z OBČNEGA ZBORA PODODBORA SU3VENSKEGA BABISKEGA DRUSTVA V CELJU Za zdrav mladi rod Na nedavnem občnem zboru pododbora slovenskega babiškega društva v Celju se je zbralo 48 babic iz vsega celjskega okraja, da se pogovorijo o svojih proble­ mih, pregledajo iispehe in izpol­ nijo strokovno znanje. V ta na­ men so imele pred občnim zbo­ rom štiri kvalitetna predavanja, kar je pri njih že tradicionalno. O babicah in njihovem delu pri nas malo govorimo kljub temu, da so nam zelo potrebne in da se bi bfrez njih marsikatera žena po porodu težko .znašla. Opravljajo predvsem preventivno službo in med drugim obiščejo vsako ženo po ix>rodu in odhodu iz bolnice na domu vsaj petkrat. Ko smo med pogovorom povpraševali po nji­ hovih težavah, so potožile, da nimajo prevoznih sredstev, da je babic premalo in da zanje ni sta­ novanj. Nekatere od njih delajo v težkih pogojih že dolga leta, pa vendar svojega poklica niso za­ pustile. Babica Dobovičnik Ma­ rija, ki dela na območju Nazarja bo letos izpolnila sedemdeset let, pa še vedno redno obisikuje po­ rodnice. Pričakujejo, da bo po uvedbi splošnega socialnega zavarovanja odstotek porodov v zdravstvenih zavodih začel padati. Nedvomno bodo zato mnogo bolj obremenje­ ne babice — predvsem tiste, ki delajo na terenu. S tem v zvezi se bo nujno pokazala potreba tudi po reformi babiškega študija, ki bi moral biti enakovreden šolam za medicinske sestre. Prav bi tudi bilo, da bi po vseh okrajih pri­ redili posebne seminarje za ba­ bice, ki delajo na terenu. Glede na to, da največ otrok umre v prvem letu, v prvem me­ secu in prvem tednu starosti, lah­ ko zaključimo, da nekaj z pred­ porodnim varstvom ni v redu. Razumljivo je, da tega niso krive babice, vendar se bodo lahko tudi one borile proti pojavu. Na sploš­ no sicer mortaliteta otrok močno pada, vendar predvsem pri otro­ cih starih več kot eno leto. Da bi se babice v našem okraju čimbolj strokovno' izpopolnile, so sklenile, da se bodo sestajale red­ no vsake tri mesece, sestanke i>a združile s predavanji, ki zadevajo babiško službo.Glede na njihovo humano in ponekod zelo težavno delo, pa jim bomo v borbi, da vzgojimo zdrav rod pomagali mi vsi. Vsaka stvar na svojem mestu Večkrat se pritožujemo, da nam podjetja ne dajejo možno­ sti, da bi svoje stvari — med ka­ terimi so tudi kolesa, shranili na primeren prostor. Še večkrat se pa v praksi dogaja, da so v pod­ jetju naredili vse, da pa delavci iz malomarnoi^ti, vsled pomanj­ kanja časa, ali iz drugih vzrokov ne uporabljajo tistega, kar ima­ jo na razpolago. Smo v času, ko izvajamo akcijo za zmanjšanje prometnih poškodb in nezgod in ne bo napačno, če bomo v tem času rešili tudi vpra­ šanje shrambe dvokoles. Še vedno so mnoga podjetja, ki nimajo no­ benega prostora, kamor bi delav­ ci varno shranili svoje prevozno sredstvo za čas, ko so v tovarni. V teh podjetjih torej poskusimo v naslednjih mesecih zgraditi vsaj provizorično kolesarnico, pri delavcih pa tudi doseči, da bodo v svojem lastnem interesu na tem mestu odlagali kolesa. Razumljivo je, da bo podjetje moralo poskr­ beti tudi za primerno varnost shranjenih koles in morda tudi za popravljalnico le-teh, tako da se bo delavec po končanem delu lahko odpeljal domov z urejenim kolesom. NIC KAJ RAZVESELJIVA VREMENSKA NAPOVED Naš znani metereolog Ante Obuljen napoveduje na podlagi vremenskih prilik v za'dnjem ob­ dobju konec aprila in v začetku maja deževno vreme. Praksa je pokazala, da je vreme včasih mu­ hasto