/ 148 številka. Trst, v soboto dne 4. julija 1903. Tečaj XXVIII .EDINOST" is izhaj* enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K. za pol leta 12 K. za će trt leta 6 K in za en mesec 2 K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravni^tvo ne ozira Po tobakarnah v Trata §e prodajajo posamične tevilke po 6 stot. 3nvč.); izven Trata pa po 8 at. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko. V edinosti je moč I Oglasi se računajo po vrstah v peticu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranbo- vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav- ništvo v ulici Molin piccolo št. 3. II. n&dstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12 Boj za slovensko boioslnžeiije. (U svečeuisk h krvguv.) Zadnic smo b;Ii sklenili svoj dopis e Preradov <5evim izrekom : »Tudje poštuj, svo- jim diči!« Ta izrek bi pač moral vnet« nas Hrvate in Siovence, da bi se zopet opri- jeli staroslovenščine pri cerkvenih obredih, ako bi imeli ksj sj- mo^p »štovanja, kakor ga imajo drugi narodi! Toda zdi se, da smo tu naleteli na last- nost, katero imajo ve? ali manje vsi Slovani, a v prvi vrsti Hrvatje in Slovenci, da nam reč vedno čakamo milosti drugorodcev in m sami mnogokrat nič ne pobrigam »ca svojo blaginjo, ampak ponižno pobiramo le to, kar pada drugim s preobilne mize! Drži se nas šs vedno tisti suženjski duh, ki nas je skoraj pokopal in uničil v teku časa! Od nekdaj imamo slabo navado, da prosimo, se poga- jamo in vdajamo tudi tam, kjer j« pravica popolnoma na naši strani : da klonimo vrat, ko bi morali zahtevati cdloČno in neodjen- Jjivo ! S temi besedami nikakor nočemo reči, da naj se mi smešimo pred mojsročaimi na- sprotniki s kakimi svojimi nepriličnimi in nepremišljen mi koraki, ampak da srčno, vztrajno, a ob enem dostojnim potom zahte- vamo, kar je našega in kar nam nudi pra- vica, in da ne cdjenjamo, dokler ne dose- žemo postavljenega ti cilja ! S takim srčnim in odločnim nastopom bi morali Hrvatje združeno s Slovenci — s svojo duhovščino na čelu — zahtevati glagolico na B v o j e m bogosluženj u! Vsaj sedaj bi se mo- rali vzbuditi iz dolgoletnega latin-kega spanja, ko hočejo slovanskemu elementu več ali manje sovražni kardinali in škofje uničiti naš bogoelužni jezik staroaiovenski, neprecenljivo zapuščino sv. blagovestnikov Cirila in Me- lodija ! Zaslužena sramota nas zadene in prav bo, da :zgine naše ime iz vrste zemeljskih narodov, ako puščamo, da se zaničuje tako dragocena svetinja, kakor je glagolski jezik, in jej ne preskrb mo varnega zavetišča na demačih tleh ! Mlaenost Hrvatov in Sloveneev nasproti slovenskemn bos#služ«Jiju. Kateri drugi, pa bodi kateri-koli indo- evropski rod bi znal tako imeniten in Časti- vreden zaklad braniti z drugačnejšo energijo in silo, nege mi, ki bi spoznal njegovo vred- nost in ga ohranil iz usmiljenja. Naša glasila molčijo kakor grob o tem, ne le za nas Pri- morce, temveč tudi za vse Hrvate in Slo- vence in Slovane sploh velevažnem vprašanju. V«č jim je na tem, da morejo oblatiti in osramotiti kakega domačega nasprotnika in tako kazati svojo revš*ino narodnim sovraž- nik >m ! Jaka žalostno je, da se na nas zadnji poz!v ni oglasit noben časnik s kakim član- PODLISTEK. 4 Dve novi študiji Al. Haruzina o Slovencih Poraća dr. J v. Ze izza prvih početkev slovenskega pre- poroda so se važnejši naši kulturni delavci vedno in vedno ozirali tudi na sorodna slo- vanska piemena, deloma posnemajoč jih, de- loma ie navduševaje se ob njihovi sili ali narodnem napredovanju; zlesti so se radi sklicevali naši predniki na Ruse in Čehe. Seveda je bilo to razmerje sprva dovolj pla- tomČne in še bolj enostransko, kar velja zlasti o Rusih, saj Čehi kakor naši sodr- žavljani so imeli dovolj prilike, da so se precej zgodaj začeli zanimati za Slovence, ker to sprevideli, da bi jim utegnili postati ti dobrodošli zavezniki v borbi za naroJne | pravice. Dočim je to zanimanje Ććhov za nas prav.lno rastlo in dobilo v zadnjih desetletjih naravnost značaj bolj ali manj organizovanega medsebojnega