/ 2®- št. £5, leto, N Poštnina pavfcalirana. Današnja številka valja K 3'-~ V LjfMiani, sreda 25. Januarja 1922., Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 4S K. Letno 576 K mm l>/. Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno 816 K. Oglasi: enostolpna ram vrsta za onkrut 2 K, vsclcroi popust. JUGOSLAV l Uredništvo: WoUova ulica l/l. Teleton 360. Uprava: Telefon 44. se ne vračajo, je priložiti znamko lanes up »rabilo za razne, investicije ter je izrazil svoje začudenje in ir im inlcroebrti m, ki so izjavili, da se ni'e.-.i.b-ko posojilo vporablja za osorne in druge izdatke. Fin. min. je izpivil da se investicijsko posojilo voorablja samo v namene, za katere je bi’a .h ločeno. Prometni min. je d sponiral s to. vsoto >n ni več zah evjl kot 8-s n. 1 dinarjev tako, da je ostanek posodla nedotaknjen. Po vnr.t.viju psi Stani <-vica (zcmljoradinka) na predsednika skupščine, se ;e preš’.> ir. dnemi ud. Nadaljevanje razp>ave c \ ladni dc-kkiir.ciji. #Med veliko oozornosi io v»eh prisotnih je povzel bese J j min za prosveto Svetozar Pribičevič. (Poročilo o njegovem govoru prinesemo jutri.) Sibraiškiti dogodkov s® kml Ičaliiani. Split, 34. jati. V soboto je končala v Šibeniku svoje delo naša komisija, iti je imela nalogo, preiskati božične dogodke. V zadnjem trenotku so italijanski konzuli izrazili želje, naj se to vprašanje reši v Šibeniku, vendar pa so se naši delegati izjavili za nepristojne. Izid svojega dela bodo delegati predložili beograjski vladi, ki bo rešila ipor 2 viado v Rimu. Iz poučenega vi- ra se doznava, da je na podlagi uspeha preiskave popolnoma ugotovljena krivda Italijanov. Split, 24. jan. V Šibeniku se je v soboto vršil javen shod, na katerem je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva od vlade, naj izposluje odhod italijanskih vojnih ladij ter doseže čimpreje evakuacijo tretje cone v Dalmaciji. slasutve našesa SefcsslovaSkesa polka v Pra^i. Praga, 24. jan. Danes dopoldne je dospelo semkaj odposlanstvo jugoslovanskega pehotnega polka št. 21, kise Imenuje češkoslovaški polk. Gosti so bili na kolodvoru kar naprisrčneje pozdravljeni. Pri sprejemu so bili navzoči jugoslovenski poslanik dr. Voš-njak, jugoslovenski vojaški ataše polkovnik Popovič, župan glavnega mesta Prage dr. Baxa, župan Vinohradov Pichl, podpredsednik češkoslovaško-lugoslovenske lige Bradanovič, več generalov, šef vojaške pisarne predsednika Masaryka polkovnik dr. Reho-lec, dalje več častniških in vojaških deputacij. Deželni poveljnik general Sirovy je imel pozdravni nagovor. Godba je zaigrala jugoslovensko in češkoslovaško državno himno. Nato so gostje odšli v svoja stanovanja. Popoldne so posetili ministra za narodno brambo Udržala. Zvečer so bili povabljeni na čaj k deželnemu poveljniku Sirovyju ter so se nato udeležili slovanskega plesa. Jutri poseti depu-tacija med drugimi min. predsednika dr. Beneša ter župana dr. Baxo. Povabljeni bodo pri predsedniku republike k dejeuneju. »Narodni Listy« pišejo k posetu jugoslovenskega odposlanstva: Hrabri jugoslovenski vojaki so prisrčno pozdravljeni gostje ne samo naše vojske, s katero bodo ponovno utrdili bratske odnošaje, temveč vsega naroda, ki občuduje neprimerno hrabrost in odločno vero, s katero so ti junaki sodelovali v osvobodilnem boju in pri vzpostavitvi svoje težko preizkušene domovine. firlkš kraii odslepi? London, 24. jan. »Daily Expiess« iavlja iz Aten:' Angleški poslanik je obrazložil kralju Konstantinu, da je za vzpostavitev normalnih odnošajev med velesilami in Grčijo potrebno, da od stopi. Kralj je pripravljen privoliti v to. Ako bi pa spremenil svoj namen, bi se razveljavili zadnji finančni dogovori. SVEČANA ZADUŠNICA PO PAFEŽU. Zagreb, 24. jan. (Izv.) Nadškof Bauer bo odpotoval v Beograd, kjer bo odslužil svečano zadušnico po umrlem papežu, kateri bodo prisostvovali predstavitelji vlade ln ves diplomatski zbor. Na isti dan bo tudi v Zagrebu škof dr. Premuš čital mašo zadušnico. Na palači nadško-ta, na katedrali in cerkvah vise orne zastave. • IZRAZ SOŽALJA POKRAJINSKIH VLAD. _ Ljubljana, 24. jan. Po nalogu g. ministra za notranje zadeve se je, nadomestujoč obolelega pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja, pedal njegov namestnik g. dr. Baltič h knezoškofu g. dr. Jegliču, da mu izrazi sožalje centralne vlade povodom smrti Nj. Svetosti papeža Benedikta XV. Zagreb, 24. jan. Pokrajinski namestnik Juraj Demetrovič je danes izrazil v imenu kraljeve vlade in v imenu pokrajinske uprave za Hr-vatsko in Slovenijo povodom smrti papeža Benedikta XV. sožalje škofu dr. Premušu, ki zastopa odsotnega nadškofa dr. Antona Bauerja, ki se mudi v Beogradu. PRIZNANJE DOMAČEMU UMETNIKU. Zagreb, 24. januarja. (Izv.) Te dni bo predal kolegij jugoslovanskih umetnikov slikarjev slovenskemu slikarju Kregarju ročno izdelano diplomo z narodno ornamentiko kot priznanje odličnemu kritiku in strokovnaku, ki si je pridobil posebne zasluge za če-ško-jugoslovensko razstavo ter slednjo temeljito okisal v brušuri, ki bo prevedena tudi na češki jezik. KRALJEV DAR SIROMAŠNIM DIJAKOM. Beograd, 24. jan. (Izv.) Kralj Aleksander je daroval 10 000 Din. za siromašne dijake v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Subotici. JUGOSLOVANSKO - ROMUNSKA VOJAŠKA KONVECIJA. Beograd, 24. januarja (Izv.) Vojna konvencija med našo državo in Romunijo temelji na principih, za katere sta se že v prošlem letu zedinila Take Jonescu in Pašič. Konvencija je definitivnega značaja ter sta-tuira podrobno casus foederis. Romunski delegati so odpotovali včeraj iz Beograda. V REPUBLIKANSKI STRANKI SE TUDI KRHA. Beogard, 24. jan. (Ivz.) Advokat dr. Velja Popovič, bivši član glavnega odseka republ. stranke je izstopil iz stranke ter prekinil z njo vse stike. PRIČETEK PROCESA PROTI ATENTATORJU NA KRALJA. Beograd, 24. jan. (Izv.) Jutri v (v sredo) prične se pred beograd-skim prvostepenim sudom glavna razprava v procesu proti atentatorju Stejiču in drugom. Novinarjem je pristop dovoljen, IZ ZAGREBŠKEGA OBČINSKEGA SVETA. Zagreb, 24. jan. (Izv.) Mestni načelnik je sezval na 26. t m. sejo me stnih zastopnikov, na kateri se bo raz pravljalo o predlogu glede verifikacije mandata onih zastopnikov, ki imajo priti na mesto Stjepana Radiča, dr. Kosutiča ter dr. Šurmina, DOPISNI URAD DO NADALJNE-GA OSTANE. Zagreb, 24. jan. (Izv.) Z ozirom na vest, ki je prejela »Riječ« iz Ljubjnne, da je ljubljanski dopisni urad sporočil Svojim abonentom in uredništvom časopisov, da s r. febr. t. 1. preneha poslovati, pristavlja ta list, da so glede zagrebškega dopisnega urada na kom petentnem mestu tozadevno dobili zatrdilo, da v votiranih dvanajstinah za mesece januar in februar obstoje po stavke tudi za pokrajinski dopisni urad in da v tem pogledu dosedaj ni nobenega novega odloka. PREKINJEN PROMET NA DONAVI. Zemun, 24. jan. (Izv.) Vsled veli kega ledu na Donavi je vsak promet z ladjami proti Beogradu prekinjen. TEROR PRI OBČINSKIH VOLIT VAH V ZADRU. Split, 24. januarja (Izv.) Občinskih volitev v Zadru se Jugoslovani z ozirom na teror ulice niso udeležili. Zmagala je liberalna mestna stranka pod vodstvom Ziliotte. Fašisti so doživeli poraz. Ded fašisti in liberalci je prišlo na več mestih do spopadov. Liberalec prof. Tacconi je bil od fašista Dimole pozvan na dvoboj na pištole, v katerem je bil ranjen. AMERIŠKI pogoji za gospodarsko SANACIJO EVROPE. VVashington, 24. jan. Sekcija »Zedinjene države« medameriške vrhovne komisije, ki ji predseduje Hoover je priobčila poročilo, v katerem se med drugim glasi: Preden je mogoče upati na končnoveljaven napredek v smeri trajne gosp. vzpostave Ev rope ali vsega sveta, morata biti rešena , dva preblema: 1. preureditev nemških reparacij na temelju prak tičnih plačilnih zmožnosti nemškega ljudstva. 2. Znižanje bojnih sil, ki jih še vzdržujejo nekateri narodi na ev' ropski celini. GLAD V RUSIJI. Moskva, 24. jan. V mclitopol-skem okrožju gladuje nad 250.000 oseb. Prebivalstvo je pojedlo že vse surogate in konje. Na stotine rodbin je vsled lakote uničenih. Kmetje prodajajo ostanke svojega imetja. Občinske volitve na EPramorskem. Poročila o primorskih občinskih volitvah še niso tako podrobna, da bi dovoljevala statistično ugotovitev današnjega narodnostnega položaja na Primorskem. Še manj pa je mogoče pregledali narodnostno napredovanje ali nazadovanje ogroženih manjšinskih mest. Na splošno pa že dopuščajo, da se razvidi sedanja politična in narodnostna situacija jugoslovanskega naroda na Primorskem. Naprarn hrupno nastopajočemu komunizmu, ki se je po razpadu stare monarhije razširil z nerazumljivo naglico po primorskih trgih in vaseh, so občinske volitve prinesle pomembno nazadovanje tega gibanja in znatno ojačen^ moralnega in socijalnega vpliva jugoslovanske stranke. Padle so komunistične trdnjave v Brdih in v okolici Gorice, na pr. Števerjan, Podgora, Sovodnje itd. Tako je tudi moralo priti, ako se upošteva programatični prapor agilnega jedra jugoslovanske stranke, ki poleg svežega nacijonalističnega čutenja naglaša radikalne socijalne, gospodarske in verskonravne ideje. Narodnostni položaj se je premeknil v naš prid. Kakor rečeno, se številčni izidi še ne dado pregledati. Pač pa moramo poleg številčnega upoštevati moralični kvocijent jugoslovanskega gibanja na Primorskem. Tozadevno se je tako po mestih kakor po deželnih okrajih neizmerno napredovalo. Organizacije so se poglobile, prosvetno delo je razcvetelo v nepričakovanem obsegu in prisrčnosti, gospodarske ustanove so utrdile ekonomsko nezavis-nost našega življa, narodno čustvovanje našega ljudstva je preživelo socl-jalno pomlajenje in kar je odločilne važnosti: strankarska organizacija in 1 programatične osnovnice primorskega naroda so dobile oblike, ki