelo nedopovedljiv izraz čistosti in dobrot. Približal so Je, upognll koleno, poljubil roko, ki mu jo jo ponudil sveti oče, rekoč e sladko resnobo: MNon m1hi, sed Petro." (Ne meni, temveč Petru.) Nato js sedel. .Papež mu je ponudil Hst ter mu pomsknll bliže malo svetiljko. "Poglej," je rekel. "Poznaš pisavo ?N Benedetto je pogledal, ss zdrznil in ni mogel utajiti vzklika otožnega spoštovanja. "Da," Je odgovoril, "to je pisava nekega svetega duhovnika, ki aem ga zelo ljubil, ki je umrl In ae je Imenoval don Josip Flores." Sveti oče Jo povzel: "Zdaj beri. Glasno." Benedetto je bral: , . "Moneignor! Izročam svojemu* škofu zapečateni pove-sek, zaprt obenem o tem lističem v ovitek, ki nosi na Vas prepisan naslov. Meni ga Je pustil, da ga odpro šele po njegovi smrti, kakor je aapiaano na nJem, «oepod Peter if alronl, ki ga VI dobro poznata, preden Je Izginit a sveto. Ali on še šivi, ali ae Je še ločil od tega živijo-nja, ne vem in tudi ne poznam nobene poti, da bi to izvedel. V po ver k u mora biti povest o viziji nadnaravnega tnačaja, ki jo Je Maironi imel, ko ee Je Iz ognja grešne strasti povrnil k Bogu. Takrst sem gojil nado, da ga Je Bog zares izbral za izvršitelja kakega posebnega Svojega dela. Gojil sem nado, da po Mironijevl smrti branje te listine potrdi svetost tega dela, da ae Iz nje razodene njegov proroškl značaj. Go-Jfl sem to nado. čeprav aem se iz previdnosti trudil, da bi Maironlju samemu prikril svojo tajno upanje. Dve leti sto minili od dneva, ko Je izginil, ln nikoli ae nI o njem nič Izvedelo. Ko boeto brali. Moneignor. kar Vam sdajle pUem. takrat tudi mene več ne bo. Proefan Vaa, da me v tem verskem varovanju nadomeetujete. Ukrepajte o tem po svoji veeti. kakor se Vam bo zdelo najbolje. Ia molite za dušo Svojega ubogega don JOSIPA FLORES." Benedetto Je odložil pisanje, gledal Je nadpaatlr j a v obraz ln čakal. "Ali si ti Peter Maironi r je rekel to. "Da, Bvetoet" Nadpaatlr eo Je dobrohotno naamehnll. "Za sedaj.** Je rekel, "me veaell. da živiš. Oni škof Je domneval, da si mrtev, odpri Je po-vezek la mislil, da pa mora izročiti Kristovemu namestniku. To ae Je agodilo pred bltsu šestimi meseci, ko Je šo živel moj sveti prednik, ki je bil o tem govoril a nekaterimi kardinali ln tudi a mano. Nato se Je Izvedelo, da živiš, ia kje in kako. Zdaj U moram staviti nekatera vprašanja. Opominjam te, da mi odgovarjaj golo resnico.* Nadpaatlrjeve resne oči ao obetale na očeh JJenedetta, ki Je nalahko sklonil glavo. • 'Tu si zapisal," Je rekel, "da si se v oni beneški cerkvici videl v Vatikanu v pogovoru« papežem. Cesa se spominjaš o tem dolu svojo vizije?" » "Moja vizija," je odvrnil Benedetto, "sš ml jo v času, ki som ga preživel v samostanu Santa Scolastica, skoro tri leto, polagoma razkosala v spominu, tudi zato, ker mi jo moj duhovni učitelj v samostanu Santa Scolastica, prav kakor ubogi don Joaip Flores, vedno svetoval, naj se ne brigam zanjo. Nekateri njeni deli so so popolnoma ohranili, drugi so se zameglili. Da ym so videl v Vatikanu najvišjemu pastirju nasproti; to mi je oetolo vedno trdno v spominu; a nič več nego to. Pač pa som se pred nekaj trenutki v temni galeriji, ki sem iz nje vstopil aem, nenadoma zopet spomnil, da me je v viziji neki duh vodil k nadpa-stirju. Spomnil sem se tega, ko sem bil sam, sredi noči, y temi, na nepoznanem ali ekoro nepoznanem kraju, kjor aem bil prej aamo enkrat jfred mnogimi leti, brez pojma o smeri, ki M se je moral držati, ko aem ae že hotel vrniti, odkoder aem prišel, in mi je neki notranji glas, zelo jaaen in zelo krepak, veli, naj grem na-1 prej/ Brs "In ko si fotrkaJ na duri/* je vprašal papež, "ali ai vedel, da me najdeš tu? Ali si ve-del. da trkaš na vrata knjižnice f "Ne, Svetoat. Niti namena nisem imel, da bi trkal. Bil aem v temi, videl niaem ničeaar, moj namen je bil, otipati steno z roko." Papež se /o nekoliko zamislil, nato Je pripomnil, da atojl v rokopisu tudi: "sprva me Je vodil črno oblačen človeč." Tega se Benedetto nI spominjal. 