in se noče pokoravati na­ povedi vremenoslovcev. Prav bi bilo, da bi bilo tokrat tako. Pred prvim majem v Slovenskih Konjicah Na predvečer 1. maja bo ob vznožju Konjiške gore, od koder je lep razgled na vso gornjo Dravinjsko dolino, osred­ nja proslava v počastitev Praznika dela. Poleg kulturnega sporeda bodo izvedli tudi štafetni tek za prehodni pokal ob­ činskega sindikalnega sveta. Krajše proslave pa bodo na dan pred prazni­ kom priredili tudi v nekaterih večjih podjetjih in krajih na območju konjiške občine. Prvega maja pa bo konjiška godba zaigrala budnico ne le v središču, temveč tudi v drugih krajih. Natečaj za najlep^ posnetke mesta Celja Olepševalno in turistično društvo ter Foto-kino društvo v Celju pri­ rejata natečaj z namenom, da do­ bimo ustrezne posnetke za pospe­ ševanje turizma. Zato pridejo v poštev slike različnih predelov me­ sta Celja, novogradenj, znameni­ tosti itd. Pogoji pa so: Natečaj traja od. 1. maja 1960. do 31'. januarja 1961. Sodelujejo lahko vsi amaterji člani Foto-kino društva Celje, čla­ ni fotoklubov in fotosekcij ter lju­ bitelji fotografije. Udeleženec natečaja lahko pred­ loži največ jleset posnetkov, od katerih se bo v konkurenci upošte­ valo le pet najboljših. Velikost posnetkov mora biti 9 krat 14 cm, izdelanih na belem pa­ pirju z visokim leskom. Posnetki so lahko posneti v poljubnem dnevnem in letnem času. Vsak udeleženec dvigne pri Olep­ ševalnem in turističnem društvu v Celju, Titov trg 3, prijavnico, ki jo izpolnjeno vrne istotam najpozneje do 30. junija- tega leta. Natečaj je anonimen in se slike opremljene s šifro pošljejo po pošti v zapečateni kuverti na naslov: Olepševalno in turistično društvo Celje — •natečaj za najlepše po­ snetke mesta Celja— Celje, Titov trg 3. v posebni zapečateni ku­ verti opremljeni s šifro pa je treba priložiti še naslov avtorja. To ku­ verto bo žirija odprla po oprav­ ljenem ocenjevanju. Petčlansko žirijo bodo sestav­ ljali člani Olepševalnega in turi­ stičnega društva ter Foto-kino dru­ štva. Izid natečaja bo v roku enega meseca po zaključku objavljen v Celjskem tedniku. Za udeležence natečaja so pred­ videne naslednje nagrade: prva nagrada 20.000 din dve drugi po 10.000 din šest tretjih po 5.000 din deset odkupov po 1.000 din Skupna vrednost nagrad in od­ kupov znaša torej 80.000 dinarjev. Po zaključenem natečaju bodo nagrajenci obveščeni, da odstopijo negative nagrajenih posnetkov in da se odrečejo avtorskih pravic. Ves potrošeni material gre v bre­ me udeleženca. VVASI ŠOFERJEV AMATERJEV Prav čedna je vasica Bistrica ob Sotli. Gruča svetlih hišic je stinje- na na holniič pod vznožjem Orlice in Svetih gor, odkoder se preko Bi­ striškega polja onkraj Sol le vidi vedno lepši Kumrovec. Zleknjena polja pričajo, da tod živi kmečki rod, ki se ukvarja predvsem s polje­ delstvom in živinorejo. Skoraj ne­ verjetno pa je, da živo sodelujejo v Avtomoto društvu, ki so ga osno­ vali pred dobrimi desetimi leti. Vča­ sih so dejali, kaj bi kmetu avtomo­ bili, toda Bistričani se zanimajo za tehniko. Prav dobro vedo, da je bo­ dočnost kmetovanja tesno povezana z motorizacijo. »Pri nas se ne bi bali, da bi trak­ torji ali avtomobili ostali brez voz- nikov pol in Marija Novak, delavka iz Svetine. Martin Kragolnik, mizarski pomočnik 'vri Ana Štancer, nameščenka, oba iz Celja. Šime-Luka Miočič, delavec in Dragica Gajšek, kurirka, oba iz Celja. Kari Škoda, rudar iz Hrastnika in Marija Ocvirk, delavka iz Zagrada. Ivan Žagar, delavec