daleč nad-kriljujejo italijanske nacijonalistične, liberalistične in socijalistične stranke. Ta napredek našega primorskega naroda in njegovega razumništva se s številkami ne more izraziti, je pa nesporen in znamenje zmagovite, narodnostno ohranjene, socijalno pravične in kulturno cvetoče bodočnosti. Volitve so se vršile pod splošnim pritiskom narodnostno krivičnega volilnega reda in strahovalnega delovanja fašistovskega pokreta. Vsled kvarnega vpliva volilnega reda je v Sežani, Nabrežini, Devinu, Mavhinjah, Postojni in drugod zaznamovati nepričakovane italijanske uspehe. In vendar je jugoslovanska zavest teh starih mest primorskega rodoljubja izven vsakega dvoma! Na drugi strani je odganjal fašistovskl terorizem slovenske volilce od volilnih žari: poročajo, da je na Opčinah od 710 vpisanih glasovalo le 147 volilcev, v Gropadu je bilo od 646 volilcev oddanih le 138 glasov. Politična negotovost jugoslovanske stranke na Primorskem se je s temi volitvami delinitivno razčistila. Danes ve, da se ji komunističnega gibanja ni resno bati, da pa bo nosilec raznarodovalnega italijanskega nacijonalizma še nadalje liberalno in fašistovsko obmejno meščanstvo. Proti temu bo treba zastaviti kremenito socijalno, gospodarsko in kulturno delo bodočih let. Jugoslovanska stranka je ponovno izrekla, da hoče v okvirju veljavnih državnih zakonov uživati vse svoboščine pravih italijanskih državljanov in da hoče na te svoboščine osnovali svoje narodnostne, socijalne in kulturne ideale. Tozadevno ji prihaja naproti samo republikanska stranka, ki soglašfl z nacijonalnokulturnim udejstvovanjem našega naroda, dokler se giblje v mejah italijanske državnosti■ Jugoslovanska in republikanska stranka soglašati pri zgodovinski misli, da je treba vprašanje prijateljstva med italijanskim in jugoslovanskim narodom bodočih desetletij odločiti na primorskih tleh in da je v to svrho treba narodnostne svobode in skupnega ekonomskega delovanja v prid primorske dežele, ki je od morja, Trsta in Furlanije do jugoslovanske državne meje sklenjena gospodarska, socijalna in narodna enota. Kdor gleda na posamezne številke in ne na moralične kvocijente jugoslovanskega narodnega gibanja na Primorskem, kdor končno izgubi iz vidika zgodovinsko nujne bodoče dogodke, ta ne more pravilrfo oceniti sedanjih primorskih občinskih volitev. Mislimo pa, da očituje stališče jugoslovanske in republikanske stranke, ki izpoveduje mir in bratstvo med narodi, čiste roke naprarn nujni komplikaciji bodočnosti. Hadi. bojazen pred malo antanto. Budimpešta, 23. jan. Na popoldanski seji narodne skupščine je povzel besedo min. predsednik Bethlen, da zavrne več napadov opozicije, na vlado. Opozicija je rabila tako orožje, ki je le škodovalo notranjim in zunanjim političnim interesom dežele in ki je vlilo vodo na mlin češkoslovaškega min. predsednika dr. Beneša, ker so se na eni strani zopet omenjali dogodki preteklosti, da se s tem omaje dobri glas konsolidacije dežele, na drugi strani pa se je očitala vladi neodkri-tosrčnost in dvoumnost ob priliki pu-ča. Posledice tega ravnanja se že kažejo, k^r s? že vidi umešavanje inozemstva v notranje zadeve Madžarske, ki presega meje trianonske mirovne pogodbe, tako da so gotovi či-nitelji celo pričeli govoriti o zmanjšanju po trianonski mirovni pogodbi določenega števila madžarske vojske. Večna vznemirjenost in priprave za puče so povzročile, da so sosedje ostali v vojni pripravljenosti, da so skovali oklop okoli Madžarske ter da so dosegli zlom notranje fronte. Vlada ve, da je pri tem ne zadene nobena^ krivda. Opozorila je one gospode, ki so sprožili to vprašanje, da bi mogla krivda vlade biti le v popustljivosti naprarn tem gospodom. Sedaj hočejo ti gospodje zvaliti odgovornost na vlado. Kritika je opravičena, toda ne od strani onih, ki so povzročili zlo. (Živahni ugovori na levici. Poslanec Andrassy, Rakovszky, Friedrich ter legitimistična opozicija tolčejo po klopeh.) Predsednik prekine sejo /.a pet minut. Stranka malih poljedelcev priredi min. predsedniku viharne ovacije. Po zopetni otvoritvi seje je izjavil min. predsednik: Ako gospodje ne bodo ravnali pametno, bodo dosegli ne samo, da se bo železni oklop male enten-te okoli Madžarske ojačil in da se bo stabilizirala politika vednega vmešavanja inozemstva v notranje zadeve Madžarske, temveč da bosta mala in velika antanta stremili na tem, da napravita Madžarsko trajno nespasobno za življenje. OTVORITEV IRSKEGA KONGRESA. Pariz, 32. Jan, Pod predsedstvom O’ Connela Je bil otvorjen irski kongres, ki se ga udeležuje 120 odposlancev. ——— ■»■■» "■■■ Zagreb, 24. jan. Devize: Amsterdam 111—120, Dunaj 3—3-10, Berlin 150—152, Budimpešta 44—44.25, Bukarešta 218—220, Italija Izplačilo 1330—1340, Italija ček 1320 do 1340, London izplačilo 1305—1315, London ček 1300—1315, Newyorlc Izplačilo 306—310. New"york ček 304—305, Praga 600—610, Švica 6060—6050. Valute: dolarji 302 do 303, carski rublji 23—25, čsl. krone 590—600, franc, franki 2450, madžarske krone 44—45, napoleondorf 1015, nem. marke 148, rom. leji 203 do 220, souvereing 1115, italijanske lire 1320, turška lira v zlatu 1100. Beograd, 24. jan. Valute: franki 510, čsl, krone 148; devize: London 325, Pariz 620, Newyork 77.50, 2e-neva 1160, Milan 334 35, Praga 150, Berlin 37.20, Dunaj 0.75, Bukarešta 56. Budimpešta 11.25; 0 naši uta® ia ul Govor poslanca Antona Brandnerja v skupščni. Gospodje! Z zunanjo politiko je v naožji zvezi notranja politika. Rečem • lahko,, da je naša slaba zunanja politika prav za prav v veliki meri posledica naše slabe notranje politike. Naj začnem pri gospodarstvu, pri naših fi-tiancahl Tu nazadujemo na celi črti. Naš Gospodarski položaj se Jz silno poslabšal. To Jasno vidim zlasti danes, ko primerjamo češkoslovaško valuto z našo. Mi smo skušali naš dinar popraviti na ta način, da smo ubijali krono; dosegli smo pa, da krona ni nič vredna in da je tudi naš dinar že za češkoslovaško krono. Dosegli smo, da je ta naš dinar, ki je požrl 4 naše krone pri' relaciji 1 ; 4 — če pa upoštevamo 20%-ni odbitek, pa 5 naših kron — danes manj vre len nego češkoslovaška krona. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da spada Češkoslovaška tudi med nadslcdtvene države. To dokazuje, da imajo tam dobro upravo, da imajo pametne poli-tjke, politike strokovnjake, ne pa politikov strankarjev, kakor pri nas. (Odobravanje). Naša država je bogata država. Zato človeka srce boli, ko vidi, da se naš ekonomski položaj neprestano poslabšuje, mesto da bi se izboljševal. Tega bi ne bilo treba, ako bi bili naši gospodarji, to je oni, ki vodijo državo, na svojem mestu. Ker pa mmapio na vodilnih mestih mož, ki bi svoja mesta res izpolnili, zato so razmere takšne, kakršne pač so. Finančna politika Je vsekakor v Jako slabih rokah. Priznati pa moram, da bi pri naši sedanji vladi bržkone tudi najboljši finančni minister rc mogel imeti uspehov. To pa zaradi tega, ker dobra splošna politika lahko tudi izboljšava finance, slaba politika, kakršno imamo mi, pa obtežuje tudi finance. Zato nazadujemo tijdi v finančnem oziru, zato vidimo, da draginja pri nas bolj in bolj narašča in da smo danes na slabšem, nego smo bili lansko leto ob tem času. Mi smo že oretovano zahtevali, naj n! se vršil izvoz našega Naga samo proti plačilu v naši lastni valuti. Naše zahteve re do danes niso upoštevale in naše blago se še vedno izvaža proti plačilu v tuji, tako zvani »zdravi« valpti. Prav tako, kakor je ralctcia naša • ahteva po izvorni Proti plačilu v naši 3tni valuti na gluha ušesa, se tudi 'so upoštevale :• • 5s zahteve po oddrjl premoženja. i 'iJSPodje, ne smemo si prikrivati dej-•’tva: ako hočemo naše finančne raz-sere kolikor toliko stabilizirati, ne moremo iti preko oddaje premoženja! Oddaja premoženja se mora prav tako gotovo izvesti, kakor gotovo se mora izvesti davek na vojne dobičke. Tozadevno se je sicer že veliko govorilo, zlasti v začasnem narodnem prestav-ništvu, a uspehov tozadevno ni bilo nikakih, kakor je vsem dolmo znano. Da gospodu finančnemu ministru ne gre pri zboljšanju državnih financ in naše valute naša železniška politika na roko, je jasno, kakor beli dan. Včeraj se je nnglašalo s tega irerta, da naj gremo po vagone v Madžarsko in Nemčijo, če jih nimamo doma. Jaz pa pravim: mi imamo vagone tulca j pred nosom, tu v Ecogradu in tudi drugih krajih. Treba je samo popraviti vagone, ki se rabijo za stanovanja; za stanovanja je pa treba porabiti vojaške 'Muke, ki jih imamo v naši državi v :;:b:!ju. Ce bomo imeli na merodaj-■ :i mestih ljudi, ki razumejo svoj pouk sc da vse to izvesti. Vagonov je v !i državi dosti, treba jih je samo po-: viti in promet bo fukcionira!. Dul:e se je govorilo včeraj o velikih .nepravilnostih pri ncšlli carinarnicah, d! e, da se lahko zgodi, da mora I o‘i čakati pet dni'in še dalje časa, : ) i govsc ni toliko pameten, da po-■ i / e globoko v žep v korist dotičnemu r; ..11 u, ki pri carinarnici uraduje? i veste, da moremo hitro uvažati in Izvažati samo v tem slučaju, če je trgovce dosti pameten, oziroma če ima dosti denarja, da podkupi carinsko uradnike? To se pri nas dogaja dan na dan in vsaka tozadevna interpelacija je brezuspešna, kajti človek ve že naprej, da na take stvari ne bo dobil niti odgovora. Reči moram še tale: baš taki gospodje carinski uradniki delajo na naših mejah jako slabo službo narodnemu edinstvn, ker so zlasti pri obmejnem prebivalstvu radi svojega postopanja ' zelo obsovraženi. Potem takem se ne bodete čudili, ako plačajo gospodje carinski uradniki če treba 1000 kron za stanovanje na teden. Drugi uradniki tega ne zmorejo, carinski uradniki imajo pa očividno denarja dovolj. Korupcijo je treba na vsak ' način zatreti. Bal^lš no sme eksistirati