c ji »Weiuid dnevnik Najve v Združenih državah Vosleii, da ni mogel govoriti son Motor Car Company traja že pet tednov. Iz Bullittom, zato ga je povabil Vodstvo Chryslerjeve korporacije je vložilo j * seboj, da mu bo poročal o raz „ . . i - j i •• i * merah v Franciji. prošnjo za ustavno povelje, docim bo unija napela vse kriplje, da to povelje ne bo izdano. Governer Frank Murphy bo najbrž zopet posredoval Za jutri je sklical zborovanje zastopni- vlado za posojilo, bosta , , ; , v, . r/, j . i - predsednik m Bullitt o tem ob- kov delavcev, družbe in javnosti. Med zastopniki raZpravl jala javnost; bodo baje tudi trije duhovniki. I)o vlaka so predsednika F. D. Roosevelta spremili državni tajnik Hull, trgovski tajnik Roper, general pravdnik Cum-liiings in senator Black. Predseflnik navadno gre v Wann Springs jeseni ter osta ne za Zahvalni dan. Lansko le- PODROBNOSTI ONAPADU NA PARNIK Parnik Mar Cantabrico ni bil potopljen. — Posadka parnika je ustrelila kapitana, ker je bil zvezan s fašisti. Ker državni department «1. P. Morgan Co. ni dovolil, da bi se banka pogajala s franco- se bo kopal kar največ mogoče ter se bo v svoji najstarejši obleki vozil z avtomobilom p<» gorah države Georgia. Največ počitnic bo preživel na svoji larmi v bližini Warm Springs. VESTEN MORNAR SANTA MONICA, Cal., 12. marca. — Včeraj je bila po sedemnajstih dneh končana stavka v največji tovarni za letala, Douglas Co. Družba je prignala United Automobile Workers of America kot • *dino zastopnico pri kolektivnih pogajanjih. Koj prvi dan stavke je bilo aretiranih 347 štraj-jto pa je bil ob istem ča«u v Ju -karjev, izmed katerih so jih pa včeraj 297 izpustili jžni Ameriki. V Warm Springs na prosto WASHINGTON, D. C., 12. marca. — Uradniki Radio Corporation of America Manufacturing Co. v Camden, N. J., so pred senatnim preiskovalnim odborom izpovedali, da jih je pismo governerja države New Jersey Harolda G. Hoffmana zapeljalo, da so najeli detektivsko agenturo za pobijanje stavke. Pismo in zgovornost detektivskega agenta je napotilo chružbo, da je najela Sherwood Detective Agency. Predsednik RCA E. T. Cunningham in podpredsednik družbe Robert Shannon, sta izjavila, da sta bila mnenja, da jim bo Sherwoodova agentura preskrbela 200 državnih policistov, ko je v juniju pri stavki prišlo do nasllstev. Pismo, katero je governer Hoffman pisal Cunninghamu, je prebral predsednik preiskovalnega odbora senator La Follette. Pismo se glasi: "Mr. Sherwooda že poznam dolgo časa in njegovo delovanje je napravilo na mene najboljši vtis Misli, da je lepa priložnost, da bi mogel vaši družbi napraviti veliko uslugo in meni bi bilo ljubo, ARACHON. Francija, 11. marca. — Vladni parnik Mar Cantabrico, ki je vozil vojnega •laterjala v vrednosti $"2,700,-'»(H), se še vedno drži na vodi, toda požara v oddelku št. - še i.iso mogli pogasiti. Fašistična križarka Canari ns, ki je parnik zajela, ga počasi spremlja v Pasajes. tri milje od Sail Sebastiana ob Bi .-kajskem zalivu. Ribiči so potegnili iz mor.) .i dva mornarja blizu kraja, kjer je križarka Canarias obstreljevala parnik Mar Cantabrico. Oba sta bila ustreljena v glavo, kar potrjuje izjavo Pablo Juan Boo-a, ki se je menda edi ni rešil s parnika, ko je skočil v morje in ga je pozneje rešila neka francoska ladja, da so bili vsi mornarji postreljeni. Križarka Canarias je vzela lia svoj krov samo amerikan-ske in italijanske mornarje a!i potnike in eno žensko. Boo je tudi povedal, da je posadka parnika ustrelila kapi tana sredi Atlantika in je nato prevzel poveljstvo nad parni-kom prvi častnik Franca Maria ter obenem premen i 1 smer parnika. Mesto, da bi peljal skozi Gibraltarsko morsko ožino, so je Maria obrnil proti severu, dokler ni prišel v bližino Nan-tesa v Franciji ter je zavil proti jugu po črti, po kateri vozijo angleške ladje. Boo je tudi rekel, da so mornarji imeli kapitana na sumu, da je bil po brezžičnem brzoja vu v zvezi s španskimi fašisti. To je popolnoma v soglasju z EKSPLOZIJA V RUDNIKU 18 rudarjev je zasutih. Enega mrtvega so našli. Le malo je upanja, da bi ostali mogli biti reše ni. LOGAN, \V. Va., 12. marca. — V Macbeth rudniku, ki je last Hutchinson Coal Co., je v četrtek zvečer nastala razstrel ba plinov. Zasutih je bilo IS rudarjev, enega so našli mrtvega, trije, katerih eden je nevarno ožgan, pa so se pravočasno zbežali in se rešili. Poli cijski načelnik Auspice pravi, da je le malo upanja, da bi bi lo mogoče zasute delavce reši ti. Kraj razstrelbe se nahaja -milji od vhoda v rudnik. Tudi lansko leto, 1. septembra, je v rudniku nastala raz strelba, ki je uničila 10 živ-j ljenj. Vzelo je 40 ur. predno so prišli do ponesrečenih in so spravili njihova trupla na dan. Uprava rudnika domneva, da je iskra izpod krampa vžgali, pline, ki se vedno nahajajo \ rudniku. Auspice pravi, da bo vzelo najmanj dva dni, predno bodo prišli do kraja, kjer so delavci zasuti. V ZDRUŽENIH DRŽAVAH SE VEŽBA 200,000 UNIFORMIRANIH NAZIJEV WASHINGTON. D. C.. 1 2. marca. — Medtem ko je poslanska zbornica slišala senzacijonalne ob-dolžbe, da nemški kancler Hitler pripravlja svetovno vojno, je državni urad ostro protestiral proti nesramnim napadom nemškega časopisja na ameriške državljane in ameriške ustanove. Poslanec Samuel Dickstein iz New Yorka je v poslan-ki zbornici povedal, da se v naši sredini v uniformah vežba '-00 tisoč nazijev v državah New York, Michigan, Pennsylvania 111 Ohio. "Imenoval vam bom 100 vo- Namestnik generalnega h n nov, ki tukaj kujejo fašisti- pravdnika je govoril o čuo zaroto," je rekel Dickstein. nadvladi naivisieea so-1 voditelji v tej deže- nactvlacu najvišjega so ^ ^ obljubiU iiitterju, da bo disca. — Zagovar j a imel za 1)omog 3,000,000 do CUMMINGS0V NAMESTNIK PRED ODBOROM BOSTON. Mass., 11. marca. — 1'ra budilka ni zbudila iet starega mornarja Mike Har-ringtona, zato je skočil v morje v bostonskem pristanišču. Harrington je dospel v pristanišče v trenutku, ko jc nje- NAJMLAJŠA MATI V CHICAGU CHICAGO, 111., 11. marca.