iz Zagrada in Alojzija Hrastnik, delavka iz Celja. Božidar Starič, trgov­ ski pomočnik iz Celja in Marjana-Branjka Krumpak, trg. pomočnica iz Trnovelj. Ratko Miloševič, 6ficir JA in Kata Lju­ bic, natakarica, oba iz Celja. Božidar Šafran, mizar iz Megojnic in Štefanija Lenart, bolničarka iz Zvodnega. Vinko Coper, zidar in Albina Kruleč, delavka, oba iz Celja. Ivan Salobir, str. ključav­ ničar iz Celja in Frančiška Selšek, uslužbenka iz Osence. Umrli so: Amalija Tominc, gospodinja iz Celja, stara 88 let. Franc Doberšek, žerjavo- vodja iz Pečjovja, star 32 let. Marija Vrečar, upokojenka iz Cel|a, stara 59 let. Angela Pirih, gospodinja iz Celja, stara "2 let. Milan Svečak, otrok iz Ple- menščine, star 4 mesece. Danica Suho- vršnik, otrok iz Strmeča, stara 4 mesece. Marija Pustotnik, gospodinja iz Zvod­ nega, stara 58 let. Ladislava Leban, go­ spodinja iz Frankolovega, stara 29 let. Martin Novak, UPOKOJENEC :» COLJA, star 61 let. Leopold Podlesnik, nočni čuvaj iz Začreta, star 57 let. Ignac Cizej, upo­ kojenec iz Šmatevža, star 49 let. KroniitiLiiesrei KAR NAPREJ ZLOMI NOG Padli so in si zlomili nogo: Elizabeta Judec iz Zabukovce, Kristina Musec iz Celja, Stanko Gorjanc iz Celja, Marija Ferlinc iz Kozjega, Angela Obreza iz Šmartnega v Rožni dolini, Fani Škoflek iz Ivence pri Vojniku, 10-letnia Marija Kundik iz Lipovca pri Grobelnem, Ma­ rija Lupuž z Dolge gore, Ivan Poder- gajs iz Zagrada, Ivan Arbeiter iz Zg. Tinskega. — Pri delu v rudniku Zabu- kovca si je zlomil nogo rudar Stanislav Sotelšek iz Pongraca. — Enajstletna Lu­ cija Oprešnik iz Breze pri Vitanju pa si je pri padcu zlomila nogo in poško­ dovala glavo. NESREČNI PADCI Padla je in si poškodovala glavo Ma­ rija Marčen iz Lesičnega. — Marija Mi- sia iz Imenega si je poškodovala glavo in nogo. — 8-letni Matjaž Jensterle iz Šentjurja je padel. Poškodoval si je ifogo. — Anton Drofenik iz Celja si je poškodoval glavo. — Viktor Trbojevič iz Celja si je pri padcu pretresel mo­ žgane. NAPADLI SO GA Stanka Drofenika s Kristanvrha je pri Podplatu napadalec z nožem ranil v roko in mu poškodoval glavo. NA CREPINJAH SE JE POREZAL Mihael Dečman s Ceste na Dobravo. S PIŠTOLO SE JE IGRAL 19-Ietni Viktor Zorin iz Pečice pri Pod­ platu in si prestrelil nogo. PRI STRELJANJU S KARBIDOM se je ranil v glavo 9-letni Franc Colnarič iz Ratanske vasi. Presnete cunje! Grem po ulici v sončnem dnevu. V hipu opazim, da okrog mene plešejo neki kosmi­ či, nekakšen prah. AH je to morda sneg? Marcev sneg iz jasnega neba? Ozrem se kvi­ šku in glej! Z nekega okna nad mano maha roka! Nežna, bela roka, ki drži nekaj belega. Ali v pozdrav meni, mimoidočemu znancu? Ne! Ta roka otepa cunjo ne glede na to, da po ulici hodijo ljudje. Grem dalje. Nad sabo zasli- šim neko nabijanje. Pogledam! Pokaže se roka, ki s cunjo bije po zidu tik pod oknom. Iz cunje pa se močno praši. Roka nato izgine, okno se zapre. Toda pod oknom, na ze­ lenem zidu je umazana lisa. Nastala je zaradi pogostega otepanja s cunjo To je grd madež na sicer lepi, še ne stari hiši. In kdo bo ta madež zbri­ sal? Ali naša skupnost oziro­ ma hišni svet? Ali privatni lastnik? Morda! Prav gotovo pa ne tisti, ki ima madež na vesti! Res je: še vedno so med go­ spodinjami in gospodinjskimi pomočnicami take, ki se jim lep zid in prijazno iice hiše ne smili, pa tudi ljudje, ki hodijo tam mimo, jim niso nič mar. Lepa hiša je odraz stanoval­ cev. To pa je važno tudi v Celju, saj hočemo, da bi bilo čim lepše. Nov dom