v naši državi! Ko se Je šlo za regulacijo plač nižjim državnim uslužbencem, se je poudarjalo, da se nižjim srbskim in ostalim uradnikom ne morejo zvišati prejemki iz tega razloga, ker eksistira bakšiš in ker imajo nižji državni uslužbenci tudi druge stranske dohodke. In to se je zgodilo v istem času, ko je naša vlada izdala naredbo — vsaj ljubljanska vlada je dobila tozadeven ukaz — da se mora bakšiš na vsak način odpraviti! Istočasno so se torej sklicevali pri regulaciji plač na bakšiš, ki ga dobivajo nižji državni uslužbenci! To so nezdrave razmere, ki jih je treba na vsak način odpraviti. Nižjim državnim uslitžbcncetn je treba dati tako plačo, da bodo /mogli živeti; bakšiš se pa mora na vsak način prepovedati. Gospod finančni minister ima čisto gotovo dober.namen s tem, da hoče štcvi'o uradništva reducirati. Toda, gospodje, s tem je vlada sama priznala, da so dosedanje vlade v uradniškem vprašanju slabo postopale. Ako je treba sedaj odsloviti kar okrog 35.0ŠO uradnikov, se moramo vprašati: zakaj so pa vendar te uradnike sprejeli v državno službo? Če so bili potrebni, jih ni treba sedaj odstavljati. Če jih je pa treba sedaj kar 35.C00 odsloviti, je to dokaz, da dotični uradniki v državni službi niso bili potrebni in da so se torej sprejeli v državno službo samo iz strankarskih ozirov. V tem, da hočete sedaj številno uredništvo reducirati, imamo dokaz, da se nahajajo na važnih mestih ljudje, ki namajo nikakc strokovne izobrazbe, ki so poprej na primer pred kinematografom delili listke itd., sedaj pa zavzemajo važna mesta v raznih ministrstvih. Ti ljudje . so prišji na svoja mesta baš radi tega, ker so pripadali eni ali d tu gl močni stranki; in baš to je tista stvar, proti kateri se mi borimo in ki jo pobijamo na vso moč. Mi zahtevamo: postavite v vsakem uradu samo uradnike strokovnjake! , Pri vprašanju .reduciranja uradništva je pa še ena stvar prav zanimiva. Vlada hoče odpustiti okoli 35.000 uradnikov baš ob času, ko hoče izvesti razdelitev države na 26 oblasti. Mi smo že v ustavotvorni skupščini poudarjali na tem mestu, da bo tako visoko število oblasti zahtevalo povečano število uradništva in drugih državnih uslužbencev. In glejte! Istočasno,, ko se hoče razdelitev države na oblasti izvršiti, se hoče tudi število uradništva — reducirati. Jaz hočem kenstatirati samo to, da ti dve dejstvi nista v nikakem soglasju. Mi tudi nimamo nikake garancije, da sc ho redukcija uradništva izvršila tako, kakor je treba. Vemo le, da je vlada že pričela z reduciranjem uredništva, in sicer poprej, preden je bila sestavljena komisija, ki je predvidena v zakonu o dvanajstinah. Kako se bo uradništvo odpuščalo, to bomo pa šele videli. izjave italijanskih državnikov v zadnjih dneh. K našim domačim političnim težko-čam prihajajo še dogodki v Cannesu, ki so izpočlnesh tla Briandovi vladi, ter v visoki rneri tangirajo tudi našo državo. Gospodarske razmere v Evropi se razvijajo v tako stanje, da bodo zmagovalci kmalu na isti stopnji kakor premagani. Vprašanje je, če bo gospodarska solidarnost Evrope, za katero se zavzemajo treznejši Angleži proti nestrpne.jšim Francozom, sploh še mogla zakriti Pirovo zmago, ki jo je dosegla antanta v vsetovni vojni. Bolest cele Evrope je tudi naša bolest. Kabinet gospoda Pasica je od danes do jutri, ker deloma v lastnem programu nosi znake životarenja in hiranja. Padec sedanje vlade bo pomenil začetek rckonvalesccnce naše države. Vrhovno vodstvo kodiranih železničarskih organizacii v Beogradu je dobilo dne 21. t. m. od g. ministra saobračaja naslednje pojasnilo o stanju stavljenih zahtev: 1. Železničarji, ki jim po zakonu pritiče službena obleka, a je v letih 1920, 1921 niso prejeli, dobijo zato — odškodnino, katere višina še ni določena. 2. Ministrstvo saobračaja bo gradilo hiše, da pridejo po možnosti vsi železničarji, ki stanujejo v vagonih, tT najkrajšem času v stanovanja. Vse ostale zahteve so nerešene. Da se ra2motriva o nadaljnib korakih koalicije je vrhovno vodstvo sklenilo, da se vrši v nedeljo, dne 29. jan v Zagrebu javna anketa, katere se bodo udeležili zastopniki koaliranih železničarjev cele države. , Ljubljana, 23. jan. 1922. Koalicijski odbor. n «* <8 Iz zunanjepolitičnega vidika vcle-važen dogodek zaroke našega kralja z rumunsko kraljičino je za nekaj dni zakril velike težkoče, v katerih se nahaja Pašieeva vlada. Kljub temu diplomatskemu uspehu na rumunskem dvoru, lahko govorimo o latentni l:;izi naše vlade, o političnem položaju, ki nas lahko čez noč postavi pred nova dejstva. Zadnje parlamentarne debate pričajo, da prehaja inicijativa, aktivnost, v opozicijonalne vrste in celo iz hrvatskega opozicijonalncga časopisja se čujejo glasovi, ki so za nijanso drugačni, kakor smo jih slišali neposredno pred sestavo sedanje Pašičcve vlade. Zdi se, da se pripravljajo duhovi na nove dogodke’ . . . Muslimanski klub je navadno dober barometer za politične razmere v Beogradu. Muslimani so nezanesljiv element, njihova politika brez globljih idejnih ah etičnih motivov, zato že lavirajo, da ne poderejo vseli mostov do opozicije, ki bo danes ali jutri prevzela vlado. Muslimani so pravi enfante tcrrible Pašičevega kabineta, njegova nepretrgana skrb. Finančno vprašanje je druga nevarna točka sedanje vlade, z notranjepolitičnega stališča njena najnevarnejša bolezen. Finančni minister Kuma-ntuli je dobil v Protiču stvarnega, neizprosnega in nevarnega kritika, kar je pokazalo osobito o priliki dovoljenja zadnjih dvanajstin. Ali naj govo-rimb o hrvatskein vprašanju? Brezplodno delo, ker od sprejetja vidovdanske ustave sploh ni prišlo več iz dnevnega reda. Vsak dan je bolj pereče in komplicirano, saj je najboga-tejše pleme našega naroda v popolni pasivnosti napram državi. Pašičeva vladna kombinacija je hrvatski problem poglobila, v pravem pomenu besede še-le pravzaprav ustvarila, kdo bi se upal trditi, da ga bo kdaj povolj-no rešila? Naše razmere do Italije je še vedno nejasno, rapallska pogodba neizvr-šena in, italijanska diplomacij špeku-lir na našo razdvojnost v notranjepolitičnih vprašanjih, kakor pričajo IH Te dni je poročalo naše časopisje: V selo Natalinci v kragujevačkem okrugu se je pred nekaj dnevi iz Beograda p.ipeljal bivši poštnoželezniški uradnik Miloš Stanojlovič. Dospel je ,z avtomobilom ter plačal savno za vožnjo 3500 dinarjev. Živel je nadvse razkošno ter naravnost sipal denar na cesto. Srczkemu načelniku se je stvar zazdela sumljiva ter je radi tega poklical potratnega »geirtlemana« k sebi in ga pozval, da naj mu objasni, odkod ima toliko premoženja. Srezki načelnik je pustil preiskati njegovo stanovanje, kjer so našli 566.800 dinarjev, 143 funtov šterlmgov, 198 raznih napoieondorov, 43 ruskih dukatov ter 17.000 carskih rubljev. O srezkih načelnikih ne slišimo večinoma posebno hvalevrednih stvari, toda načelnik v selu Natalinci mora biti energičen mož in morda ima bolj podzavestno tudi nekaj socijalnega čuta. Naj bo že tako ali tako, mož bi zaslužil javno priznanje državne uprave. Morda svojega nastopa proti uradniku Stanojloviču niti ne bo mogel kliti s paragrafi in jd ubral pot hitrega postopanja proti zločincu, a dosegel je sijajen usjieh in to je — najvažnejše. Zadeva je principijelne važnosti za vso javnost, zlasti pd še za našo državno upravo. Predočiti si je treba samo dušečo družabno atmosfero v kateri živimo: po eni strani beda in pomanjkanje, ki se slednji dan povečava, po drugi strani pa kričeča in bahava razsipnost, lahkomiselno zapravljanje premoženja, brezmejno uživanje, razkošnost v obleki. In kdo dela to? Ljudi s solidnim premoženjem skoraj ne opažiš, nikjer ne izzivajo s svojim bogastvom. Neznane eksistence vidiš 1 >0 javnih lokalih in ulicah, o katerih ne veš odkod in kaj so, ki jih je življenje še-le v zadnjih letih vrglo na površje. Mnogokrat nimajo niti pravega ali vsaj ne vidnega opravila ali pa znašajo njihovi dohodki komaj desetino tega, kar zaslužijo v javni službi in vendar — gospa soproga hodi v baržuna-stem plašču, hčerke obiskujejo plese v sijajnih toaletah. Neznaten uradnik te ali one zadruge, banke ali državnega urada porabi v zapravljivosti morda mesečno več kakor zasluži redno celo leto. Odkod in kako? Dejstvo je, da imamo tatove in zločinec zlasti po takih javnih uradih, kjer je d: na možnost za tatvino, spekulacijo, goljufijo in dcfravdncijo, da niti ne govorilno o milijonskih škodah, ki jih trpi država, ko si razni »inšpektorji« prekmerno in nepotreno zaračunavajo visoke di-jete, ki dvakratno ali trikratno presegajo njihovo plačo. Ne gre pa samo radi denarja, gre predvsem za nravne vrednote, ki jih taki ljudje običajno uničujejo s svojim življenjem^ in vzbujajo mnogokrat jezo na državo, ki mora nositi odgovornost za moralo temnih eksistenc. Javnost je imela pred kratkim priliko čuti, da imamo v Sloveniji precej visoko število tajnih policistov. Kaj delajo? Pod Avstrijo so večinoma nadzirali politično prepričanje »poda-% nikov«, pri nas menda tega ni potreba, rešujejo pa lahko veliko socijalno zlo. Naš kr. nam. L Hribar je znan kot energičen mož, naj vporabi te vsluž-bcnce za nadziranje ljudi, o katerih nihče ne ve, odkod njihovi sijajni viri in rešil bo dobršen kos socijalnega vprašanja. Tajno policijsko nadzorstvo nad ljudi, ki vzbujajo pozornost po izdatkih v obleki ali drugem luksusu, zasledujejo naj njihovo početje, korespondenco in sploh vse življenje in doživeli bomo •— čudeže. Tatovi in goljufi morajo izginiti. V prvi vrsti iz državnih in drugih javnih uradov, v drugi vrsti pa z vseh družabnih krogov. Metoda srezkega načelnika v Natolincih je vredna, da jo posnema — kraljevi namestnik. Uprava Narodne banke je sporazumno z ministrstvom za trgovino od-' redila, da se v gotovem roku odvzamejo iz prometa vsi petdinarski bankovci, Ukrep se utemeljuje s tem, da je v prometu trinajst falzifikatov. 