— Mrs. Dorothy Mae Barnhari Houghton, ki se je lansko leto poročila s svojimi 1*3 leti in i-i'ia 7 mesecev starega otroka, je najmlajša mali v Chicago. To se je izvedelo, ko je njeno -tara mati Mrs. Amy O'King ori sodišču izposlovala, da sme za svojo nečakinjo dvigniti z banke $."00. da najame stanovanje. Mlada žena je s svojim 18 let starim možem stanovala. v eni sami sobi s svojo sla r<> materjo. Njen mož pa je se daj dobil delo in hoče imeti primerno stanovanje. zatrdilom diplomatskih krogov, da so španski fašisti natančno vedeli kje se nahaja Mar Cantabrico in da je bil sredi mor ;.a prebarvan, da je izgledal kot angleška ladja. Boo bo nekaj časa pridržan „ _ v mestni hiši v Arcaclion, do- niarca. — Kralj Peter, kler ne bodo francoske oblasti odločile, kaj naj ž njim store. Sova ladja od plula v West Boston. Tekel je mimo straž in je hotel skočiti na ladjo, ki je bila že 15 čevljev od kraja. Toda padel je v morje, ko so ga izvlekli, so ga odpeljali v bolnišnico. ako mu dovolite razgovor ali pa ga napotite k ka-menu pristojnemu uradniku vaše družbe/* Governer Hoffman je v Trentonu rekel, da je dal Sherwoodu samo priporočilno pismo in da ni vedel, da Sherwood oskrbuje ljudi za pobijanje stavk. Hoffman je tudi rekel, da Cunninghama o-sebno ne pozna in da je Sherwooda spoznal, ko je vodil preiskavo pri odvedbi Lindberghovega sina. KRALJ PETER JE BOLAN BEOGRAD. Jugoslavija, 1 ki je star 12 let, je zbolel za influen-eo. Njegova mati, kraljiea-vdo va Marija, ki se že od januarja nahaja v Angliji, kjer je poslala svojega drugega, 9 let starega sina Tomislava v neko šolo, je takoj odpotovala iz Londona. da bo pri svojem bolnem sinu. Soproga regenta kneza Pavla, kneginja Olga je tudi bolna za influenco. predsednikov načrt. WASHINGTON. l>. C., 12. j marca. — Namestnik general-j nega pravdnika Robert Jack soil je prišel pred justični od bor senata, da zagovarja pred-j seduikov načrt ter priporočal, da kongres sklene in podeli predsedniku pravico, da imenuje nove člane v najvišje sodišče, ako sodniki, ki so prekoračili svoje 70. leto, prostovoljno ne odstopijo. Jackson je rekel, da je senat in kongres odgovoren za vse ukrepe najvišjega sodišča. — -Dolžnost kongresa je, da skrbi za to, da sodišče pravilno po- pomoc 4,000,000 pomočnikov, ako so j kaj zgodi in jih bo potrebo-i val." Dickstein je predlagal resolucijo, da kongres preiskuje nazijsko propagando in delova-jnje v Združenih državah. Dickstein je rekel, da ima dokaze, da je kemist pri Ford Motor Company Fritz Knhn določen za Hitlerjevo vlado \ tej deželi. Državni department pa je odločno protestiral proti nazij-skim napadom na ameriške državljane in ameriške ustanove. Nazijsko časopisje je posebno namerilo svoje napade na newyorskega župana La Guar slu je. Jackson je rekel, da. j dio, ker je na kongresu židov-je najvišje sodišče prisvojilo žc.„a MALARIJA V AMERIŠKI ARMADI CRISTOBAL, Panama, 12. marca. — Ameriški vojaški manevri so morali biti vstavljeni, ker je med vojaštvom na vzhodni strani 'kanala izbruhnila malarija. nadvlado in zametuje postave. Zato je dolžnost kongresa, da napravi konec tej nadvladi. Ako pa kongres proti temu ni česar ne ukrene, je kriv za vse napačne odločile sodišča. Dalje je rekel, da bi bilo mogoče to zadevo rešiti tudi s prenienibo ustave, toda iskušnja je poka zala, da se je treba poslužiti sredstev, katere predlaga predsednik Roosevelt, ako hoče j > odstraniti nepovoljne sedanje razmere, kakor se j«' tudi še vedno zgodilo v zgodovini Združenih držav. BOJ MED MEHIŠKIMI KMETI MEXICO CITY, Mehika, 11. marca. — Poročila iz Guanajuato naznanjajo, da je 230 oboroženih mož pri napadu na Zangarro in Burras ranehe 'pobilo 18 kmetov. Vzrok napada so prepiri med kmeti. rekel, da Hitler zasluži, da bi bil njegov kip na razstavi v New Yorku 1. 103') postavljen v "dvorani strahot". Državni department se j«' sicer zaradi La Gnardiovih besed pri nemški vladi opravičil, toda nazijsko časopisje je navzlic. temu nadaljevalo z napadi na La Guardio in na ameriški sistem. Nazijsko časopisje j»* obsulo newyorskega župana z na j pod-lejšimi psovkami, je imenovalo Združene države narod tolovajev in žene. na čijih zborovanju je govoril La Guardia, "ženske z ulice in prostitutke." Državni tajnik Cordell Hull je naročil poslaniku Williamu E. Doddu, da pri nemški vladi proti pisanju nazijskil; ,:-tov vloži oster protest. DAV1ES PRIREDIL BANKET MOSKVA, Sovjetska unija, 10. marca. — Sinoči je priredil tukaj novi ameriški poslanik Josepli C. Davies velik banket, li kateremu je povabil razne sovjetske dostojanstvenike tej vse tukajšnje poslanike, PARNIK NORMANDIE JE ODPLUL HAVRE, Francija, 11. marca. — Francoska pa rob rodna družba je nazi£}ni1a, da je danes zjutraj odplu njen parnik Normandie v New York s 500 potniki. Stavka mornarjev, ki je zakasnila odhod parnika, jo bila poravnana. ^ -QLAT3 VAUVVA" New York, Safurday, March 13, 1937 THE LARGEST SL'OVENF DAILY IN U.S.A. "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by 9L0VENIC PUBLISHING COMPANY , President __L. Banedlk, Tim. Place of tftf Wea of t be corporation and addi fh.f of %bove officer*: New iMk atj, N. X. "GLAS NARODA (Voice of the People) Soci j alno - varnostni računi. Kdo ni še zaprosil za nje? leaned Every Day Except Sundays and Holidays oelo leto velja L d o Ameriko In pol leta..........• •.}.« $«.00 $3.00 $1.50 Za New York u celo leto ...... $7.00 Za pol leta e••-$8.50 Za Inozemstvo ca oelo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.00 Subscription Yearly $6.00 Dofjlsi bre* podpisa In oeebnastl le ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poflUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da *e tudi prejfinje blvali&Ce naznani, da bi t reje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Olaa Naroda" Uhaja vsaki dan Izvzemil nedelj ln prasnlkov HITLERJEVSKA SOLSKA NALOGA Profesorji na nenških nižjih gimnazijah dajejo učencem—od deset do stirinajrt let starini fantom—svojevrstne naloge. Za primei naj nave.ienio samo eno: 44 Letalsk i skupina, estavljena iz 46 bombarderjev, meet" vžigalne boinlv na sovražno mesto. Vsak avion nosi 5(H) 'i.cunb, »»<1 k.