občevanja, tega, žal, ne mo- remo trditi o R119111. Razlogi so precej jasni ; kom glagolici v prilog, in to tembolj, ker so predali naših časnikov polni — rodoljubnoati ! Ko gre za kak oseben dobiček — ha, tu ni ne konca ne kraja požrtvovalnosti in ljubezni do naroda — seveda le na papirju ! Ko se pa mi resno bojujemo za tako svetinjo kakor je glagolica, pa ne najde nobeden ali pa redko kdo rodoljubne besede — za glagol co, ki je malone življenskega pomena za nas, bodi v narodnem, bodi v verskem oziru ! Razen ča-t te istrske duhovščine in nekaj drugih gospodov na Goriškem se nobeden ne zanima za staroslovenski bogoslužni jezik, če izvzamemo — š e gg. slovanske bo- goslov c e iz goriškega seme- nišča, ki so nekaterim primor- skim duhovnikom odposlali (kakor čujemo) okrožnico, zadevajoče uvedenje g 1 a g o 1 i c e. Mi pozdravljamo f-icer z veseljem to gi- banje v primorski duhovšč ni ; a treba, da t i gibanje najde — in mi pričakujemo, da najde — krepkega odmeva po ostalih hrvatskih in slovenskih pokrajinah. Zahtevo glagolice nam nalagati tako narodna kakor tudi verska dolžne st. Zakaj — pokazali smo v zadnjem članku, na katerega sedaj še enkrat opozar- jamo ! Katoliški veri v Slovanih moramo pri- dobiti trdna in neomajna tla! (Pride še.) Dogodki na JCrvatskem. Novi ban. Smočnja brzojavka z Du- naja naznanja, da pride naslednjega dne (t. j. dane?) cesar na Dunaj, da vspr»-jme pri- sego novega hrvatskega bana, grofa Pejače- ^l-ia, ali, kakor se on eam pise, Pejacevicsa. Z Dunaja odpelje se Pejatev.c v Budim- pešto, kjer Be predstavi ogrski vladi. Z Du- naja odpotuje še le v torek v Zagreb, kjer prevzame svojo Blu^bo. Zatrjuje se, da je grof Pejačević, predno je prevzel banstvo, med drug,m zahteval tudi to, da se z vseh javnih uradov na Hr- vatskem odstranijo madjarski napisi, ki na- sprotujejo nagodbi med OgrBko in Hr vatsko. Sabor da se skliče še le v mesecu no- vembru. Y ponedeljek bo imel izvrševalni odbor hrvatske opozicije sejo, v kateri bodo raz pravljali o spremembi položaja, ki je na vstal vsled nastopa novega bana. Reški »Novi list« tako-le karakterizira novega bana : »Grof Tošo (Teodor) Pejacevics je sin predzadnjega hrvatskega bana Ladislava Pe- jacevic.-a. Oče je bil Hrvat, mlačen Hrvat, ; bled Hrvat, ali vendar le nekak Hrvat. Ako bi se stvari naravno razvijale, bi sin Teodor — ki je sedaj 48 let star —. odgojen v času saj so bili ndši nasprotniki precej priprav- ljeni, da so v vsaki najaedolžnejši zvezi zrli nevarne panslavistiČne aspiracije. V novejšem času se je to nekoliko obrnilo na bolje, ali vendar so še redki med Ruši možje, ki od časa do časa povzdigajo svoj glas in govore svojim rojakom o malih br&tih na jugu, o Slovencih. Med temi moramo posebno imeno- vati gosp. Haruzina, ki s čisto znanstvenimi cilji združuje namen, da bi seznanil rusko družbo B slovenskimi narodnimi in kulturnimi razmerami, deloma tudi, da bi nam samim odprl širše obzorje v narodnostnem stremlje- nju ter nas nekoliko povzd gnil in provinci- jalne ozkosrčnosti, v kateri se vedno bolj zgubljam", troseč svoje sile za ničevne, dosti- krat le osebne boje. Učenega pisatelja zanima vse, kar je v zvezi z našim narodnim življe- njem, vendar razmotriva v svojih študijah najraje prikazni iz slovenskega narodopisja. Bistrovidnega opozovalca naših gospodarskih in družabnih razmer se je pokazal v svoji temeljni študiji o »kranjskem kmetu in nje- govih poslopjih«, o katerem opisu smo svoj Čas prav na tem mestu govorili z največjo po- narodnega preporoda, moral biti mnogo boljši Hrvat, nego mu je bil pokojni oče. Ali pri nas je obrnjeno vse narobe. Grof Ladislav Pejačev ć je pustil, da mu se je sin odgojil, kakor se sp'ošno odgaja tudi druga deca domače aristokracije. Tako je mlačnemu hr- vatskemu očetu nasledil sin, ki ni nikak Hrvat in ki se no^e z\ati hrvatskim imenom. Grof Khufco je govoril, da je »sin te zemlje« Sedanji ( grški ministerski predsednik se je rodil v Šleziji. Vsak otrok zna, da se Slezija nahaja v Evropi, ki sestavlja en del sveta naše zvezde, ki se v s