2e mesece je znano, da je v prometu vse polno petdinarskih falzifikatov. Takoj ko so se pojavili falzifikati, bi morali odgovorni činitclji izvršiti zamenjavo. Minilo je pa več rncsccev, predno se je Narodna banka odločila, da zamenja petdinarske novčanice. Kakor da bi bilo vse ravnanje naših oblasti ukleto. Ni dovolj, da se pojavi zlo, naše oblasti same delajo na to, da se vsako zlo postoteri. Več mesecev je bilo časa, da tiskajo nove novčanice in se zamenja stare petdinarske r.ovčani-ce z novimi. Toda ne! Sedaj se izvrši zamenjava pet dinarskih bankovcev z deset oziroma cnodinarskimi. 2c davno je tega, odkar se je izvršila zamenjava dvajsetdinarskih nov-čanic. Dovolj je bilo časa, da dobimo nove dvajsetdinarske novčanice. Nastalo je veliko neprilik v denarnem prometu, ker ni bilo 20 dinarskih novča-nic. Neprilike se bodo še tembolj povečale, ko bomo imeli odslej na razpolago le eno, deset in stodinarske novčanice. Prav lahko se zgodi, da bodo falzifika-torji izrabili nerodnosti odgovornih či-niteljev, pričeli izgotavljati tudi deset dinarske novčanice in v prometu bodo ostali le še eno in stodinarski bankovci. Vlislimo, da je dovolj nezadovoljstva med ljudstvom in ga ni potrebno še bolj povečevati s tako nerodnimi ukrepi, kot je zamenjava novčanic. Samo vestnosti je treba in gotovo ne bo težko najti nov tip novčanic. Nismo se čudili, da ni bilo mogoče’ takoj po vojni izdati novih novčanic, vendar danes po štirih letih menda ni težko najti zavoda, ki bi takoj izvršil tisk novih bankovcev. Ukrep glede zamenjave je povzročil velike zmešnjave, iz katerih črpajo svoj dobiček špekulanti. Pojavljajo *se trgovci, ki kupujejo od nepoučenega ljudstva petdinarske novčanice za manjšo vrednost z agitacijo, da so falzifikati, akoravno ni to res. Špekulanti bodo profitirali lene svote, dočim bo naš mali in revni človek občutno oškodovan. Ncobhodno potrebno je, da se takoj tiskajo nove pet in dcsetdlnarske novčamce. Seveda pa ne smejo pri tem sode’ovati taki strokovnjaki kot je gospod dr. Velizar Jankovič, ki živi že tri mesece na Dunaju na državni račun (dobiva poslanike dijete, ministrsko penzijo, itd. itd.) in vodi pogajanja za tisk novih novčanic. Poleg tega je poostriti kazni za fal-zifikatorje bankovcev. Saj so taki iz-vržkl človeške- družbe največji zločinci. Pripore2aino Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 ip pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru. -f Davek na poslovni promet. Spričo dejstva, da so se pojavile v časopisju o veljavnosti tega davka najrazličnejše vesti in so interesirani krogi, kakor se vidi iz mnogobrojnih vprašanj, v veliki nejasnosti glede svojih dolžnosti, ugotavlja finančna delegacija na prošnjo trgovinske in obrt-nijske zbornice, uradno, da doslej ni niti posnela iz »Složbenih Novin«, niti prejela oficijelnega obvestila finančnega ministrstva, ali in koliko je zakonodajni odbor premenil uredbo o davku rta poslovni promet. Ker na osnovi ne vedno zanesljivih, svekako pa nepopolnih informacij dnevnega časopisja - razume se — ne more dati podrejenim fotmalno še vedno veljavnih navodil, ki bi nasprotovala dosedanjim formalno še vedno veljavnim določbant, se je morala omejiti na odredbo, da se, kolikor ne pridejo v poštev pavšalirana podjetja, kazenska iri druga prisilna sredstva opuste, dokler ne pridejo nove instrukcije, ki pravni položaj avtonično pojasnijo. Ker je teh pričakovati v najkrajšem času, dočim je ob vsi nejasnosti trenutnega položaja vendar izven diskucije, da se bo davek le premenil, ne pa odpravil, se priporoča davkoplačevalcem, da v lastnem interesu skrbe za to, da bodo mogli, če treba, zadostiti tudi še pri-redbenim predpisom. j- Carinski pregled tranzitnih poštnih pošiljk. Generalna direkcij v carin jo izdala ukaz, da se čleu 3, o ca rinskem postopanju tako, da se pregledovanje tranzitnih pošiljk izvrši samo v slučaju, kjer obstoja opravičen dokumentiran sum, da se nahaja v pošiljki blago, čigar tranzit je prepovedan, kakor: monopolno blago, orožje, eksplozivi itd. Ta ukaz bo poenostavil carinsko postopanje in olajšaš promet, ki se nanaša na tranzitne pošiljke. -(- Pravilnik za kmetijske šole. V minitrstvu za kmetijstvo je podpisan pravilnik o ureditvi kmetijskih šol v naši kraljevini. Naloga teh šol je v prvi vrsti gojitev sadjarstva, vinogradništva, nadalje pouk o predelovanju vina. -j- Nacijonalizacija elektrarne v Fali. Kakor poročajo Trgovinskemu listu, iz Maribora, se je izvršila tam že davno nameravana nacionalizacija v Fali. Vodstvo je prevzela Narodna baka, toda glavni vpliv v upravnem svetu imajo š edno tujci, Švicarji in Nemci. Ni še odločeno, bo li centrala društva v Fali ali Mariboru. + Rusko - italijanska trgovinska pogodba za Trst. Šef uradne trgovinske misije v Italiji Vorovski, pride te dni v Trst, kjer se bodo vršili važnejši pogovori z »Lloydom«. — »Lloyd« namerava namreč vzpostaviti zopet redno parobrodnico zvezo med Trstom in črnomorskimi pristanišči, v Trstu pa naj se z grad e skladišča za rusko blago kakor tudi centralna agencija za trgovinski promet z Rusijo. -j- Vodne sile Nemške Avstrije, katere bi po mnenju strokovnjakov rentirali, se cenijo na 1,873.000 konjskih sil. L. 1921 se jih je izrabilo za 98 900 konjskih sil. Ako bi hoteli v Avstriji popolnoma izkoristiti vse vodne sile, pa bi bila omogočena elektrizacija vseh avstrijskih železnic. — Vsekako so avstrijske vodne sile njeno največje naturno bogastvo. + Dobava brona. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje dobavo raznovrstnega brona. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 20. februarja 1922, 12. ure opoludne. Predmetni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interc'-sentom na vpogled. -j- Dobava železa. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje dobavo Siemcns-Martinovega železa raznih vrst in dimenzij. Pismčne ponudbe je vložiti najkasneje do 1$. februarja 1922 12. ure opoldne. Predmetni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. F- Zagrebački velesajam. Privred-ni krugovi očekujejo velikim interesom 1. Zagrebački sajam uzoraka, od koje-ga se nadaju i velikom prebitku, Broj prijava je več do sada prekoračio svaka očckivanjc i svaki dan stizavnju nove prijave, pa je stalno, da če či-tava domača industrija na sajmu biti zastupana. Osim PIrvatske vlada veliki interes za sajam u Sloveniji i Vojvodini, gdje je industrija najjača razvi-jena. Iz Bosne če i Dalmacije takodje svako veče poduzeče biti zastupano, isto tako iz Srbije i Macedonije. Bu-duči da se svaki dan prijavljuju nove grupe izlagača, uprava je Zagrebačko-ga Zbora morala produžiti rok za prijave do 31. o. m j. Ako medjutim koja tvrtka pomutnjom još nije dobila do-tične tiskanicc, neka se odmah obrati uredu Zbora, gdje če ih dobiti. Odnosne formulare treba ispuniti naprama rubrikama i povratiti natrag. Ured se Zagrebačkoga Zbora nalazi u zgradi tr-govačke komore, Trg 29. listopada 1918. -j- Naše tvornice sladkorja so povišale cene. Naše tvornice sladkorja so ponovno povišale 6voje prodajne cene. Sedaj stane; kristalni sladkor 50 K, sladkor v glavah 55-55--50 K, v kockah 60 K 1 kg pri nakupu celega vagona, Ako se kupi samo pol vagona, se povišajo te cene za 5° v*n- Pr* 1 kg. Ako se kupi manj nego 50 meterskih stotov, a najmanj 10, se povišajo cene za 1 K pri 1 kg. -j- Novi premogovni rudniki na Slovaškem. Med Slov. Novim mestom in železniško postajo Lagina Mihajla-ny so odkrili tri premogovne plasti, ki so ločene ena od druge samo po drobnih skril javili grafitovih plasteh, tako da se lahko smatrajo za enotno plast, ki je 2.8 m debela. Kar so doslej premoga izkopali, je sam čist antracit. -}- Trgovski odnošaji med Japonsko in Ameriko. Trgovina med Zedinjenimi državami in Japonsko cvete kakor še nikdar prej. Pred vojno }• Odpadlo 42 odstotkov amerikatiske trgovine z Aziio na Japonsko, od ja-auvarja 1919 je odpadlo 2 petini in od »eptembra 1921 polovica. Uvoz Japonske iz Zedinjenih držav je rapidno narastcl, od 44 rniljonov dolarjev v letu 1911 je poskočil na 377 miljonov dolarjev v letu 1920. -j- Eelgijski kredit za naše trgovce. Na podlagi postave z dne 7. avgusta J921 je bila belgijska vlada npolnomo-cena, da prevzame garancijo za prodajo belgijskega blaga v inozemstvo na kredit, do skupnega zneska 250 milijonov frankov, postava ima namen, da podpira belgijsko industrijo * tem, da omogoča oziroma olajša izvoz belgijskih fabrikatov, kakor tudi surovin, ako so domače potrebe zadostno krite, v države z razmeroma slabo valuto. — Belgijsko poslaništvo tazglaša 0 posameznih določilih, ki so Pila izdana na podlagi goriimenovane postave. V splošnem mora inozemski uvoznik plačati 10 odstotkov fakturiranega iznosa ter predložiti garancijo ra ostalih 90 odstotkov, koje se'mu *rediiira. Vobče pa krije vlada- le 55 °dstotkov kredtiranega zneska. Natančna tozadevna dok čila so intere-*etitom na razpolago v pisarni trguv-»ke in obrtniške zbornice. -f- Poziv vsem industrijcem v Sloveniji. Začetkom februarja izide v založbi »Jugoslovanskega Lloyda« knjiga »Slovenska industrija«, katere namen je nuditi tu- in inozemstvu res celoten in točen pregled vse slovenske industrije. Da se zamore tozadevni materijal zbrati, razposlale so so na vse industrijce okrožnice s prošnjo, da naj vpošljejo čim najtočnejši opis celotnega podjetja, vrsto svojih izdelkov, zmožnosti konkurence v tu- in inozemstvu, število nastavljencev, moč strojev itd. Dotične stranke, ki te okrožnice niso dobile, prosimo tem potom, da vpošljejo zaželjeni opis na anončno in reklamno družbo z o. z. Aloma Company, v Ljubljani, katera sprejema tudi oglasna naročila za omenjeno knjigo. Oglasna cena za 1 stran v velikosti 13 X 2 cm stane K 800.