*: te rili je vsaka težka 1.3 kg. Izračunaj težo v-eli bomb. Izračunaj, koliko požarov bo nastalo, ako zadene cilj vseli bomb in izzove požar J0% borni', ki so zadele eilj. Bombarder preleti podnevi 2S0 km na liro, ponoči 240 km. Izračunaj zračno razdaljo med Vratislavo in Prago. Kakšen vpliv iinaj« take nalogo na nemško mladino, si je kaj lahko misli-i. NEVTRALNI PAS MED NEMČIJO IN RUSIJO V spoznanju,- da se Nemčija vsaj v bližnjem času ne b;> pridružila sistemu kolektivne varnosti v vzhodni Evropi, si s«.J-daj angleška vlada prizadeva, da se osnuje varnostni blok Vzhodni Evropi. Ta misel je bila prvič sprožena, ko je I »I I polkovnik Beek lani decembra \ Ixmdonu. Takrat je Eden predlagaj, naj bi >e Poljska lotila politike posredovanja med Nemčijo in Rusijo, ker Anglija odločno odklanja delitev Evrope v fašistični in komunistični blok. Po poto'.anjii finskega zunanjega ministra Holstija v Moskvo in po novih Edcnovil: razgovorih z Bcckom na Rivieri, po Goeritigovini obisku na Poljskem in Neurathovcm obisku na Dunaju ki ju tolmačijo ko! neuspeh nemške zunanje politike, je Anglija pod v zel a sedaj vnovič pobudo, da naj M baltiške države ter Poljska in Romunija ustvarile nevtralni pas mod Rusijo iu Nemf-ijo. Pri tem ne mislijo na zaključitev kakršnekoli pogodbe med temi državami. teimeč enostavno na izvajanje skupne zn-nanje politike 7. odklonitvijo po?-ebnih obveznosti proti vzhodu ali zapadli. Taka zunanja politika omenjenih držav bi po londonskih naziranjili znatno zmanjšala nevarnost nemškega napada na Rusijo. V na po vi tli, da be postal polkovnik Koe bodoči poljski ministrski predsednik, vidijo v Londonu ugoden pogoj za ta ko zadržanje varšavske \lade, ker im*nijo, da nikakor ne sin-patizira z nemškim prizadevanjem, da bi se ustvaril proti-boljseviški blok. • Pra.v tako smatrajo kot važno, »hi jt> Avstrija odločni« odklonila alianco Štirih. Tudi v runiunski znanji politiki vidijo v zadnjem č isn vzpodbujajoče znake v tej smeri. Treba je samo počakati, ali bo mogel Eden uveljaviti svoje namene v vladi. Social Security Board je že dobil 23,000,000 prošenj za so-eijalno-varnostne račune. To je kak poldrugi miljori manj kot se ceni število delavcev, ki so vpravičeni dobivati starostne pokojnine i>o obstoječem z s k on u. Ogromno večino onih, ki niso zaprosili za socijalno-varnostne račune, tvorijc; bržkone moški in žensk", ki so začasno brez dela Ker ne delajo sedaj, so mnenja, da nima smisla otvoriti socijalno varnosten račun. Drugi si prav gotovo predstavljajo, da prošnja za starostno-pokojninski račun je nekaka "registracija" in da informacije dano So'ial Security Board-u utegnejo biti nekdaj v bodc'nostl na razpola-' rim izvirno zapros go kaki drugi vladni oblasti, Nunsko številko, naj z; ki bi hotela izvedeti, kaj o prosilcu. Mnenje obeh skupin je krivo. Vsak delodajalec v industriji ali trgovini je po zakonu obvezan preskrbeti si od vsakega delavca njegovo številko socijalno-varnostnega računa, kajti on mora prijaviti, Koliko delavec "pod dotično Številko dobiva na plači, tako da se zna, za koga on plačuje davek na mezdi. Radi tega je za vsakega delavca v industriji ali trgovini potrebno, da ima svojo štev i 1 ko soc i jalno-va rnostn e ga računa. Oni, ki so za jasno brez dela, bodo moral« znpro siti za računsko številko <"-im začnejo zopet delati, ako niso že zaprosili. Radi tega je v njihovem interesu, da si računsko številko priskrbiti takoj. Ako kdo misli, da se izogne 4registraciji' ali zasledovanju, ako ne otvori tak račun, naj sr rajši zaveda, da ravno ok o] š čina da se ne pobriga svoj račun, utegne vzbuditi pozornost nanj in izzvati vprašanje, zakaj se vendarle izogiba zakonu, ki je bil napravliei; njemu v korist. Dejstvo je, da Social Security Board je dal zagotovilo, de. se informacije prosilcev, navedene v njihovi prošnji, bodo vprašanj: ime, naslov, spol, pleme. ime in naslov delodajalca ter ime očeta in matere. Ne vprašujejo, da-li prosilec državljan ali inoz-mec, niti — v slučaju tujeroden — kdaj iu kako je prišel v Združene države. Prošnje za sorijalno-varnost-ni račun naj >e vložijo pod onim imenom, jhh! katerim je -prosili** naveden v knjigah svojega delodajalca. V svrho identifikacije v zapiskih je vse eno, da-li je to ime inozemca njegovo resnično ime ali pa ime ki si ga je nadel, odkar je prišel v Združene države. Ako bi delavec kasneje želel, da se njegov račun vodi t>od drugim imenom, kot je ono, pod kate- il za ra-zaprosi za to s tem, da piše na Record Division of Social Security Board v Baltimore, Md., in enostavno razloži, zakaj hoče da se ime spremeni v zapiskih. Ker se bo moral plačevati davek na mezde industrijalne-ga ali trgovinskega delavca, naj je zaprosil za socijalnova rnostn i račun ali ne, je v njegovem interesu, da odpre ta Imamo v zalogi BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1937 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 2X6 West 18th Street New York, N. Y. z neko posebno slastjo. Pretiraval bo seveda vodno samo to. kar se giblje na črti tega,j kar so mu vsugerirali, kajti za j vse drugo In za stvarnost je iz-" guail vsak občutek. Na zunaj ne boš opazil na| V nekem kopalršču se je po-njem, če nisi strokovnjak, n" javil star moralist, ki je vsem, prisebnega razen majhne razši- kateri so ga hoteli poslušati, rit ve zenice. Temu nasproten pridigoval o moralnem življe je učinek skopolamina, ki so 5*-a nju, preklinjal nemoralno žen-v primeru von iler Lobheja do- sko modo, pijačo in greh v sph»-zirali očitno preveč nespretro. snem. Gre torej za pojav sugestije,\ Delal se je za vzornega člo ki se da zelo lahko iif>o rahljati veka, toda tudi sleherni mora-po popolnem omrtvičenju src- ]jst je |)()(j kožo krvav, tiišča volje. Hipnoza pa bi bas, Nekega dne je opazil na mor v tem primeru popolnoma <'d- skelll obrežju čudovito lepi * ! 