na Kopitniku Planinsko društvo Dol pri Hrastniku je na strminah Kopitnika v višini 791 metrov zgradilo svoj planinski dom, ki ga lahko vidimo že iz vlaka, če se pe­ ljemo iz Zidanega mosta proti Hrast­ niku. Z enonadstropnega »Doma na Go­ rah« je lep razgled po vsem Zasavju, blizu doma pa stoji cerkev, ki so jo zgradili še v turških časih. Torej, tudi zgodo­ vinska znamenitost. Postojanka, ki je oskrbovana pozimi in poleti in kjer imajo tudi televizijski sprejemnik, je primerna za šolske iz­ lete, lepo pa se bodo razvedrili tudi odrasli. Trenutno imajo v domu tudi pet sob s prenočišči. K domu lahko pridemo iz Hrastnika, iz Dola č,ez Turje, iz Zidanega mosta preko Širja, iz Rimskih Toplic mimo restavracije »Pri pošti« in iz Smarjete. Po prvih treh poteh je do doma dve uri, po zadnjih dveh pa le uro več zmerne hoje. Celjanom priporočamo, da gredo na Kopitnik iz Smarjete najprej do doma »Zavetišče« od tod pa je do »Doma na Gorah« le 45 minut. Vrnejo se lahko na postajo Hrastnik in skupno prehodijo največ pet ur. Tudi avtobusna zveza je ugodna: ob 7. uri iz Celja z avtobusom, iz Hrastnika T Celje pa ob 14,21 z vlake«. Kopitnik je znan po lepi planinski flori in ima že zdaj dve planinski po- sitojanki. Zato pričakujemo, da bodo tudi celjski planinci redneje obiskovali ta del zasavskih planin. Dr. M. Zadnji most s srednjeveško Jconstrukcijo Posnetek ni montaža. Tak most imajo v Šoštanju. Pravi viseči most je, le da ga nihče več ne uporablja. Poti, ki vodijo k njemu z obeh bre­ gov Pake, so že zaraščene. Morda je strah in nezaupanje, kar ga va­ ruje od prevelikega prometa, ver­ jetno pa še bolj dejstvo, da je zra­ ven njega sodoben železobetonskl most. Kot posebnost pa je gugajo- ič se mostič nad Pako vseeno zani­ miv In tudi prijetno zabavišče za otroke, ki živijo v svetu pustolov­ ščin. CEUANKA POTUJE BREZPLAČNO V RIM Letošnje d'impijiske igre v Rimu si bo brezplačno ogle­ dala tudi VLASTA KLEMENC, 30-letna materialna knjiigo- vodkinja tovarne »Aero« v Celju. Klemenčeva je namreč pred dnevi spet kupila v samopostrežni trgovini podjetja »Center« v Celju zavitek kakovostnega in cenenega detergenta OSKAR ter s tem zadela v črno: v njem je našla sliko BAKLE! Vzra- doščena je vzkliknila: »Kaj takšnega pač nisem pričakovala! Vsekakor prelepa nagrada!« Vlasta Klemenčeva stđlno pere belo in pisano perilo z Oskarjem. Zadovoljna je z njim, kajti" ugotovila je, da Oskar dobro pere in ne škoduje tkaninam. Sicer pa se Klemenčeva zelo zanima za šport, -zlasti za nogo­ met. Zato se potovanja v Rim tembolj veseli. Mariborska tovarna ZLATOROG znavo opozarja potroš­ nike, naj pri odpiranju zavitkov detergenta OSKAR pazijo na A^ožene športne sHike. Zbiilka desetih taikšnih slik vklju­ čuje potroš(nika v veliko nagradno igro, slika BAKLE pa pri­ naša brezplačno potovanje na letošnje olimpijske igre v Rimu! Obisk taborišča IVIauthausen Podružnica »Kompasa« v Celju prireja obisik taborišča Mauthau- sen ob priliki slovesne komemo­ racije, ki bo 15. maja v tem zlo­ glasnem taborišču. Prav bi bilo, da bi se te komemoracije udele­ žili v čim večjem številu bivši in- terntranoi v tem taborišču in nji­ hovi sorodniki. Potovanje z avtobusom bo tra­ jalo 3 dni. Ob tej priliki si bodo udeleženci tega potovanja ogle­ dali tudi Salzburg in Koroško. Cena potovanja je 12.800 din. In­ teresenti dobijo vse informacije pri občinskih odborih Zveze bor­ cev ter pri podružnici »Kompasa« v Celju, ki sprejema prijave do 25. aprila.