—. + Češka banka v Budimpešti. Kakor poročajo »Lidove Noviny«, se je osnovala v Pešti tranzitna banka s čehoslovaškim kapitalom v znesku 50 miljonov čehoslovaških kron. Banka ima namen, da financira podjetja, ki so v stiku z donavsko parobrodarsko družbo. -j- Nove tovarne. V Novem Sadu nameravajo osnovati novo tvornico tkanin in tvornico vžigalic. Časopisni glasovi. . »Slovenec« razpravlja o političnem de- lovanju ranjkega papeža Benedikta XV., in 18 slavi kot kneza miru, ki se ie posebno V zadnji vojni trudil, da omili, če že ne Prepreči, vojne grozote. »Jutro« piše o delu ranjkega papeža na Političnem polju. Vse njegovo stremljenje le šlo za zopetno vzpostavitev papeške posvetne oblasti in za zopetno povzdigo pa-Peške avtoritete na.ono višino, na kateri s® je nahajala v srednjem veku. Kljub temu Pa. da je bil Benedikt XV. politično zelo nadarjen, mu to ni uspelo. Iz težnje po po-tnirjenju z Kvirinalom je rczultirala njegova protijugoslovanska politika. »Slmcrtskl Narod« poroča o občinskih volitvah na Goriškem. V volilnem boju so si stali nasproti narodna, komunistična in socijalistična .stranka. V številnih občinah je narodna stranka dosegla lepe uspehe. Komunisti in socialisti so črpali svojo moč iz nezadovoljstva, ki je med prebivalstvom in njihove uspehe ni smatrati trajnim. Glavna pozornost volilnega boja je' obrnjena na Gorico in Trst. V Trstu nastopajo Slovenci Samostojno, dočim so se v Gorici odločili, da glasujejo z azionisti, ki so jim obljubili razne koncesije glede šolstva. ¥8St — Kako jih skrbi. Pred 2 mesecema demokratski časonisi od mariborskega »Tabora« pa do ljubljanskega »Slov; Naroda« zahreščali, da je prodal g. Pesek svoj Premogokop pri Ormožu za 3 milijone kron in da je napravil kar 2,-103.003 kron dobička. — Pa vse skupaj ni bilo res, ker je g. Pesek še danes lastnik premogokopa. — Pred božičem ie pihalo »Jutro«, da z novim letom preneha' »Jugoslavija« izhajati ter je hinavsko vpraševalo, kaj bo z naročniki, naj jim g. Pesek pravočasno naznani prenchanie »Jugoslavije«, da ne licdo Oškodovani. Upravičeno smo takrat pisali, naj se »Jutro« brigh le za svoje naročnike, za naše se bomo že mi. No, »Jugoslavija« hi prenehala in še izhaja v veliko jezo in nevoljo nasprotnikov ter celo lepo napreduje. — Pred par dnevi je par gospodov Povpraševalo, če je »Jugoslavija« in če je Zvezna tiskarna naprodaj in ker so tiščali In tiščali za g. Peskom, jim je imenoval kupno ceno, ki jo imenuje včerajšnji »Siov. Narod« »bajno«. To pač- jasno dokazuje, da g. Pesek ne namerava ničesar prodati. Čudimo pa se demokratskemu časopisiu, da vtika svoj nos v popolnima privatne kupčijske zadeve ter obešajo stvari na veliki zvon, ki niso niti resnične, niti resne. — Imenovanje v armadi Za upravnika stalne vojne bolnice Dravske divizijske oblasti je imenovan sanitetni podpolkovnik dr, Rikard Jug. — Za lekarnarje. Ministrstvo za narodno zdravje Je oejredilo, da pridejo lekarnarji, ki so že imeli svojo lekarno, a so Jo prodali, pri podeltvi nove lekarne na zadnje mesto, t. j. za dobo 10 let od dne Prodaje. Ravno tako pridejo magistri, katerim se je koncesija že podelila, a je niso brez tehtnega vzroka začeli izvrševati, na zadnje mesto v kandidatni listi, in sicer za dobo trcii let. / — (1. Dragotin Hribar — tiskarski strokovnjak. V včerajšnjem »Slov. Narodu« »e je g. Drag. Hribar razkoračil ter javno povedal, da je kot tiskarski strokovnjak peenil »Zvezno tiskarno« v Ljubljani. Kon-itatiramo, da g. Dragotin Hribar Zvezne tiskarne sploh niti videl ni, da je ni nikoli Pregledal in je torej ni mogel strokovnjaški Oceniti. — Seja načelstva NSS v četrtek odpade, ker se vrši na ta dan važen sestanek »»olitičnega kluba NSS. — Iz gledaliških krogov se nam poreča, da se vrši pri upravi gledališča tajna preiskava glede denarnih izdatkov. Preiskavo vodi baje g. Govekar, ki je menda določen tudi za bodočega intendanta ljubljanskega gledališča. V interesu razčiščenja cele stvari bi bilo, da gledališka uprava nemudoma objavi potek in uspeh zgoraj omenjene Preiskave, ker se ravnd glede uporabe denarja pri gledališču čujejo vedno pogosteje ta upravičene pritožbe. — Razpoloženi volilni Imenik za volitev glavnega odbora za obdelovanje Darja. V Smislu zakona z dne 23. avgusta 1877, dež. Sjak. št. 11 se je sestavil volilni imenik volkcev I. skupine vseh k okrožju mesta Ljubljane^ spadajočili katastralnih občin in leži °d 23. januarja do 23. februarja f. 1. pri gospodarskem uradu mestnega magistrata ob uradnih urah vsem opravičencem na vpogled. Pritožbo proti volilnemu imeniku je v gorenjem roku vložiti pri mestnem magistratu. —- Mesto Beograd zahteva vojno odškodnini. Bengradska mestna občina je zahtevala'pri reparacijski komisiji 122 milijonov dinarjev odškodnine od sovražnikov •a uničeno In odnešeno premoženje. . . Novo mesto v naši državi. Za samo-Šlavoniji16^0 prog'aScn tre Virovitica v ~ ~ NoYe stavbe v Zagrebu. Lani se je v *egrebu dovršilo £09 novili stavb, 71 hiš 54 pa prizidalo. Za letošnje !fa sezona° živahna stavb- na,,-' Urinjenje poštnih zvez v Sloveniji. toa tem naslovom nam je bilo nedavno poročeno, da je pcšhia zveza med Faro u Brooorn ukinjena. K temu nam poroča *!iii ? ravnntelJstvo, da ne odgovarja resnici iveza hied Kočavjem ta Brodom se vzdržuje nespremenjeno naprej, ravno tako odpravlja Kočevje pošto za Osilnico vsaki drugi dan preko Broda, le glede pošiljk od drugih krajev Slovenije za Osilnico in obratno smo odredili vsmerjenje preko Delnic in na vsak način v pospcšc-nje prometa. Glede odhoda v Osilnico se ne spremeni ničesar, ker prihajajo pošiljke preko Delnic v Osilnico z istim vozom kakor preko Kočevja in Broda. Glede pošiljk iz Osilnice za Slovenijo pa omenjamo sledeče: Vožnja z Osilnice na Brod občuje na lihe dneve popoldne, iz Broda v Nova sela na lihe dneve zjutraj in vožnje iz Novih sel v Kočevje na sede dneve dopoldne. — Pismo oddano v Osilnici dne 11. januarja pride v Brod 11. januarja zvečer, ostane 12. januarja v Brodu in gre 13. januarja v Nova sela, 14. Januarja pride v Kočevje, 14. januarja zvečer v Ljubljano in se 15. januarja dostavi, torej pride v Ljubljano peti dan. Ce se odpravi pismb preko Pclnic, je pa pot sledeča: 11. januarja iz Osilnice pride še tisti dan zvečer v Delnice, gre 12. januarja jz Delnic ob 24. in tri četrt po noči in pride 12. januarja v Karlovac ob 4. In tri četrt, odhaja 12. januarja iz Karlovca ob 14. uri in pride ob 20. uri v Ljubljano ter se 13. januarja dostavi, torej 48 ur preje kot preko Broda-Kočevja. Če je pismo namenjeno v Kočevje, pride pa zvečer 12. jan. v Kočevje in se 13. januarja dostavi, torej tudi en dan preje, kakor če gre preko Broda in Novih ScL — Kr. Italijanska delegacija v Ljubljani poživlja vse Italijanske državljane, bivajoče v Sloveniji, da dopošljejo sledeče podatke: ime in priimek, ime očeta, leto in kraj rojstva, kraj domovinstva, značaj (obrt) in stan rodbine, kraj bivališča. — To je potrebno radi tega. da bo znano število italijanskih državljanov,. bivajočih pod to pokrajinsko upravo. — »Vzorno poslovanje nemškega zastopstva v Ljubljani.« Z ozi om na notico v Vašem cenjenem listu z dne 15. januarja 1922 pod naslovom »Vzorno poslovanje Nemškega zastopstva v Ljubljani« si usoja avstrijsko zastopstvo podati k temu sledeča pojasnila iz dveh vidikov. Prvič je iz stvarnega stališča postopanje pri dajatvi vizuma to, da mora stranka, ki potuje na Koroško, doprinesti dokaz za potrebo potovanja. Ker osebne razmere domovne oblasti bolje razsojajo nego zastopstvo v inozemstvu, se zaliteva izjava avstrijske koroške oblasti, (deželne vlade ali okrajnega glavarstva) da ne obstoji proti vpo-tovanju nobena zapreka. Ako se delajo od obstoječih predpisov izjeme, je to v posameznih slučajih edino le postreljivost, katera se pa v Vaši cenjeni notici izrablja samo proti zastopstvu. V ostalem je dostaviti, da jugoslovanska Inozemska zastopstva pred vidtraniem avstrijskih potnih listov za celo kraljevino SHS skoro brez izjeme poprej povprašujejo pri domačih oblastih. Drugič je iz formalnega stališča jako obžalovati da se sploh spravlja v zvezo s takimi službenimi zadevami postranskega pomena vzvišena oseba gospo-spoda namestnika ministra Hribarja. Po zaslišbi uradujočega funkcijonarja v oddelku za potne liste je zkliučeno, da bi kdo Izmed tukajšnjih uradnikov iz lastne inicija-tive spravil gospoda mlnl»trn v tako zvezo, ker bi bilo to enostavno breztaktno. Najbrže se je dotlčna stranka poprej sama izrazila, da se bode pri gospodu namestniku pritožila, na kar se naravnost ni moglo zavzeti nasprotujočega stališča. V pričujočem slučaju gre torej očividno samo za napačno razločitev dejstev. S odličnim spoštovanjem. Avstrijski zastopnik: dr. Kohlruss. — Kolkovanje vlog na trgovsko zbornico. Trgovska in ob-tniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente, da se morajo po naredbi generalne direkcije posrednih davkov št. 18.771/1921 vse vloge, V katerih stranke prosijo zbornico za intervencijo pri raznih državnih uradili in oblastih v zadevah posameznikov odnosno v privatnem interesu strank, po predpisu ko-lekovati z 2 in 5 dinarskim kolekom v smislu določb ’ začasnega zakona o taksah, Zbornične vloge na državne urade so kol-kovine proste le v zadevah, ki so v interesu celokupne trgovine, indtistrlje in obrti, ne pa le v interesu posameznih strank. Vloge strank na zbornico so kolkovine proste, izvzemši vloge za izdanje potrdil za carine prosti uvoz, katerim je priložiti dvo-dinarski kolek in 10 dinarjev za pristojbino in kolke za potrdilo. — Ljudskošolskemu učiteljstva! Rokza anketo