1 n"K,a- žensko, ki pa ni bila ničkaj n*i Tipično j«*, da si' ob vsel račun, tako da more v bodoe-nosti dobivati starostno pokojnino, do katere je vpravičen. Poštni uradi dobivajo vsak dan na tisoče dodatnih prošenj za socijalno-varnostni račun. Oni, ki niso še tega storili, naj si takoj od delodajalca ali pa oil poštnega urada priskrbijo' tivkovino Form SS-5, jo izpol-j nijo in pošljejo nazaj mestne-' mu poštnemu uradu. Sedaj traja (približno tri dni, predno ;>. ositelj dobi ®vojo računsko številko. učinkih sugestije in strupa ter' •/ločitvi lastne volje ohrani pc-•sebno mišljenje človeka, ki so ga tako obravnavali, in sicer v skladu z močjo njegove osebnosti ( na primer Radekovo vedenje). Razen tega žrtve n?so samo sposobne govoriti cele ure na videz v pravi zvezi, temveč v svoji omami čutijo naravno-:; neodoljivo potrebo, da govore. Naši v Ameriki (,odobnega je bilo svoj č.us procesom proti "po>igai-eom" nemške državne zbornice. Tedaj so se oglasili, kakor V (Mevelandu je po dolgi in mučni bolezni umrla Marija Fortuna. V Ameriki j»- bivala 23 let. * V Calumet. Mich., je umrl Frank Šuštaršič. star 40 let in doma od Črnomlja. * V Ambridge, Pa., je dne 4. marca umrl v bolnišnici Anton Kirn. Star je bil (>."» let in rojen v Postanjn pri Trnovem. KAKO SE JE SRNICA REŠILA. Bilo je nekoč v avgustu, pripoveduje nekdo \ češkem listu, ko je prišel moj oče iz Prage v Konopišt in me vzel s seboj, da sva se šla kopat v bajer. Ne- sestavljeno na podlagi liašiše- '»udoma sva zaslišala krik vili strupov. Kateri strup bi -e bodo naši čitatelji morita št1 smatrale za strogo zaupne.44Le spominjali, neki inostrani «'ro- DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO $ 2.55 $ 5.00 $ 7.2« _ $11.10 $23.00 $45.00 Din. 100 Din. 200 Din. 300 Din. 500 Din. 1000 Din. 2000 V ITALIJO Za $ 6.50 _____________ IJr 100 $ 12.25 ________________ Lir 200 $ 30.00 _______________ IJr 500 $ 57.00 _________________ Lip 1000 $112.50 ................. Ur 2000 $167.50 _________________ Lir 3000 EBB BE CENE BEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPBEMEMB1 GOBI ALI DOLI S» Izplačilo vetjih zneskov kot sfforaj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljujemo io boljfte pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH la tapl>Cilo t 5 — morate poslati $10^- - - $15_ " " $2t^- - ,$8LS0 dobt v starem krajo IsplaOlo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRSUJKMO PO CABLR LETTEB ZA FK1- BTOJBTNO $L— BLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUt Naroda" NEW IOKK, N. T. vladni uradniki, ki imajo uradno odgovornost v zvezi s soci-jal no-varnostni mi zapiski, bodo imelj pristop do teh informacij," je Board m davno naznanil. Domneva, da bo vlada preiskovala vsakega prosilca' ali celo vsakega delavca, ki se jc rodil v inozemstvu, je prav fantastična. Le tedaj, ako je kdo izvršil kak zločin ali drugače, vzbuja nase pozornost kriminalnih oblasti oziroma priseljeniških ob! isti, je prav mogoče, da bodo vladne oblasti zaprosile za vpogled v zapiske. Tiskovine za prošnjo, ki je vsi delavci, državljani ali ino-zemci, morajo vložiti pri soci-jalno-varnortni oblasti, postavljajo le malo prav enostavnih kovnjaki s trditvijo, da je narodno socialistična justica izsilila iz glavnega obtoženca voti ilcr Lubbeja vsa p izmi-nja, ki jih je hote?a imeti, s »tem, da so mu dajali strupa skopolamina, ki učinkuje na človeka tako, da izgubi kontrolo nad samim seboj in svojimi besedami in govori to, kar mu drugi polagajo na jezik V zvezi z moskovskima procesoma so se pojavile spet podobne domneve in omenjeni list j vprašal nekega odličnega francoskega kemika, kaj misli o stvari. Strokovnjak je odgovoril sledeče: Proces sem zasledoval, kakor zasledujem vse podobne procese iz znanstvenega zani- Piruhi... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOC, CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOivIOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški Oddelek "Glasa Naroda" 216 W. 18th Street New York City bil to, bi se dalo ugotovili le z Možno bi jih l>ih> p«'t in iz t<»h spet inm»-kombinacije. Skoraj gotovo gre za meskaliu. Kakor skopolamiii. meska-1 in primeša jedi in ne ostavlja nohtnega posebnega okusa. Razlika je le v tem. da povzroča skopolamin na morfijevi bazi apatijo moskalin pa pijanost. Pod vplivom tega strupa se središči« volje v možganih popolnoma ali skoraj popolnoma onesposobi za vsako delovanje. Nasprotno pa se pom-než silno stopnjuje. Človeku, ki so mu dali meskalina. je treba samo sugestivno povinlati, kar si želiš od njega, da •) » ponavljal. Ponavljal bo točno, dokler bo pod vplivom, to je cele "tedne, brez lastne volje, brez spodobnosti za presojanj i Razen tega bo vsa poročila, kolikor obravnavajo to. kar so mu povedali, ker je omamljen. brezmejno pretiraval, celo otrok. Daleč od kričečih otrok je skočila neka žival v ribni'; a šele čez nekaj časa sva jo videla, ko je še 10 metrov od bre-ga, plavala proti njemu. Seb ko se ji' približala, svo jo >po znala: bila je mlada, nežna srnica, brez rožičkov. Kmalu pa je spoznala, da ne more preplavati širokega ribnika in se lioči spet ob mi ti proti bregn. Sik pa ji začno pojemati, iznad vode moli le smrček in uhlja. Splavam do srnice, položim -žiee si d enem na prsi in odplavam potem počasi na breg. Zvečer sem vprašal gozdarja ali je že kdaj videl plavati srnico. Odvrnil mi je, da Še nikoli in da niti ne ve, ali zna srno plavati. Ko sem mu povedal današnje doživetje, mi skoraj ni hotel verjeti. Zanimal se je. ali me je kaj opraskala. A tudi v smrtni grozi se je srnica tako nežno držala moje plavalne obleke, da je ni niti malo ]>o-škodovala. — For me to sin would be a rarity; For you to -in would be a charity. . . Naslednjega dne mu je prinesel pisnionoša rožnato pisemce. Ona mu je odgovorila. Tresočih rok je odprl zalepko in čl tal: — For me to sin won I be no rarity: In sin for cash, but not for cha rit v . . . Časi so >e menjali. Ljubezen je vedno ista, toda navade so drugačne. Če je šel pred leti fant obiskat svojo oboževanko ter videl luč v njenem oknu, je vedel, da se že s kom drugim zabav«:. Sklonil je glavo in žalosten odšel. Kaj pa dalles.' No, dane> je narobe. Ako je okno njene -o be temno, predobro ve. da se v temni sobi > kom drugim za bava. Žalosten skloni glavo in se molče odpravi domov. * Nihče ni tako pameten, da b» se ne mogel s pametjo skregati. Neki znanstvenik pravi: -- — Toliko časa ne bo miru na svetu, dokler ne bodo vsi narodi govorili en jezik. Možak ima mogoče prav. Toda narodi si bodo še stotisoe-krat v laseh, predno se bodo odločili, kateri jezik naj bo to. » Trije prijatelji so se pogovarjali o napredku in modernih iznajdbah. — To je res nekaj imenitne ga. — je rekel prvi, — človek sede v aeroplan in po preteku tridesetih ur je že v Evropi. — Se boljši je radio, — je pripomnil drugi. — Govornik govori v Ameriki, l judje v E* ropi ga pa poslušajo. Tretji je pa molčal. — O čem pa ti premišljuješ; — >ta ga vprašala. — Ali ni svet strahovito napredoval.' — Napredoval je, nič ne r«- * _ ___ _ . _pičeni. Toda ta napredek je jako ZA KRATEK ČAS IN ZABAVOU^yt.ki^katjo NASLEDNJE KNJIGE TOPLOTRIPOROCAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA Pošiljite takoj, da bodo dobili za praznike! DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .30 GODČEVSKI KATEKIZEM. «1 strani. Cena JM HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 15*» strani. Cena ---- .