'Ti veš," jo povzel papež, "da prerokovanje samo na sobi šo ni zadosten dokaz avetoeti. TI veš, da Ijudjo lahko imajo, da ao ljudje imeli preroške vizijo^ ne porečem da s pomočjo hu» dobnlh duhov, mi premalo vemo o tem, da bi mogli to trditi, toda skratka po delovanju tajnih sil, človeški naravi vrojenih ali, človeško na. ravo presegajoči!) ail, ki vsekakor nimajo prav nobene sorodnosti s svetoetjo. Ali ml lahko poveš, kakšno jo bilo razpoloženje tvoje duše, ko ai imel vizijo?". "Čutil aem," je odvrnil Benedetto, "silno grenko bolečino nad tem, da aenrse oddaljil od Boga, da sem pahnil od sobo njegova zopetna vabila, neizmerno hvaležnost za njegovo potrpežljivo dobroto, neizmerno hrepenenje po Kriatu. V spominu sem jedva videl, natanko videl, natanko razločil, a belimi črkami na črnem dnu, one evangeljake beeede, ki eo ml prej v prijetnih letih bilo tako drago: "Magister adeet et vocat te/ (Učenlk je tu in te kliče.) Don Joaip Plorea jo bral mašo, ki Je bila lo ekoro pri koncu, kar ee mi mod molitvijo, ko sem si oči pokrival s rokami, prikaže vizija; toda trenutno, bliskovito!" Benedetto Jo sopel v nasilnem vračanju spominov. "Bilo Je lahko samo slepilo,*' Je rekel. "Delo hudobnih duhov to ni bilo/' "Hudobni duhovi/ je rekel nadpaatlr. "ao sna j o pretvoriti v angele svetlobe. Takrat eo lahko dilovali proti dot.r.-mu duhu. ki Je bil v tebi. Ali al posneje bil ponoeen na to visijo? Benedetto Jo skloni! glavo ter ao nekoliko samislil. •'Morda enkrat." je rekel, "aa trenutek, v samostanu Santa Scolastica. ko ml Je moj učitelj ¥ imenu opata ponudil oblačilo »spreobrnjenca. oblačila, ki so mi ga poaneje v Jenne so-pot vneli. Takrat sem sa tnmutek mialil, da ta nepričakovana ponudba potrjuje zadnji del vizije In v mani ae Je zganilo nekaj kakor aa- SS '•"T prwlm#t boš Je £toeil »#m ukoj Boga sdaj prosim odpuščanja Vale Svetoat. ______i (Dalje »rtkedejU) V Končno pa tudi to ni rea, da vaa ljudstva verujejo v boga. Nižja ljudstva ne verujejo v boga. Verase razvija pred našimi očmi ia zdaj se tudi pred našimi očmi ta«*bljs v najvišje razvitih ljudstvih. Priznavanje, da vaa ljudatra verujejo je torej izmišljena pripovedka in naala-njati se sanjo je smešno. Novi sogovorniki vere v bogs pravijo: *Debro, pa vzemimo vero tako kakor obetoja. Tako zelo jo razširjena in skoraj vesoljna, da mora biti nekak nagon ali posebni Vtrski čut v ¿loveku, da sapopada eksistenco boga. Kakor oo det doveka občuti barvo, drugi zvok, tretji občuti gorkoto in mraz, tako mor* biti v človeku tndi duševni čut za pojmovanje bogp. Lahko čutimo njegovo navfpčnost, ne da ga de-imo proč od narave. Veliko vernikov tudi pravi» da so prepričani, da je tafco. (Oaije .f- S POLJA VEDE SORODkdar MED ČLOVEKOM m RASTLINAMI DOKAZANA. New Yosk. — Sir JagadU Chandra Booe, hindujski znanstvenik, Jo le prod časom zbudil pozornost eetega sveta a svojimi raziskavanji v kraljestvu rastlin. Te dni pa je to učenjak zbratakrog sobe na osford. ski univerzi akupino učenjakov, katerim jo razkril zvoja odkritja, in ti učenjaki oo bUi prvi. ki ao slišali U^je arca rastline odo-in. Indijski učenjak jo dokazal članom BritiSlce znanstvene zveze, da knajo rastline kri, kakor tudi aiatolno gibanje (delovanje erca), baš kakor živali. In pomočjo finih inatrumentov, ki jih je Sam znašel in