o 1. čl. zakonskega načrta za narodne šole se podaljša do 5. febr. 1922. — Doslej smo prejeli nekaj tehtnih odgovorov z mnogimi novimi in zanimivimi mislimi. Odbor vabi vso Javnost, ki se zanima za vzgojna vprašanja, posebno pa učiteljstvo, da pošje v čim večjem številu kritiko, mnenje in event. novo formulacijo 1. čl. omenjenega načrta do 5. febr. na naslov: Akad. socijalpo-pedagoški krožek na univerzi v Ljubljani. — Za Jugoslovcnsko Matico so zbrali v Metliki fantje na fantovščini tov. Rudolfa 50 Din. SO p. — Društvo jugoslovanskih tclmlčara u Pragi se najiskreneje zahvaljuje vsem velecenjenim darovateljem prispevkov za na-učno ekskurzijo v Nemčijo. Prijetna d Iž-nost nam je, izkazati na tem mestu dosedaj došle prispevke iz Slovenije: Prvi mestni mlin Celje 800 K, F. Hainriitar, Škofja Loka 400 K, Joso Goreč, Ljubljana 000 K, Dravograjska rafin. olja Maribor 400 K, Železarna Muta v Muti n. Dravo 400 K, Medič, Rakove in Zanki, Ljubljana 200 K, J. Kopač in Ko., Ljubljana 200 K, F. Čuček in Ko., Ptuj <00 K, Opekarna v Račju 1000 kron, A. Kajfež, Kočevje 100 K, — Izvoz zajčjih kož. Kupčija z zajčjimi kožami je letos jako živahna. Plačujejo se cene od 30 do 40 kron za komad. Izvažajo se kože v prvi vrsti v Avstrijo in na Ce-hoslovaško. Da zaščiti potrebo domače Industrije, namerava ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu uvesti na zajčje kože visoko carino do 15 kron za komad. Izvoz kož je bil sedaj prest, med tem ko so druge države izdale izvozno prepoved. — Tri nesreče na železnici v Kranju. Zunaj postaje Kranj je zadnjo nedeljo povozil vlak 30 letnega kuriica Mateja Cofa iz Tržiča ter mu odrezal obe nogi. Med transportom v Liubjana je Cof vsled izkr-vavijenja umrl. Čof je v pijanosti obležal na tiru. — Dne 18. t, m. sta bila na istem kolodvoru pri premikanju povožena delavca Fr. Kržišnik in Fr. Likozar, oba doma iz Drulovke. Kržišnik je ranam podlegel, a tudi Likozarjeve poškodbe so zelo težke. — Tatvina. Neznan tat je ukradel , zidarju Nikolaju Židanu v Bizoviku zelen dvokolesni voziček, vreden 830 kron. — Razne nesreče. Marija Boc, posestnikova hči z Bičjega pri Grosupljem je po nesreči sunila svojega brata Jerneja z iglo v levo oko in ga nevarno ranila. — A.nton Ožbolt, delavec iz Prezida pri Cabru je po neprevidnosti stopil z boso nogo na rjast žebelj in si pri tem zastrupil kri, da je moral v bolnico. — Bajtarjeva hči Marija Štu-ar v Sp. Berniku je šla v klet po repo In pri tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. Uublfana. *= Mladinsko izobraževalno društvo »Bratstvo« v Ljubljani priredi 27. jan. 1922 na praznik sv. Save Svclosuvsko proslavo v Narodnem domu s s'edečim sporedom: 1. Svetosavska himna. P. je Ljublj. Zvon. 2. Pogled na kulturno zgodovino pravoslavnega dela našega naroda. Predava vseučili-ški prof.-g. dr. Stcjičcvič. 3. Srbske junaške popevke. Poje in svira srbski guslar. 4. Knahl: Slovan. Poje Ljublj. Zvon, 5. a) Parma: Mladi voja d. Koračnica, b) Bozotti: Oprosti mi, o majko moja! Partija za brač-solo. c) Na valovih Jadranskega morja. — Svira tamburaški zbor »Bratstva«. 6. Trtf-kovič: Školski nadzornik. Enodejanka. Vprizarja dramatični odsek »Bratstva«. — Ples in prosta zabava. Pri plesu svira godba Dravske divizije. Polovica čistega dobička je namenjena bedni ruski Ueci. Začetek točno cb 8. uri zvečer. = Tatjanin dan prirede ruski akademiki ljubljanske univerze pod pokroviteljstvom Kola jugosl. sester v sredo 25. t. m. Popoldne koncert v kavarnah Union, Zvezda, Slon in Evropa, zvečer ob 8. pa koncert, , varcietč in ples v Narodnem domu. Sedeži so v predprodaji v trafiki ge. Severjeve y Šclcnburgovi ulici. = Kolo jugoslov. sester ima kratko, a važno sejo v četrtek 26. t. m. ob 4. uri v društveni sobi. Pridite v polnem številu! = Občni zbor »Slovenskega lovskega društva« se vrši, kakor je bilo že javljeno, na Svečnico ob 3. uri popoldne v rcstavra-i cijsklh prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Ker so izpremembe v načelstvu in odboru na vidiku, bi bilo želeti, da se člani udeleže v Čim večjem številu. Vsak član zastopa lahko še 5 odsotnih članov in zadostuje, da se izkaže s plačilnim listom (izkaznico). Tudi lanski plačilni listi so še veljavni. »Lovec« je izšel in se. razpošlje te dni. Dr. Lovrenčič, predsednik. =* Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes zvečer pevska vaja odpade. Jutri ob tričetrt na 7. zvečer moški zbori = O regulaciji Ljubljane je razpravljal »Slov. Narod«. Njegovi nasveti, da bi se naj takoj razširila Aleksandrova cesta itd. so popolnoma umestni. Pozabil pa je na tisti kurnik, ki kazi centrum mesta ter stoji popolnoma po nepotrebnem na Marijinem trgu in to je — javno stranišče. Nikjer v nobenem mestu nimajo na najlepšem, na najprometnejšem kraju take kolibe, ki kazi vso okolico kot baš v sredini bele Ljubljane. To stranišče je popolnoma odveč, saj so v bližini javni lokali — Beli volk, kavarne Prešeren in Union — pa tudi v Zvezdo ni daleč, kjer so povsod stranišča. Poleti se poleg tega Iz stranišča razširja smrad, ker nima upeljanega vodovoda. To kolibo naj magistrat takoj odstrani in podre tudi še ostanek zidu nekdanjega Lassnikovega vrta zraven in Ljubljana bo dobila lep prostor. Ce bomo čakali na regulacijo Ljubljanice. bomo čakali predolgo.’ =» t 'članstvo od društva drž. nižjih uslužbencev se vljudno vabi na prijateljski sestanek, ki se vrši v petek 27. j:in. t. I. ob pol 8. uri zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Vsi člani, katerim je na srcu dobrobit društva in njihovega delovanja, naj se tega važnega sestanka zanesljivo in polnošter ilno udeleže. = Mestni stanovanjski urad nas naproša, da priobčimo sledeči razglas: Vloge, v katerih prosijo stranke za določitev najemnine za stanovanja, so po večini tako pomanjkljivo opremljene, da na njih podlagi najemnine ni mogoče določiti. — Zato se interesenti opozarjajo, da svojim prošnjam za določitev najemnine prilože dokaz o terq, koliko se je plačevalo čiste najemnine za dotlčno stanovanje dne 1. julija 1914. i. Pri stanovanjih, ki tukrut nUo bila oddana, na) stranka navede, keliko se je po njenem mnenju plačevalo takrat za enaka stanovanja v enaki legi. Razen čiste najemnine od 1. julija 1914 pa Je treba v svrho določitve doklad (gostaščine, vodarine, kanalske pristojbine) navesti tudi vsoto od hišnega gospodarja za 1. 1919 in 1920 priznane čiste najemnine (fasijo). Obe vsoti, t. j. čisto najemnino iz 1. 1914 in zadnjo fasijo izvedo stranke najverodostojneje pri davčni administraciji. Stranke, ki ne žive pretežno od plače ali pokojnine, morajo končno priložiti izkaz o letnem dohodku, ki je služil kot postava za odmero osebne dohodnine v zadnjem letu (1921). Ako bi dohodka zadnjega leta davčno oblastvo še ne bilo odločilo, služi pri določitvi najemnine začasno za podstavo telik dohodek, kolikršnega je davčno oblastvo določilo po-slcdnjikrat (1920). — Vse stranke, ki gornjih podatkov niso navedle, se pozivljejo, da potom dedatnih vlog izpopolnijo svoje prošnje najkasneje do 5. februarja 1922. *= Kdor Itoče preživeti vsaj nekaj uric v popolnem zadovoljstvu, naj poseti »Vodnikovo besedo«, katero priredi Narodna Čitalnica v Spodnji Šiški dne 2. februarji t. 1. pri g. P. Stepiču, gostilničarju v Šiški., Na sporedu je petje čit. moškega zbora in kvarteta. — Burka: »Ne kliči vraga.« — Nagovor: Vodniku. — Deklamacije Vodnikovih pesmi. Sodeluje godba Dravske divizije/ — Postrežba točna in dobra. — Odbor. «■= Podporno društvo jug. akad. v Ljubljani priredi dne 28. jan. t. 1. 1. veliki ples v zgornjih prostorih Narodnega doma. In sicer pod pokroviteljstvom gospe dr. Furlanove, dr. Brejčeve in dr. Zarnikove. Ker je čisti dobiček namenjen za prehrano najrevnejših akademikov, zaradi tega se nadejamo, da bo cenj. občinstvo, katero je desedaj podpiralo naše akademike, odzvalo našemu poziyu. Začetek točno cb 20. uri. Vstop dovoljen le proti vabilu. Odbor. = »Svetla d. d.«. Minister za trgovino In Industrijo je dovclil Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani, ustanoviti delniško družbo z imenom »Svetla d. d.« za žarnice in elektrotehniko, s sedežem v Ljubljani. Namen družbi je trgovanje z žarnicami in elektrotehničnim matarijalom vseli vrst, izdelovanje teh predmetov, projektiranje, gradnja in instaliranje električnih naprav. — Osnovna delniška glavnica znaša 1 milijon kron. = Zaradi spoliranja ameriških pisem zaprti poštni uslužbenci pridejo dne 6. februarja pred zborno sodišče v Ljubljani. Razprava je določena na 3 dni. Ker je povabljenih 52 prič, se bq razprava vršila'v porotni dvorani. Obtoženih je 9 poštnih uslužbencev. Il^arib©?. Dr. Pavlu Turnerju je pri edila Glasbena Matica pod vodstvom g. O. Deva na predvečer njegove 89 letnice lepo podoknico, pri kateri je nastopilo 40 pevcev. Špecerijsko trgovino Prcac-Sostarlč v Gosposki ulici v Mariboru sta kupila tržaški Slovenec Anton Požar In njegov brat. Avtomobllna nesreča v Prekmurju. Šofer Pihler je leseni vozil neke Italijane in Hrvate iz Zagreba preko Čakovca v Lendavo na semenj. Pri tem je vozi tako nngb, da je do smrti povozil kmetico Ilmo Hamerian iz Zebovc. Pri sodniji se je Pihler skliceval na svoje pasažirje, zato se je razprava preložila, da izsledijo potnike. Celje. Občni zbor gremila trgovcev v Celju se je vršil v nedeljo, dne 22. t. m, ob 10. uri dop. ob povoljnl udeležbi. S tem občnim zborom se je zaključila 3 letna poslovna doba prvega slovenskega načelstva te trgovske korporacije. Iz poročila je bil) raz-vldcti, da se je gremij pod vodstvom slovenskega trgovstva razvijal prav povoljno in da ima zaznamovati izdatne konkretno uspehe. Posrečilo se je, urediti financijelno stanje gremija in nabrati rezerve nad 44 tisoč krc n. Odobrilo se je poročilo načelstva. Pri volitvah za bodočo 3 letno poslovno dobo je bilo Izvoljeno soglasno sledeče načelstvo: R. Stermecki, načelnik, Ivan Ravnikar, I. nač. namestnik, Franc Leskovšek, II. nač. namestnik, odborniki: Fran Strupf, Fran Lukas, Alojz Drofenik, Jernej Plahuta, Karl Loibner. Fr. Vrtovec. — Ko-nečno je bila sprejeta resolucija, da se pri bodoči razdelitvi kraljevine v oblasti cuFsko okrožje kot gospodarska enota ne deli. ampak v celoti pridcli eni ali drugi oblasti. Ako se prideli mariborski oblasti, mora biti Sava meja med obema oblastima. Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo podružnica v Celju je imela v nedeljo 22. t. m. občni zbor. Dobička je Imela v minulem letu 50.900 kron. Odbor je predlagal likvidacijo podružnice. Občni zbor pa je sklenil, da se v svrho sklepanja o tem predlogu skliče za 5. februarja nov Izredni občni zbor. Tatvine. Lampret Vinko Iz Laporja potepuh brez posla, je bil aretiran, ker je ukradel v pekarni Kač na Glavnem trgu iz blagajne 1000 kron, katere je nato izročil Karolu Dobovišek. Tudi tega so arelirali In našli pri njem še 879 kron. — V .pritličju hiše št. 3 v Kapucinski ulici je bilo minuli četrtek ukradeno iz predsobe ena dolga, črna zimska suknja, par damskih čevljev in še nekaj drugih stvari. Storilec je neznan. Otrok izginil. Čevljarju Rudolfu Lesko-šeku na Ljubljanski cesti je odšel v nedeljo od doma 8 letni sinček Brunon in se ni več vrnil domov. Ne ve se, če se Je zgodila nesreča. 1 Splašena konja. Mesar Ivan Knez Je 23. t. m, ustavil dva dirjajoča konja, ki sta se odtrgala od sani. Našli so pozneje tudi sani. Za voznikom in lastnikom konj In sani pa ni sledu. Konji se nahajalo v hlevu ho- tela Skoberne, sani pa na dvorišču mestnega magistrata. Policijska kronika. V soboto v nočlste bil! radi vlačugarstva aretirani Marija Muhič. brezposelna natakarca iz Maribora in Hedvika Langer, kontoristinja iz Maribora. — Ker je kalil nočni tnlr, je bil aretiran delavec v V/estenovi tovarni Jožef blcet Frl aretaciji sc le stražniku zoperstavil in so vrgel na tla. S pomočjo drugih stražnikov je bil priveden na stražnico. Praknrsisrie. Še vedno madžarske zastave. Pri blagost ljenju novih zvonov v Kuzdoblanjl so bile med drugimi Izobešene tudi madžarske zastave. O V/ranglovih graničarjih poroča »Prekmurski Glasnik« neprestano nove škandale. Zadnje tako poročilo zaključuje z opazko: »Škoda, ker so boljševiki Wran-gla zbili. Bi bcugšc bilo, čl bi ostala njegova armada v Rusiji!« Inteligenca med seboj. Pri okrajni sodniji v M. Soboti je bil odvetnik dr. Slavko Vernik kaznovan na 1500 kron globe, ker je v neki gostilni javno žalil notarja A. Kodra. , Primule. Izid občinskih volitev. Zadnjo nedeljo so se vršile občinske volitve po mestih. V Trstu so se vršile volitve v znamenju bojkota in nezaslišanega fašistovskega terorizma, zato je prišlo na volišče le dobrih 45 % vseh volilcev. Slovenci so dobili le 2031 glasov, nacijonalistlčni blok Ima 11.230 glasov, komunisti 4057, republikanci 3186, socijalisti 2054, klerikalci 621. meščani 452 glasov. — V Puli ie zmagala meščanska lista, ki je dobila 41 mandatov, komunisti pa le 2 mandata. Največ uspeha so dosegli Slovenci v Gorici, kjer so se zvezali s furlansko skupino, ki je dobila 32 mandatov. Na podlagi kompromisa dobe zato Slovenci v Gorici samostojno slovensko šolo. V Postojni je dobila večino lista gerenta Dou-gana, ki so jo podpiral tudi Italijani, ■ Ess tossFfess* Narodstega gSedsS šaša: Drama: Sreda 25. jan. 1922. Predstava za ubož-ne otroke popoldne ob 3. url. Peterčkov* poslednje sanje. Izven. Četrtek 26. jan. V korist udruženju gledaliških igralcev. Hamlet. Izven, Petek 27. Jan. Gardist. Red E. Sobota 28. jan. Hamlet. Red D. Nedelja 29. jan. Popoldne ob 3. urL Peterčkove poslednje sanje. Izven. Nedelja 29. jan. Zvečer ob 8. url. Gardist. Izven. Pondeljek 30. jan. Hamlet Red A. I Opera: Sreda, 26. jan. Labodje jezero. Red D. Četrtek 26. jan. Faust. Red B. Petek 27. jan. Labodje jezero. Red C. Sobota 28. jan. Boheme. Red E. Nedelja 29. jan. Prodana nevesta. Izv. Pondeljek 30. jan. Zaprto. Torek 31. jan. Faust. Red C. Torek 31. jan. Predstava za ubožno otroke. Popoldne ob 3. uri. Peterčkove poslednje sanje. Izven. Iz glcda’iške pisarne. Ker Je več solistov in solistk obolelo, vpiizme v sredo, dne 25. t. m. mesto opere »Werther« balet »Labodje jezero« za red D. Hamlet z novo zasedbo in opremo se vprizori v četrtek 26. jan. t. 1. v korist Udruženja gled. igralcev. Sokolstvo. Bralski sestanek Sokola 1 v svrho sestave kandidatne liste za nedeljski občni zbor se vrši v četrtek 25. t. m. ob 20. url na Taboru. Bratie in sestre, pridite v obilnem številu! — Odbor. Bro&iž. * Originalen poklic. Po Brnu hod) čudak, ki glede svojega originalnega poklica nima v celom mestu para. On liRdi popolnoma mirno po ulicah in zlasti pazi na to, če stoji pred to ali ono trgovino kak ročni voziček. Ako se uveri, da ni nikogar v bližini, odpelje voziček — na policijo In ga odda tam — kot najden predmet. Lastnik vozička je po dolgem iskanju primoran iti na policijo, kjer sicer dobi svojo last nazaj, toda poštenemu najditelju mora izplačati prec!p'saro nagrado za najdeni predmet. Takih vozičkov je ta orl-peljal na policijo do sedaj že 12\ Policija stoji na stališču, da se proti temu ne da nič ukreniti, ker se mu ne more dokazati, da je s svojim postopanjem hotel prisvojiti tuje Imetje. * Koncert, ki so ga poslušali po brezžičnem telefonu. Koncert, ki so ga priredili te dni na pariški radiogra-fični postaji na Eifflovem stolpu, so poslušali v Bruslju s pomočjo brezžičnega telefona. Vremensko posroSEBo. Ljubljana, dne 23. januarja 1922. Krel fl~ Urn | Tlak nai/a ]| Ter. nista C CblaJnost 0-10 Padavini! m Ljubljana 7 742 0 62 vzhod obl. — 14 741 2 5 3 21 741 '0 8 5 ** ** Zagreb 7 771 7 60 V 20 Beograd 7 772 0 8-0 sev. vzh. — Dunaj 7 7727 8-0 sev. vzh. — Innsbruck 1 7 7084 110 hrezvetr. jasno — Praha 7 — — — — — Opomba : V L iubljani ba ro:netcr sta navitem temperatura i ližja. Micbel Zevaco: M NOSTRADAMO, a In ko smo premerili z očmi ves •ta neviden! prizor, ozrimo se iznova na Katarino! Bleda in mrzla sedi ob strani kraljevskega soproga; njene oči so napol zaprte, njene ustnice brez krvi; vse priča, da je strašna žena globoko zamišljena v nekaj, kar se bliža. Nad njo pa se sklanja postava, ki nalikuje vtelešeni Usodi; plameneči obraz tega človeka je strahoten v svoji turobnosti, a vendar nadčloveško krasan; in zdi se, kakor bi bilo vse bajno bogastvo današnje prireditve le okvir temu obličju. Ta človek je Nostradamus!... Nostradamus se je nagnil h kraljičinemu ušesu ter ji šepnil dve besedi: »Čas je! ...« In ti dve besedi sta zagrmeli v Katarinino dušo glasneje od krika bojevalcev, klicanja glasnikov in bučanja fanfar, glasneje od donenja zvonov in grmenja bombard, glasneje od petdesettisečernega vika in mrmranja gledalcev. Nostradamus, ki mu je bila Hen-riieva naklonjenost odprla vrata kraljevske lože, se je počasi od-meknil; nato se je ozrl na Montgo-meryja'... na Saint-Andreja ... na Roncherollcsa ... ?e trenutek, in ni ga bilo več med njimi. Splošni boj je bil končan. Zrna-galci so dirjali ob galerijah, nagibaje konja v pozdrav krasoticam in sami pozdravljanj z mahajem pisanih šarp. Vojvoda Guiški, sin vojvode Ferrarskega, oba sinova konetabla Montmorencyjskega, La 'Tremoille, Tavannes, Biron in še dosti drugih vellkašev se je bilo udeležilo spopada. Henri II. pa je bil zlomil tri kopja že popred. Ko so trobente in klici glasnikov oznanili ime zmagovite stranke, je Henri II. ves navdušen vstal in dal znamenje za izbruh vseobčega ploskanja. Ta prizor ga je opajal. Strastno je ljubil lepo orožje in umetno izdelane oklepe; razen tega pa ga je zapeljevala k neprestanemu prirejanju sijajnih turnirjev tudi skrita želja, pokazati svojo spretnost in moč. »Tako mi Naše Gospe,« je vzkliknil, »živ krst mi ne ubrani, da ne bi dirjal še četrtič. Topot pa si izberem silnega nasprotnika, ki v boju ne prizanaša.« Z dolgim pogledal se je ozrl po navzočih. Katarina de Medicis je vsa bleda njuhala svojo dišavnico. Vzdignila je glavo in uprla oči v Montgomeryja. Njih izraz je bil Strahoten. Že je hotela izpregovo-?Iti: »Ne pozabite, sire, da ste obljubili gardnemu kapetanu čast, da se bo smel danes pomeriti z vami.« A baš ta hip Je vzkliknil Henri IL sam z veselim glasom; »Daj, Montgomery, zlomiva kopje!« Katarina se je skoraj onesvestila. To je bilo vendar čudno! Kralj si je sam določil nasprotnika, ki mu ga je bilo treba vsiliti za vsako ceno! Trudoma se je obvladala in zamrmrala: »Roka usode je nad njim!...« Nato pa je vzkliknila z občudovanja vredno zvijačnostjo: »Rotim vas, sire!... Vaše Veličanstvo je vendar že utrujeno. Kaj ne, vojvodinja?« »Gotovo da!« je rekla Diana Poitierska. »Sire, .štiri kopja v enem dopoldnevu so pač preveč za vas!« »Ohe, mordieu! Ali mislite, da sem že obrabljen? Montgomery, hrabri vitez! Zlomiva kopje v čast lepih dam!« »Sire!« je jeknil Montgomery, blea kakor smrt. »Sire,« je vztrajala Katarina, »vaš gardni kapetan se ne počuti dobro. Prizanesite vsaj njemu, ako nočete prizanesti sebi!« Toda kralj je že hitel iz lože, kličoč: »Nekoliko boja vas pokrepča, Montgomery! Sicer pa sva itak zgovorjena!« Teke! je v svoj šotor, da bi si nadel oklep. Montgomer^ je opotekaje krenil v svojega. Kakor hitro sta odšla, se je obrnila Katarina de Medicis k štirim plemičem svojega osebnega spremstva, ki so se dotlej stiskali v najtemnejši konec lože in plašno buljili z očmi. Iž njenih črnih zrenic je planilo kakor blisk. »Pozor!« je velel ta pogled. »Čas je! . . .