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 130 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. JS5 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA .......................... M SLOVENSKI ŠALJIVEC. !H> strani. Cena...... .40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena.......... .70 TOK KAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA , (Knjiga rsebuje tudi Kalolgro M Vse naše"). 180 strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 70 strani. Cena...........35 ŽENINI NASE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: I KNJIGARNA "GLAS NARODA 21f WEST 18th RIW YORK, N. I. poznajo danes, sem bil jaz /.«• pred petnajstimi leti izvežban. — Ni mogoče. — sta rekla. — Pa je, — je odvrnil in pričel pripovedovati: — Tedaj sem bil še lep, mlad fant. Že vsaj ženske s<> rekle tako. Strašno sem bil za norjen v neko lepotico. Tin'i ona me je rada imela, pa se je bala svojega moža. Nekega d tuje pa odpotoval njen mož v Evropo. In ko je dobila pismo od njega ter se dodobra prepričala, da je oddaljen štiri tis«/č milj od nje, mi je pisala, naj j<> obiščem. In tukaj se prične zgodba o naglici, s katero ne more meriti noben Lindbergh in noben radio-telefonist. V ti stem trenutku, vama rečem, prijatelja, v tistem trenutku, ko sem zaprl v njenem stanovanju vrata za seboj, je bil njen mož v starem kraju goljufan. 04 G L "A 8 N A RD D A 99 New York, Saturday, March 1 3, 1937 ' THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VAX. KAKO JE VITEZ KURJA JAJCA VALIL Ulv , . . - . -----, —, ----------------pri.jaznos tere hudonnusne narodne pri- dokler vas ne privedeni k gos- naše gospe, ker 2p dva tedne poved k e. Napoleonovi pohodi. poda rju." čepim na jajeih. In mislite si: po Jwropt so pustih tudi pr-j -Ste ji to obljubilijc piščance ponesem na kraljevo nas spomine na Francoze in vprašal norec. mizo, pa se bo kraljica začudi- marsiKje je se danes najti na| -Kdo me je pa vprašal! TJ- la ter vprašala odkod pozimi panjih-kranjiedi prispodobo, kazaflo se mi je! Za Boga ro piščanci? Ugibali bodo, oa se kako nas kmet ziblje francos- tim te, pridi zopet v dvor in bo slednjič izkazalo, da je pi- kega vojaka v zibelki. Dr. K. razveseli kralja!" |ščeta izvalil krali. z * naglo od-! Kakšna ^šna zrna govalca nad TTurk i pred Sam s seboj je -liti to stvar, katero do zda, • .-i , i> \ začel no tihem šteti na »rste ter imilice ni zmoge!. 7 Dunajem, po iskega kralja Iva-, T 1 1111 lia P"*" 1(1 <« «! ,T? s" K"*™'1' - Xa poljskem dvoru j,- "" """''!" "Gorje!" je vzdihml Fran eoz. takrat šaljivi norec Vinicki, ki je s svojo dobro voljo zabav ;1 kralja na vseli njegovih potih. Kraljica ki je imela okrog seb« po takratnem običaju mnc^o francoskih dvorjanov, pa kraljevega norca ni mogla videti. Preveč se ji je zameril, ker je »talno bril norce iz njenih aro-tov. v I I , »ir/, <,Uidw(l Hi, Nekega dne se je norec zaprl , i i - i , T *' 7 bo propadel, ako v zadnje sobane grada v Zlo- eevem. Kralj ga je takoj pogrešal in povprašal zanj. Odgovarjali so mu, da je šaljiv zbolel. Kralj je poslal k nj< svojega kaplana in zdravni«:-i. malodušno odzval Francoz. "Za Boga, niso burk*^' je "Gospod," je povzpel Vi- ^kliknil norec. "Tita? sr-m to nieki, "ena lastovica še ne pri- skrivnost v učeni knjigi. Sedeti nese pomladi. V vas je ta ni> sedem dni, kajti vprav govor uresničen. Kajti ko m.. -1- ^nevu se bodo izlegla mi š^i v hočimski boj. ste J v? p:šč«,ta i/, lupin." mislili: tudi brez mene bo bit ka končana. Tn vitez i;;>:» več | cene kakor norec. Ce j«- bila brez vas zmaga tu. tudi dvor n«-ne bo imel norca.** i "Na koga to meri.'" je za- 4*Pa s,, -aj za {v'liutek pokaži kraiju. Po«larim ti polno mošnjo zlata in pri Kr.iljiei te pri|x>ročim." * I.«»p;> hvala /.;• zlato, modrijan: in norci ir.i ne potrebujemo. • '»• p;1, hečr Načrt profesorja Piccarda. Dolgo časa ni bilo že nobene vesti o slovitem letalcu po stratosferi prof. Piccanlu. Skoraj je bilo vi dot i, da je svoje načrte s stratosfero dokončno pokopal. V resnici pa je med tem v Združenih državah proučeval samo novo metodo, ki naj hi načrte uresničila. V vseuči-liškem zavodu za letalsko znanost v Minnesoti je govoril ob-širntjje o svoji nameri, da bi še to leto spet poletel v višave. Dočim je doslej za stratosfer. ne polete uporabljal posebno velike balone, hoče stvar napra-norec. v'ti sedaj tako, da bi jekleno kroglo, v kateri bi bil herme-tično zapi*t, poneslo v zrak 2000 majhnih balonov. Vsak teh gumastih balonov bi imel premer 1.20 m in bi se lahko raztegnil do premera 4.S0 m. tako da bi se naprava lahko v obsežni meri prilagodevala spremembam zračnega tlaka v višinah. Prof. Piccard pravi, da se je za novo zračno vozilo odločil zato. ker je po njegovih računih 2000 majhnih balonov desetkrat lažjih nego velik ba-J ]oe z i—t<> nosilnostjo. 1 j | D.i bi imel to čudno zračno vozilo v svojih rokah, si je iz-j ;:rislil nenavadno pripravo. Od ! < dava na % L. Ganghofer: Grad Hubertus —^ :: Roman :: 112 ^r;lljici >pie- -vOTM|nle vodijo žic«* do poedinih vpil dvorjan ter spet prijel govoriti o meni lcpj besedo, te- })aionov ;„ balonskih skupin, za meč. j'aj plemenit, v t-/., tedaj . . ."|Te žieo }>i po p(tirM prMWl5a_ iT" "T-*1 počasi! Na vas n- me- J* na-lo;le električni tok do balonov in 44 Ali ne! Gospod Forbeck! Ci-to iznenada! Ni imel nobenega vzroka, da bi odhajal, ravno nasprotno! In tedaj mi je šinilo skozi glavo, kako neki gre to eno v drugo. Zato sem na .»krivaj bizojavila v Monakovo." 