isdelal, jo pokazal, na kak način roagi rajo raatttao na razna razdražil na in kropilna sredstva. Eden ismed njegovih natančnih inatrumentov jo zaznamoval občutljivo fotografsko ploščo bitjo sroa rastline. Zborovanja Briti|kc znanstvene z veoe je bfeo v petek popoldne, ko je drftal Sir Jagadls avojo sgodovinako predavanje, tudi sicer Jako zanimivo. Razpravljalo aa je o predzgodovin skem človeku; o vprašanju, zakaj nekatera dekleta kradejo; o potrebi olvilizlnmega Človeka, da ao vrne k prvotnemu načinu mišljenja; o modom i strpnosti napram izdajalcem In o drugih važnih probltmih. Zborovanje Je bilo zanimiva tudi radi toga, ker jo bilo navzočih precej znan. stvenlc a prirezanimi laami. Na-toče znanstvenice ao bavijo pred vsem a lobanjami predago-dovinskih ljudi. 8ir Jagadls jo hnel na mizi' prod eebe| čelo zbirko steklenic, polnih strupa. RastHno odolln jo postavil v pooodo vode in njegov aparat Jo takoj zaznamoval obliki skupine črt delovanje rastUnjinaga arca. Ia da dokaže. da ima rontlina eroe. Je ajak rastlino poeta vil v drugo pooodo, kjor eeJo nahajala na aseeto voda i mi ms rae etopina. Rastlina Je tako poveeila svoje llate In eo aačela zvijati la takoj ae Jo tndi spre- menila pisava aparata. In zopet je postavil rastlino v čisto vodo, kateri je prim.-.sal nekaj krepčilnih sredstev, in takoj je bilo opaziti, kako je rastlina znq-va oživela. Nato je poekuail z oči vidnim uspehom strihnin in strup kobre ter s tem dokazal, da živci rastlin reagirajo na strupe prav kakor človeški živci. Hindujec je pokazal zboroval-cem neki drug instrument, ki beleži in meri tok soka v rastlinah ter obenem pokaže, kako u-plivajo na ta tok strupi. Ce je primešal vodi, v kateri so se nahajale korenine rastline, malo strupenega aredetva, ae je takoj na aparatu opazilo slabljenje in pešanje aokovega toka in opaziti je bilo boj raetline med življenjem in smrtjo; a če je pridal malo okrepčOnega aredstva, je kazalo takoj začelo premikati ee navzgor, kazoč da se moč rastline zopet vrača. Znanstveniki so na aparatu opazovali krizo — vrhunec boja med življenjem in amrtjo — kakor ao to opetovano že opazovali pri človeku. , Pri dajanju strupa je kazalec naglo padal, a ko je pri krizi u-čenjak naglo preložil rastiipo v drugo tekočino, ki je veebovala krepčilna sredstva, jo kazalec zelo razločno pokazal borbo rastlino za življenje in kako v tej borbi zmaguje. In v par minutah je rastlina izvojevala nazaj svoje življenje in atola jé zopet lepo vzravnana, a največji učenjaki AngÜje ao nategovali svoje vratove tor brez besed str* meti na to raztlhio, na kateri je človeštvo prvič nad vsakim dvomom ugotovilo, da imajo rastline srce in da so po njih prétaka kri. i i » v ■ ' H * ZA KRATEK CAS. Salomonaka sodbe. |Ni Francoskem je ondan avto povozil toisty gos. Vozitelj je ponujal razjarjenemu lastniku 20 frankov odškodnine. Ta pa se je repenčil: "Manj kot petdeset ne sprejmem in gosko vam prepustim 1" Ker pa vozač ni maral za povoženo perutnino, se nista mogla zediniti. Med prepirom se približa občinski svetovalec in kmet ga pozove za razsodnika. Ta pa veli kmetu: "Gospod avtomobilist ti daje 20 frankov, jaz ti jih primaknem še tridezet iz svojega, zato pa vzamem gos". In razšli so se zadovoljni vsak po svojem. * / Gost: "Natakar 1 Pa moj pra-ženi zajec?" „ • Natakar: "2e grel" Gost: "Ali ne bi mogli napraviti, da bi tekel?" OtCANUAGV V CH1CAGU. Dr. it 110 SÉÍPJ.—Veeeüee v koto. 2. oktobre, v dvorani SNPJ. Dr. It nti SN P J Veeelica v to, 9. oktobra, v dvorani SNPJ. Dr. "Francisco Ferrer" It 111 S. N. P. J„ plesna vessllgs v dvorani 8. N. P. J. dne Z4. novembra 1026.