« Še tisti hip se je četvorica neslišno ukradla iz lože. Čitatelj je v nji gotovo že spoznal naše vrle klateže, ki so jih bile plavolaska, rdečica, rjavka in vranka tako izvrstno obdelale in ozgojile, da so smeli danes poizkusiti svoj prvi korak med dvornf svet: Trinquemaille, Boura-can, Corpodibale in Strapafar so zdaj umeli hoditi, klanjati se, upirati pesti v bok in vihati brke — vse to po zapovedih najfinejše galaterije. Le govoriti jim je bilo prepovedano. Za slučaj, če bi jim kdo privoščil besedo, je bilo zaukazano, da naj se smehljaje priklonijo in molče. Sicer pa so bili prav gospodski in na moč zadovoljni s seboj. Izmuznili so se na prostor za galerijami, kjer je bilo vse prazno. Tu jih ni videla živa duša. Brez skrbi so si pretegnili mišice in olajšali svoja srca s ploho kletvic. »Pozor!« je dejal Trinquemaille, ko jim je pošla zaloga. »Da, pozor,« je zagodrnjal Corpodibale. »Ma treba ga je reči, da nam je dala Caterina kudičevo delo.« Aretirati gabedana telesne stra-še!« je rekel Bouračan. »Oaj po is teka, sagrament!« »In še takoj ko dobojuie ^ kraljem!« je zamišljeno pripomnil Stra-parar. »Za vsem tem s® skriva hudičeva grdobija. Pozor, golobčki!« »Hočete li, da vam povem?« je rekel Trinquemaille s " pridušenim glasom. »Plavolaski se je nekaj zareklo . . .« Šele zdaj so opazili, da je bled in nemirno meče oči okoli sebe. S tesnim srcem so ga obstopili; »Govori! J. .« Govoril je. In tisto, kar jim je zamrmral, je moralo biti strašno. Ko so se spogledali, so bili vsi bledi. »A končno — nam to nič mar!« je povzel Trinquemaille. »Slasti ker zrno topro blačani,« je rekel Bouracan. »Je anke prepozno za umik!« je dodal se je oglasil Corpodibale. »Kar je, to je!« »Dajmo,« je zaključil Strapafar, »stopimo, in — pozor!« Krenili so zadaj za galerijami in ubrali pot proti Montgomeryjeve-mu šotoru! .... IV. RoyaI de Beaurevers. Montgomery se je obupno ozrl na plavo glavico malega princa Henrija in stopil iz kraljevske lože. Krenil je v svoj šotor. Noge so mu odrekale pokorščino. Čutil je, kako se mu ježijo lasje od groze, ki mu je neprestano stresala ude. Strašne misli so rjule v njegovi vesti: »Ne, ne! Tega ne storim! . . . Umoriti kralja! . . . Jaz! . . . Katarina, Katarina, kaj sem ti storil? Ubiti ga, tu, vpričo vsega Pariza! ... A treba je! .. . Ako ga ne ubijem, zve kralj še danes, da sem oče njegovega ---------------- »Gospod,« ga je zmotil glas njegovega oprode, »nekdo vas pričakuje . . .« Montgomery se je šiloma osvestil. Obrisal sl je čelo in dejal: »Dobro. Pridi pome, kadar te pokličem.« To rekši je stopil v šotor in je zagledal Nostradama. Za Nostrada-mom je uzrl svoj oklep . . . Vztrepetal je. Ta oklep, čelada s perjanico, naprsnik, plečnice, nalahtnice, ščit, kopje, stegnice in verižni spodnjih —r vse to ni bilo razloženo v posameznih kosih, nego je stalo po-koncu, sestavljeno v celo figuro . . . Montgomery si je potegnil z roko po celu. Blaznost mu je vrela v možganih. »Nekdo je v mojem oklepu,« je pomislil, »nekdo drugi, ne jaz . . . In vendar se mi zdi, da sem j a z in stojim sam pred seboj . . . Kdo je moj dvojnik?« Naličnik je bil spuščen. Mont-gomerjr ni videl obraza. Pač pa je opazil krčevito silo, s katero je stiskal neznanec držaj njegovega kopja. Kapetan je nato ustavil oko na svojem ščitu. In zdrznil se je, videč, da ta ščit ne nosi niti gesla, im ujninmiwiiww i «#*» mil1—i nerashodljive kaučuk pete za čevlje. ki ga ima po očetu, niti ne rodbinskega grba. Čuden grb je plamenel v sredini ščit: križ, na čigar žarki so se zapletali krogi, ki jih je vse skupaj spet oklepal velik kolobar. Skrivnostna znamenja so biia začrtana v slehernega izmed malih krogov. V kotih med križevimi žarki pa so bile narisane štiri slike, ki so predstavljale človeka, orla, leva in bika. Jedva sopeč je Montgomery iztegnil prst proti ščitu in vprašal hripavo: »Čigar je ta grb? . . .« Nostradamus mu je odgovoril z veličanstvenostjo, ki je presunila kapetana po mozga: »To je grb Skrivnosti, Neizbežnosti in Usode. Grb najvišje Sile, ki ukazuje danes smrt Henrija II., kralja francoskega ... Ta grb je znamenje magov ... Ta križ je Rožni križ! . . .« »Kraljevo smrt!« je jeknil Mont-gomery ves pijan od groze. »To se pravi — umor!« (Dalje prihodnjič.) Proda sc: HIŠA1 v bližini mesta Maribora. * pol orala remije, sadonosnikom, en oral travnika, ležeče ob glavni cesti se proda. — Primerno tudi za vsako trgovino ali obrt. Ponudbe na Jožef Krošelj št 51. Slivnica pri Mariboru. 143 HIŠA vili podobna obstoječa Iz gospodarskega poslopja, veranda, pralna kuhinja, velik vrt, polje, se proda. V pritličju se lahko takoj useli. Vprašati: Jurčičeva ulica 18. Studenci pri Mariboru. 139 RADI PRESELITVE PRODAM EDINO PEKARIJO popolnoma nova hiša in gospodarsko poslopje z električno razsvetljavo, poleg vrt za zelenjavo, v bližini farne cerkve 1 minuto od postaje na zelo prometnem kraju, cena 115.000 Din. — Karl Pečovnik, Rečica ob Paki pri Celju. 169 3 LONČENE IN 4 ŽELEZNE SOBNE PEČI. se po ugodni ceni proda. Naslov v upravi. 119* Kupi se: STRUŽNICO rabljeno ca 80 cm dolgo za železo kupim. Ponudbe na J. Bonač sin Ljubljana, Čopova ulica 16. 131 TESANI LES vseh obsegov, kakor late, okrogli les, deske po 13, 20, 25 mm. itd. kupujemo vsako množino iz skladišč. Zadnje ponudbe naj se pošiljajo na naslov Braču lvkov, Scta-par (Bačka). Službe: UČENEC za trgovino z mešanim blagom se išče. — Ponudbe pod »pošten« na upravo lista v Mariboru, j 139 TRGOVSKI POMOČNIK mlajša moč se sprejme. — Ponudbe na poštni predal št. 66. — Istotam se kupi železni rezervar od 5000 1 vsebine dalje. SAMOSTOJNA GOSPA zmožna vseh gospodinjskih del Išče pri- \ merne službe pri boljši rodbini v mestu, gre eventualno tudi na posestvo kot upraviteljica. Ponudbe pod »Bodočnost« na upravo Jugoslavije. 136 URADNIKA OZIROMA URADNICO veščo 'popolnoma strojepisja, slovenske In nemške korespondence sprelme takoj v službo večja tovarna v Ljubljani. Ponudbe pod »Korespondenca«. 133 PRODAJALKA izurjena In spretna za glavno zalogo tobaka na Vrhniki se Išče za takojšnji nastop. Glavni pogoji poštenost In pridnost, starejše moči Imajo prednost. — Ponudbe na glavno zalogo tabaka na Vrhniki 129 RUDARJE Izurjene kopače sprejme premogovnik KljučarevcI pri Ormožu. Samci dobe hrano ln stanovanje. 109, Razno: ŽEPNE URE, precizljske ln stenske, popravila nalsolld-neje tvrdka F. Čuden v Prešernovi ul 1. LEČA ZA KUHO, nova, debelozrnata In makovo seme se dobi pri Sever & Komp., Ljubllana, VVnlfovt ulica 12. — Zahtevajte cenik vrtnih In poljskih semen. 130 Zenitne ponudbe: 'Mlad Inteligenten trgovec, ki poseduje pol milijona kron. dobrega srca ln vesele narave želi znanja s gospodično staro 20 do 25 let naobraženo, poštene preteklosti, ki poseduje nekaj kapitala. Vdova brez otrok ni izključena. Tajnost zajamčena. — Resne ponudbe s sliko na naslov: Banjaluka, poštno ležeče (šifra Poštenje). 142 Gospod v starosti 30 let. Izobražen, dobrega značaja, lepe zunanlosti, po poklicu šofer, želi v svrho ženitve znanja z gospodično 20 do 30 let, naobražen, dobrega srca in poštene preteklosti, ki poseduje nekoliko kapitala. Vdova z enim otrokom ni izključena. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe s sliko se prosijo na naslov: Banjaluka, poštno ležeče (šifra: »Sreča«. 141 Les za žago. Smrekove, bukove in hrastove hlode kupuj’em po Aajvišjih dnevnih cenah. Ponudbe franko vagon nakladalna postaja. Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4. Istotam se sprejme zanesljiv in izvežban GATERIST če mogoče za takojšen nastop. znamke „M I K A D O" brez žvepla in fosforja na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje Tovarna vžigalic in kemikalij, družba z. o. z. Tel. int. 188. Ruša pri Mariboru. Brzojavi vžigalice. g m b w ra gg ^ Lisici® koze in kože divjačine sprejme v stroj, in izdelavo krznarstvo EOT, Ljubljana, Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih dnevnih cenah. Sprejema moderniziranje. WMS&S3?m8£ ZB6E-HLillMEZ0BI-HISE-illlI-IMSTII.STiSS-H0ST(!!ll= P PMMMI-mČtTI 1» 63ISK IliŽElilBŽR BZPjjjčfiO. E) Prometni zavod za premog tl. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov zs tašče uporaba kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava: Pii ttmii is ulili bta is Mm i tki ostati. Mi smo in (mi pni Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19. grafite, zapestnice, srace, iiafisf-bluze, hote ilrage pralne obleke pere in svcticlika tovarna 3. Reich, Ljubljano. Sprejemališče: Šelenbursova ulica štev. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto. Razpis služltenlh mest. Pripravljalni odbor za ustanovitev Trgovske banke d. d. n I razpisuje službena mesta in sicer; mGSfO ravnatelja, prokurista, internista, arbitraieria ter še druga uradniška mesta, kot korespondentov, knjigovodij et. ter mesto I sluge in tekača. Ponudbe je vposlati z navedbo dosedanjega službenega mesta in zahtevka glede plače C&0 10« S¥©ČaSta na naslov: Pripravljalni odbor za ustanovitev Trgovske banke d. d. v Ljubljani poštni predal štev. 27. SPEDICIJSKA TVRDKA LU909IK SE03R vd. o°oc£o na RAKEKU «>X° oskrbuje točno, najhitrejše vse v špe dicijsko stroko spadaioče posle, kakoi tudi ocarlnjenje, ===== živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8. ZaJiJe koža po najvišjih cenah kupuje tovarna klobukov „Seširu, d. d. v Škofji Loki. ^=0^2 IH AUT O-TAPETNIK m LIČAR. 'V Izdeluje v najmodernejši obliki vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Prevzame vsa naročila za nove, kakor tudi vsakovrstno predelovanje karoserij na najmodernejši način. Cene najnižje. Br&m© BalaBtSc St. Jernejeva ulica šl. 34, Sp. Šiška.. SHK0 S Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin'. Izdala konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezha tiskarn;!« v Ljubljani.