44 Komu T" •"Svoji šivilji. Ta iztakne vse. Tu preberi brzojavk , ki mi jo je sinoči poslala." Kiti j«> izvlekla iz obleke zmečkan list papira. Vili je bral: 44Pojutrnjem opoldne v nun.-ki •"rkvi." Prestrašen je skočil kvišku. 44Pojutr-njemTo«la to je vendar že jutri." ••.Jutri' Da! Kaj praviš.*" Tudi Kiti je vsta Objel je brata okoli vratu in hitela: **ln zdaj vendar s^revidiš, tega ne sineva «lopu.stiti, «ia I ? naš Ta^ bil sani v taki sveti uri. To bi ga n ' bolelo samo, ponižalo bi ga pred sorodniki nje uove neveste." 44Da, miška, prav imaš! T«» je zares genialii.t misel. Odpotujem. S»* daue< ponoči. Noro -e veselim, kako bo pogledal, ko pridem. In tebi. to ti obljubljam, tebi pošljem vatel dolgo brzo-ja \ ko. •4 N e bo treba," je dejala Kiti. "Tudi ,j«'z ju rem s t.'.ioj." 4iTi? Ne, miška, bleile se ti!" 44Moram k Jijemu, moram, moram!" Ko v »upu se je oklepala brata. N<* ved«'"' kai bi. jo je gladil |>«» la>eh in lieih. •*Bsak «lan ie bil . , , . ... . ...... tez boril z norcem brez roka- slab-e volje, ze se mu ni ljubilo . . rr • i t. . .. , ... , .. . vie m slema. I ore] boditf nra-• .i v- ti ne odgovarjati kratici , . . .. . . vt , • bri, ne izdirajte kopia. ra ir Tedaj bi se m, vbiti uteg-ir.p b- ^ razpo,vllo nn ta nar.in| ::d pripraviti, da idem h kralju | nekoliko sto balonov, bi po za-| " Prevzamem j«> sama. Tu se bom opravičila >amo t«daj ..." ! treba." < Idločno se je zravnala in »fj J)p pomenilo nobene nevarnosti.I zatekla k tistemu naravnemu dokazovanju, ki vi. gospod, sedete na,pri TH.]V-r(lpm.oriva prijazn» 1«: l««tc S«l«-li_ ,lokW _ ..e »HjS^.Vnjnli mali Kal.mi ok^WV,- Ni imel srea. da bi ji o« 1 rekel. Smejoč se j » ;«• privil k sebi in jo poljubil na uhelj«*ek. 44No i o rej—" S pri«li:š( nim vzklikom ve-elja ua je objel i. *4Pa už<-niva \ 1 hi ž jem iini'iiu lo zabavno bur-!.o skupaj! Papa nama bo -icer .-kuhal za to vrelo juh:: in jo po>ebcj «»s«»lil za moj«> lin-•enkost. \ «"««• -»• Ih> jezil, -i umijein r«>k«-. Pa 'iaj bi n« I.il >nedel -voje »»bljube ill se vrnil z menoj > •; > i im > \. name-to «la l«*Ta za >vojim preklicanim srnjakom! Sam je kriv! A zdaj k vojnemu po- «'tu!" S«m leč na zofi >ta se držala za roke in tihe petala me«l s«iboj. kakor dva otroka, ki pra-pravljata iiožičn«» preseiier-eiije. Sklenila sta o-ipotovati - po.-laj«' ob šestih zjutraj. Tak.t b.»-ta dobila zv«*zo z vlakom, ki prihaja v Monakovo ol» eunj-tih iti imela še »lov»»lj ča-a. da se oglasit:« pri Ta.-ilu. 4*To«-m» ob poln petih 'eorava izginiti <>*I tod," je dejal Vili. 44Poiioči bom čnl. «la n«* zaspim, in h'ž«'iu raje zdaj z.i nekaj ur k počitku. Proti večeru lin* zbudi. Po-?i-iii grem \ va-. nar«»čim voz in bom večerjal v krčmi <>b jezeru, (rledal bom. d:l 11 srečara pride očetu na ušesa — jaz že prene-eiii >niiek. ' k je z !?«»'•« rtom. isi -vetujem tudi tebi, da mu a ti' N«'. takšne odvornosti >i ne maram nakla- '' «•• hodi- |Hed oči. Re«i. da t«- b«»li glava. In se »lati nase.4* co. zavadala puščoba, kraljica se ie srdila, kralju se j«* na venomer tožilo |wi Vinickem. Tedaj je poklicala kraljica enega svojih francoskih dvorjanov in mu nevoljna ukazala: 44Vem, da norec ni bolan! Bodisi kakorkoli, storite vse,1 tega?" No zdaj veste gospod la : vrnem. Kajti drugače bi i«i;|rati sami od sebe šele v višini ___— _ _:i__ii *:__________i:.__ /■•■•» ^a milostljiva «ralj ca ca onia«ina in \ >e moje «ieio ni o.i/KKI ni. ( e bi bili napolnie- . 1 rnihi bilo zaman. Toda opozarjam' „ „1;«»»« 1,5 A*. ^ 1111 morem vprašati. Ako bi bil prišel bost«' x«' se«lli n;i a d a piščeta ? 4 4 Vem." 44 Pa veste da kraljica ne ma- ra za norca 4- j razpokov poeflinih balonov s? tem ]>oča Vinickemu , ^^ roko, -i mlpasal meč, slekel vso ne|)otrebno obleko, s<»de! iali-k«» na jajca ter se zavil v N«»r«'c je zašenetal svoi« n"-sluui n«'kaj na uho, se naulo preoblekel t«>r udaril Francoza z Ic/narjem l>o hrbtu, rek >••. 44Kakor druiri kral» te lop- balonov celih. Piccar«! misli, da bo • novo pripravo inr; 4,Ne razumem t«-, r- »/.um-i • 1 1 t, • , , I n«'!ii za viteza 111 kokošja jajca ml b ranc«rz in se znova se.-«'d *I' ... • 1 ** t> j bos imel v svo.iem I < tem j<- naglo odšel. na stol. 44Pa pravi svet. la ste bist roumni. Poslušajte me: k«>r j<- POZOR ROJAKI V WEST VIRGINIJl teboj — ;»o petih mesecih za svoje jel«»ne in gamze sa»«:o en «lan zame vendar ni prevc«'— -ako bi bil prišel, bi odkrito govorila z njim in ua tako goreče prosila, da bi got«»vo rekel -\o.i' da." Veselo je uh'dal Vili -estro. vtaknil r«»k«- v Idačne ž«mh- in se zibal na petah. 44S;ij lahko * prašaš g.:>podično Kleesberg!" Pri t«*m ugovoru se je Kiti majčkeno zmedla •4Pusti ubožico pri miru! Ali naj ji k vsem bo- ctpri \ -voj<» >obo! Tiini >e moreš v miru pri-p"aivljati za pot. \*t iliotapim I i tja svoj ročni kovčeir. P« d«»volj velik. Oblačiti -«* ti ni treba ka.j po.-cbin'ua. Sodim. «la bosta sla k por»»-' : v i»opf>tni obh'ki. Za>e 11«' boni jemal nič - s^-'•oj. Laka-i«* čevlje 111 rokavice -i kupim lahko v Moiiak vem. A zdaj pride nekaj, ko si ne vem pomori: poročno darilo! Nekaj morava Uliti." k4Jaz ž« vi-iii k:»i!" \r K it i-oli očeh !«• zabliskalo. 44 Mamin b:--'_'*ni nakit!" \'i!i j«- 11-tra-il. "Toda. miška! Ti biseri <0 vre«ln: celo premoženje. Paj>a bo divjal.'* P«nu»sii;> j«- 'iviirnila glavico. 44l»i-«»ri -o 1110-a-t. lo jaz vem prav «lohro. kaj i- ^not zavil." jc pozdravil i.ro:., T*fT*,T*8''i na kdkoS nore sedeti n» jajciU, ^«.^ norca, ki - j., opravi-IaiSrŽl^ 1 -iaZ P^ol ^»ko-.i,: ilcl-,.I.Vv«l ter s Salami razve«,lj,- 4 / • In Že je Vinicki prrv«lianil fNadaflrvnnir Tia %. strani.> 44< emu to vprašanje?* se je| ' ' zadri Francoz, ali nisem hodil; v Parizu v aka za«levi pokojnega Mihaela Prelc, katerega j«; dne septembra zasula plasr kamenja v jami družbe Peeks Kun Coal Company v Bucklian-:ion v Hall, \V. Va. Udova A ni ^11 štiri otroci bi želeli izvedeti podrobnosti o njegovi zapuščini. Zato prosimo rojake, ki kaj vedo, ulicah, ki jih je nekoliko pckr»i sneg. In Iidi mokro je prihajalo / neba, ni bilo niog.:če ;i<.gnati, a'i dežuje,,»aH s neži. Po , mlad je žc poslala svoje odp ela -ee, ki so se borili z zadnjo stražo zime. Grof Helifeld nenadoma obstane. "Go«piea Langenan, zelo me zanima, da bi « vas kaj več slišal. Toda vidim, da na nioKri in ^iatni ulici -ji mogoč j O tem govoriti in ..i bilo h-* jše, če greva v kako kavarno Trosim/' Helga premišljuje, nato pa zmaje z glavo. 