___ Soc. klub kL 1 JS2L—Dramska pred-stava t nedeljo. I. decembre, v dvorani SNPJ., ' Ji Soc. klub It 1 JSZsdMilveetreva nabava v petek. SI. SNPJ. Dr. "Slovenija' lica v soboto, H. januarja 1927, v Narodni dvorani, $V. ISth St ln S. Kacine Ave. Opomba: Ako priredba relega društva ni v gornjem eesnanm, obvestite tajnika & S. O., da jo uvrsti. Joka Pato, 1884 S. Hacine Ave. DA SKUHA8 DOBRO PI-y Op PlSl PO NAflS PRODUKTE. ▼ nalogi slad. la vea ia se lav PONDELJEK, 16. AVGUSTA, New-yorijki grozdj< Svojim dosedanjim odjem* cem in drugim rojakom naziv njamo, da bomo tudi letos rai pošiljali new-yorško grozd« katero daje najboljii sok za n, okus. Vedeti pa je treba, da „ vse grozdje v državi New Yor enako, eno daje boljši sok neg drugo. Naša S-letna izkušnja tem poslu in naše poznanje vse vinorodnih krajev zagotavlj našim odjemalcem najboljii grozdje. Naš zaatopnik bo oseb no nadziral vse pošiljatve. Zaradi toplega vremena ob» to biti kakovost new-yorškep grozdja izredno dobra, kakor u več Jot ne. . T. Za nadaljna pojasnila o cenak plačilnih pogojih, o načinu raj pošiljanja itd. pišite čim prej m JUGOSLAV AMERICAN COR* 4S5 W. 42nd Street, New York, N. Y. - pust pri valjih «4si FRANK OGLAR; " Me. Cleveland, a AU šeMS gnati pravilno pisati in «tati angleško? Nasoči d slovnico", inui naprodaj a n. p. j. KNJIŽEVNA HTIM Sa Na Pe J« i ima v aalogt eledeče knjige: ■ AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna zvojo cene, ztane....$5.00 Slovenako-Angleška Slovnica—zdo poučna in lahko raz* umljiva knjiga za Učenje angleščino, z dodatkom raznih . koristnih informas!!, stane aanio.i......... ........M.M...... $2.00 Zakon Biogenezijo—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katero zsmorete črpati mnogo naukov za toleaçlo in duševno dobro. ______ .......»..................$1.50 Pater Malaventura—V Kabareta zanimiva povest iz živ-ljenja ameriških^frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjena s slikami......_____.......______________$1.50 Zajodsld—resnična povest In prava ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev v AmerikL$1.75 Jimmie Hlgglne—krasna povest, Id jo je spisal sloviti amerišld piaatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Molek ... ••OOeeeeeseeeeeoeeeeeeeeeeeseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeeeeeeeeeee«e $1.00 Zapianlk 8. rodno konvencije S. N. P. J* 252 strani mehko vezana, atone aamo------------------------------T________________50e KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših društvenih tajnikih in drugih saatopnikih, namreč doaodaj jih imajo v prodaji polog društvenih tajnikov tudi: William Sitar, 64Q4 St. Clair Avo^ Cleveland, Ohio. AatoÉ Jankovich, 1171 Norwood Rd., Cleveland, Ohio. Anton Bokal, 727 E. 157th Street, Cleveland, Ohio...... John Križmančič, 13111 Benington Avo^ Want Park, Ohio. Andrew Vldrich, R. P. D. 7, Box 108, Johnetown, Pa. John Rimac, 5555 Rwrnefl St, Detroit, Mich. Frank Stnlar, 18705 St Anbin, Detroit Mich, John Golob, Box 144, Rock Springs, Wyo. ^ " Prolotoroc, 3639 W. 26th Street, Chicago, ID. ^ Ali pa pišito ponje na: KNJIŽEVNA MAHCA a N. P. J. 2657 So. Lawadalo Ave* CfcJcago, DL 5 TISKARNA S. N. P. J. . t ifr -i*£ • mami. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OUT ■ SPARAJOtA SELS Ttoki vabita sa vegelice In abode, vizitnlM, časnike, knjiga, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovafltem, trtikfm, nemškem, angleškem jeziku In dragih. • VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO S. N. P. J., IA TISKOVINE NAROtA V SVOJI TISKARNI 8. N. P. J. PRINTERY sne Soatk Lawadak IntH, Ckk«i, O. TAM SK OOSB MA ZELJO TOW VBA UŠIVIMA POJASNILA