44 Xe maram biti netočna, go-»pol grtjf. Čakajo nit:" "Kdo vas čaka, ako einem vprašati!" 44Moja gospodinja, ki tako ginljivo skrbi za mene." Toda grof jo prosi tako iskreno, da slednji«" privoli, i Grof Helifeld ji je bil vsi«*! svojega veselega in naraxTiwi «>1>-j nasanja vedno všee. Izbereta si majhno, meščansko kavarno.i kjer se pač ne bosta srečala s kakimi poznane i. I le Iga ^i naroči kakao in rogijič; in smatra za včerjo. i — "Samo ob sebi je razumljivo, gosqrotl grof, da prejšnji Štiri«leset ameriških. aiiiileš-e je po smrti vaše gofcpe matere za vas vse; legijami ne bila v službi dolo-pivmenilo in vse na slalni stran — vem tudi. tla bi mogli /. <*en<» sile, temveč l»i bila na možitvijo otlvmiti svoj sedanji težavni položaj. Ali si smem i raz|>olago vsaki državi ki l.i \ teinn dovoliti 'neko pripombo!" Prime jo za roko, se ne-i jo dovolj dobro i»la«Vvala. \«»liko skloni k nji in i-«"«' njene oči. "Četudi j«' žalostno, da' Wkateri t. h modernih vojaš ... v.-isi gospa mati tako zginlaj umrla — ali ne mislite, «la je! kili najemnikov s(> služili v > v • 11 j tem modra previdnost božja!" ; španski državljanski vojni na 1J« l.ura ga presenečena pogleda. "Kako to. iros|»<)«l grof.'" " I >a. gospit^a Lang«*nan. «la moret ^Iftltf nam za i*n< ti«nlb 11 •tov. re«erv«trijal no organiza« ijo. govori na koti vem-iji zastopnikov premogov nih baronov in inajnerj. v. Le\vi< j., poudarjal. d;< morajo dati kompanije v-akeniu premoirarja priiiko zaslužiti najmanj na leto. SHIPPING NEWS Tujska legija v zraku« eoskem in nočejo imeli v. ^>«.li-eijo nobenih sitnosti. Pro>]>ekt pravi. «la ima formacija tudi sperialiste za vse panoge zračil«' vojne, tako metalce bomb, stri«»jni«'-arje, opazovalce, t"«rt«»-grafe, iiieiianike in visoke letalske čavojo PROSLAVA TOBAKA. tej ali oni strani, setlaj pa se' noč«« jo več vrnit i v t«» službo. | Drugi v kratkein otvorena razsta ram. ki v ndel« ' skdi e«liktov iu odlokov' plaka- tov. strojev in drugih rehni"-- • • »-1. V dingeiu »lučaju l»i prav irotovo v svoji otroški prav; veter?: 1 1 / i v trigli materini želji in l»i vsle«l razmer privolili v-zevali ž« vojne v Al.esmiii. in. I atrr-ira Me >e ^edaj obvarovani." i delim"..-, 1..—11W1, delno'llil1 pripomočkov. nanašajočih pre-en čena. V resniei, da — na to ni niti mi*-j na italijanski »trani. Možje tega t' i. se na zgodovino t«.haka o«l Ifi. stoletja re« -taIo »Irugega, k»])or«>čiti s«' s stavbeni-I/ i.i ;ili j.a bi - sv«)jim cnIporom >vojo slabotno no mater potegnila s seboj v bedo. i :njeni vas, go-piea Langenan, zaradi vašega ju-/ . ravno tako ko Kri^eimvi ne oth.bruiejo, «la se niste I P^P^tu. v kat«'roni 5«»vlmeje o vseli pogoj.h, dr- Ijala tobak iz Ami-riko v Fr:«n-•«» zakonit mislim vse pn^visoko, kot pa bi ga smatrala ilovi,°,n .i" obveznostih, la ei |0 .Tl>:ll) xi(M>t< v Anglij«. p; z.- i " adni oskrbovalni zavo«l in če bi mogla živeti še tako j ?>r«>*p.*t ^ r/M-1 skora.i v v mi zamerili, da se tega nisem j',kZ,k,h m u:l ^ 'ln,,,t! nžila. Totla nekaj i«lealiztna ti\ moram vendarle olxlr-i. Tako morem Še ve«liio upali na nekaj čudežnega, o čemur sanja vsak človek," skonča Ilelga. "rdeči vojvoda" kardinai «le Kirheleu pametnejši in s, j,. za«h»v«»lji 1 s trm, ninar j«1 i po krsitkem premisleku pristal ' na kunčijo jji vz«'l žen«, k sebi. /ena ni protestirala niti z besedico proti temu. 1». iiifirea: Nerujiiii'ii itereugaria v C!u,rl*»nri{ !!). njari-a : Ki-x v tJeiioa .'4. mara : Manhattan v Havre Quet-u Mary v CUtM bourjj -7. marca : Suturnin v Tr^t Paris v Havre Jl. mar<-:i: A(|Mitania v ('b«TlMoljske pane, kar 13. maja: 1. aprila: Bremen v Bremen 3. aprila: Coute di Savoia y tienoa 7. aprila : Washington ▼ Havre Lafayette v Havre (jueeu Mary v Cebrbourg 10. aprila: Kuropa v Bremen Kex v Genoa 14. aprila: Xurmaiidie v Havre 15. aprila: Berengaria v Cherbourg »e. aprila: Vnleania v Trst 17. aprila: Un-mpn v Bremen Jft aprila : Hotna v Cieooa -1. aprila : Mxnhnttan v Havre ^»»•en Mary ▼ Cberboarg J4. nprlla : lie de Krnnce v Havre C'onte di Savoia r Genoa -7. aprila : KumpH v Bremen .8. aprila : N«>rraan«lie v Havre Aipiitania t Cherbourg 1. maja : Safuruia v Trst 4. maja: I'ari« v Havre nerengaria v Cherb«mrc Bremen v Bremen Washington v Havre 71. maja : Queen Mary t Cherbourg 8. maja: Rex v Genoa 12. maja: Aqultania v Cherbourg 14. maja : Champlain v Havre Kuropa v Bremen S«'f zračne tujske legij«- j«« francoski letalec TTilaire «lu B" raier, ki se je bil udeležil kot sir Francis Drake. Kajo to l.aka iz pip j«' zanes««l v Angli-' jo iz Virginijr sir W'alte. Ha-leigh to«la tobak je ime1 takrat š«. mnogo sovražnikoN- tirof pa bi najrajši rekel: "Pri tebi se« i i 0110 čudežno in luž-l.o, da kažete drugim obleke, ki bi v resnici morale biti vaše, kot prehodni čas." "Tako tinli delani, gospod grof, kajti prav nič mi ne ugaja, da bi se kazala samo kot modni vzorec. Veseli me pa, da sem to našla, ko sem tako (io*g > zaman i - k: la > lužbe. Kje in kako stanujem?" se smeje. "Majhna, priprosta sobica, "toda snažna, z majhno, trdo posteljo. Moji ljudje so pridni ju dobri, ki to, kar imajo, delijo z menoj, četudi sta mož in sin brez dela. So ljudje, ki sami žive v pomanjkanju in bedi, pa imajo več srca in razumevanja za »druge, kot ljudje, ki so ve«! vojni letalec vojno v Abc^iniji. Tako ga je Jakob t. ob^o.iil v Svoj glavni stan ima sedaj v svojem " Misocapno-" in za- Monte Carlo, ker se tu s sv«»ji- grozil, da bo da! vse kad:!'-«- «>- mi tovariši lahko švobodneje besiti. car Mihail FetloroviČ -e mi tovariši lnlrko švobodneje je pa zadovoljil - tem. da .bju" kreta nego na Francoskem, i dal mučiti, a papež Urban VTU Imena drugih letalcev niso zna- jih j«' kaznoval - cerk-eirm na, ker žive večinoma na Fran- proklestvom. Franciji j > bil VAŽNO ZA NAROČNIKE r«.l«>K naslova .azvlilno d«> ' »laj Imnt > plačano ;.ar«M'nlno. 1'rvs PtevilKH |M>ni'-ni ni«'^.-.-. .irti^a «lan in trelja pe leto. I »a nmu prilir« ni-e nepotrt Imega >l:ov. Vas prosimo. . prav.H^asur poravnati Poiijile nanW-nino »1:.ravin.-I n*tn ali jo lia plavajte nagimi zast«.,.nika v Va^in kr:.j«i ali pn kateremu izmed zastoplkov. Kojili imena s.i tiskana z debelimi .'rkaini. k.-r s«, upravičeni obiskat! t m' i 'l-uire naselbine. kis«'. kako je vitez kurja jajca valil Na<2al]ei unj", s J. strmi. Coute «Jl Savoia v Genoa 1». maja : Normandle ▼ Havre Maiibaltau v Havre jih je bilo na dvoril \ se žlahtno spremstvo se j«* napol i lo preko dvorišča v zadnji del gradu. Xol*ec jih je o jo. maja: pozoril, naj stopajo, kar m' «la Berengarla t Cherbourg tih«». Služabnik je opr- u >d- J1 niaja: Bremen v Bremen 7.1! vrata 111 prišli v prvo:^. maja: lloma v t;eno« ~l~t. maja : Lafay«»tte v Havre sobo. Pred vratmi irf g - sob » j«^ visel zastor. na katerem je bil pritrjen list. z velikim aa- pisom: Xe vid«'iie imeh.inosti. "Kakšne imetniifo^ti?" ves n.estn»eu vprašal kralj. "Kralj pri svojem noren v gtrsteli!" je dejal Vinick , nagf » tnlgmil zaves«» in pristavil:1 "pa Francoz na jajcih!" Gladko ostrižen brez lasulj«* i na glavi, po strahu in sramot ! uničen j«- če|x«l plemič na jaj-eili. Xaglo j«^ vstal ter napol gol, ogmjen le v plašč, hotel junija: pobegniti, a kam? Okno je imelo križe v vratih je stalo kraljevo spremstvo. firozanski J smeh je odmeval po sobi. kajti Vfi. maja: Queen Mary v Cherbourg 'JS. maja: Paris v Havre '■Xf. maja: Rex t Gen rja I- junija : 1 Kuropa v Bremen i junija : Normalulie v Havre A«|uitauia v t'berl»ourg Washington v Havre 't. junija : Vuleauia v Trst Cherbourg 110 siti in jnrznajo skrbi in pomanjkanje samo iz časopisov in veČina teh zistopnikov ima v zai.ocii tihi koi.ewak.ik in ^e ošabno zapirajo pri hI siromaštvom in ga celo smatrajo za rratike; če ne jih pa za vas na koče. — zato obiščete nekaj poniževalnega. Mnogo sem s,, naučila m/umesti zastopnika, če kaj potrebi mete -gospod gr.»t. Xepvv.;izn. občuiki onifi. ki nimajo ničesar, i do onih, ki jim gre boljše — ali jih ni mogoče razumeti? Kaj , A,1M,KNIA : 11 vsakdo ima pravico vedeti, «la je človek in ne samo dela v 3ia živina. Mnogi so še manj, so samo živina ali rastlina; životarijo mrko, so nepotrebni in odveč. Kdor bi rad delal in Bogu ne bi rad kradel časa, pa nima priložnosti za to, kako : labo, slabo je to! Zadnji meseci so me mnogo naučili in moje poznavanje ljudi razširili. Posebno včeraj." i Daljp prihodnji?.^ 2 IZLETA V STARO DOMOVINO PHVA NA77YA { ODPOTUJE /Z SEW VOH K A (preko i 'herbourga ) 11a BERENGARIA 19. junija P«hI tmMiiini Mr. It. M. PEKICHA. glavnega tajnika MtnsKi:<;.\ na kodne« a saveza IHtrc.A SA777.V.I ODPOTUJE SA San Frain-iseo. Jacob i^ushin Pueblo, I'eter Cullg. A. SaftlC Walsenburg, M. J. Havuk INDIANA : Indianapolis. Fr. Zupaotlt. AQU1TANIA 30. junija osmini vodstvom Mr. johna o. ki tkovicha. pn . J. BevZ-ič. J. Luka nI« h Ci«:ero. J. Fabian (Chicago, Cl< to ln Illinois) Joilet, Mary Haml.lcb Lh Salle, J. Sj«ll«h Ma^outab. Frank Auguatln North Chicago. Joe Zelene MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplrec MICHIGAN: 1 »H n »it. L. Plankar MINNESOTA: Chisbolm, Frank Oouie Ely. J«.s. J. Pesbel Eveletb. Louis Goaže Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PovBe Vlrgina. Frank Hrvatleh MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlsha Uttto Falls, fnwk OHIO: Uarl>ert««n. Frank Troha Cleveland, Anton P.«»foek. (lias. Karl lineer. J.-.«-«»l» I J««lin Slai*nil Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krn«4» Youiigstown. Anton KikelJ »KEGON: Oregon City, Ore- 1. Koblar it.xNSYLVANIA: i;<*>seiiier. John Jevnikar Brougliton, Anton Ipavec Ct.nomaugh, J. Brezove« Coveriiale in okolica, Mrs. Ivana1 K upnik ExfH.rt. Louis Supantft Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johustovrn. John Polanta Krayn, Ant, TauželJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust i Pittsburgh in okoli«-a, J. Pogačar iu Philip Progar [ Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehifrer West Newton. Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West AlUs, Fr. S» sk Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loois Tan char DlamondvUle, Joe Rollch Vsak zastopnik Izda potrdilo sa sto-to, katero je preJeL Zaupnike tople priporočam«. UPRAVA "GLAS NARODA' val kralja. Via tiar je spet mno-j uro jedel, in se je smejal od srea. Norec se je klanjal tudi francoskim dvorjan i kom tt*r bil proti njim nljuden. "Ta norce prijeten, kadar le hoče.'* se j«- izrazila krrdjie t. "Po kosilu s«> !»(» .šeie <> l »«lil obe«I. * * j.- tiho.pi i-tavi! Vinie-ki. P<> jedi ,;e dejal kralj. 4*Z«Iaj povej, kje si bil. Da nisi bil bolan, pričajo tvoje -a 1 e." '*»Sei|»-I sem v zadnjih sol. h urradn, kjer mi je vaša milo t ukazala stanovati," se je nasmehnil noree. "Da si tam tičal, ni skirvnost a kaj si tam samcat j)rx"el ? Pokoril se nisi, saj bi stvari ki jih -e n:lcol* ni bilo t"r i*«:i še niliče ni videl." ''Kakšne stvari V so \ j»raša. li vsevprek. "Xo boste verjeli, dokler jih sami ne vidite." "Kje je klobukje dejal kralj. "Vinieki nam obeta s!«^-dak pojužnek." "Res je," se je mnzrd noree :eio čudno. V tem kraljestvu so nepoznane stvari." Kraljica, ki je hot-la prav danes biti pmon v Brenjpu 1_'. junija : Champlain v Havre -.ko je plemič vstal so v-i u-le| d.1 Savoia v (>uoa dali pod njim gnezdo knrjihj* Manhattan v Havre jajc. "Ti hmlobni noree!" je vzkliknila kraljica da bi se hotela jeziti, pa se ni e.Hvrla. Posilil j«> je glasen smeli ter je nairlo st«*kla \*«*n, osramočene vorne dame pa za njo. Kralj, pani ter ir'>stje se r» so Tiio^li nasmejati, ne na?,le-• lati. Strašno osramočeni «l\or-jan se je skrival za pečjr. "IFe!*' je za vpil Vi nick i 1 nI i mi niste dali roke? Izza peči. irospod vitez, da se jajca ne o-hladijo." Kralj se je še smejal. f» francoski .srmstje so izginili. Vinic-ki je povedal od konen Ho kra ja vso zgoilbo ter zaključil z besedami: "Da ni težko nagnati Ta-tarja v boj, veste vsi gospodje a da se plemič pusti v gnezd.> na jajca posaditi, to sf«» «lanes prvič videli s svojimi oČini." "glas naroda*' pošiljamo v staro do* movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijate-lje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — v Italijo lista ne pošiljamo. A