LETO Ll, št. 10 PTUJ, 12. marec 1998 CENA 120 tolarjev Spomladansko pridabivanje veziva za trto in pletenje košar. Foto: Jože BRACIC PTUJ / PERUTNINA GRADI PAVILJON SREDI MESTA Za k9gatelŠQ gosHnsk^ In funstUno ponvdbo Ptujska Perutnina se je pred dobrim letom odločila, da bo preuredila svojo dosedanjo mesnico in restavracijo na No- vem trgu v Ptuju, je na ponedeljkovi tiskovni konferenci po- vedal predsednik uprave dr. Roman Glaser. Lotevajo se je v obdobju po finanačni stabilizaciji podjetja, ko so opravili največje naložbe v proizvodnji in predelavi pe- rutninskega mesa, ki je njihova osnovna dejavnost. Pri nasta- janju projektov so sodelovali z mestno občino Ptuj, od katere so dobili potrditev in podporo pri svoji odločitvi, čeprav so si v mestni občini zamislili, da bi se glede na številne "gradbe- niške grehe" na tem območju v preteklosti lotili celostnega urejanja Novega trga. Perutni- na je za zdaj prva, ki se je lotila obnove. Nadaljevanje na 3. strani. DOHODNINA '97 JVe pozabile nalorek^ 3L mana! Od izplačevalcev osebnih dohodkov in dru- gih prejemkov smo v glavnem že vsi dobili po- datke, ki jih potrebujemo za napoved dohodnine za leto 1997. Zadnji dan za oddajo napovedi je torek, 31. marec. Najbolje je, da napoved dohodnine odda- mo že prej in mimo živimo dalje, lahko pa jo tudi pošljemo po pošti, seveda priporočeno. Pomembno je, da je napoved pravilno izpolnjena, da vanjo vpišemo vse prejemke in uveljavimo vse možne olajšave. Davčni organ že ima podatke o naših pre- jemkih, zato katerega od teh nikakor ne smemo "po- zabiti", v naše slabo pa bi bilo, če bi pozabili na kate- ro od olajšav, saj bi zato plačali več dohodnine, kot nam dejansko pripada. Več na strani 2! TA TEDEN / TA TEDEN Pretiruna pellflzacl/a? Vse kaže, da bo reforma lokalne samouprave še lep čas burila duhove in da se politične strasti ne bodo tako kmalu polegle. Ne samo zaradi grenkih razočaranj nad odločitvami o razpisu re- ferendumskih območij za ustanovitev novih občin, temveč tudi zaradi vse očitnejše politizacije tega občutljivega področja, ki je pred bližajočimi se lokalnimi volitvami izjemno hvaležno predvolilno gradivo. Ogenj na žerjavico pa priliva še novela zakona, ki prinaša nekaj bistvenih novosti in popravkov, ven- dar žal ne razrešuje bistva, to je materialne podlage za delo- vanje občin. Pred dnevi je bilo o tem zanimivo posvetovanje v dražvnem svetu, ki je postreglo z zanimivimi kritičnimi razmišljanji. Tudi o prepočasnem pripravljanju zakona o pokrajinah ali neki drugi vmesni obliki med občinami in državo. Zadeve okoli obstoječih in novih občin so očitno (preveč) spolitizirane, na- jbolj pa se krešejo mnenja o delitvi oblasti in pristojnosti med župani in občinskimi sveti. Pri tem bi se morali odgovorno vprašati, po kakšni logiki deluje lokalni samoupravni sistem. Najbrž nadaljuje in povzema logiko države, tako da v bistvu govorimo o političnih odločitvah na eni strani in o njihovem uresničevanju na drugi. Gre za izvirnost, ob katerimi je treba vedeti, da je pot odločanja v občinah izjemno kratka, da je pra- ve politike na lokalni ravni bolj malo(ali res?) in da bi zato morala takšni logiki postati podrejena tudi bodoča zakonska ureditev. Naj bo tako ali drugače, odnosi med župani in občinskimi sveti še niso razdelani, ideja ločevanja oblasti je politična, njen temeljni namen pa je nadzor nad vejama oblasti. Veliko vprašanje je, ali je takšna delitev na lokalni ravni zares smisel- na. Organ političnega odločanja v občini je(in ostaja tudi v bodoče) občinski svet, novela zakona bojda samo odpravlja se- danjo dvojnost in sili občinski svet in župana k tvornemu sode- lovanju. To pa je lahko korak naprej, v starih in (morebiti) tudi v novih občinah. Nepotrebna politizacija je namreč svoje neumnosti že preveč zakoreninila v vsakdanjem ,__'^.^ življenju, kar za lokalno raven j h^^^u^^ \ ni in ne more biti dobro. Saj ' ^\ gre za življenje, mar ne? / 2 četrtek, 12. marec 1998 - TEDNIKI 4irTII4iWO DOHODNINA '97 Ne pazabhe na iorel^ 31« mana! Od izplačevalcev osebnih dohodkov in drugih prejemkov i smo v glavnem že vsi dobili podatke, ki jih potrebujemo za| napoved dohodnine za leto 1997. Zadnji dan za oddajo na-; povedi je torek, 31. marec. Najbolje je, da napoved do-i hodnine oddamo že prej in mirno živimo dalje, lahko pa jo i tudi pošljemo po pošti, seveda priporočeno. Pomembno je,; da je napoved pravilno izpolnjena, da vanjo vpišemo vsej prejemke in uveljavimo vse možne olajšave. Davčni organ že ima podatke o naših prejemkih, zato katerega od teh ni-i kakor ne smemo "pozabiti", v naše slabo pa bi bilo, če bi- pozabili na katero od olajšav, saj bi zato plačali več do-- hodnine, kot nam dejansko pripada. Izračun dohodnine nam po- ve, kolikšen del naših skupnih prejemkov smo dolžni dati državi. Pri obračunu gre za pri- merjavo med letom že akonti- rano in sedaj obračunano do- hodnino. Izplačevalec naših prejemkov nam je namreč med letom že obračunaval in odte- goval dohodnino, vendar pri- haja pri končnem obračunu do pozitivnih ali negativnih raz- lik. Zanima nas torej, ali bomo prejeli del že plačane dohodni- ne vrnjene ali pa bomo morali državi še kaj odšteti. Lanskole- tna povprečna plača zaposle- nih v Sloveniji je znašala 1.731.012 SIT. Lestvica za izračun dohodnine je objavlje- na spodaj. Zavezanec za dohodnino je vsak državljan Republike Slo- venije, ki je v letu 1997 prejel kakršenkoli obdavčljiv doho- dek. Po zakonu o dohodnini morajo vložiti napoved tudi nedržavljani Republike Slove- nije, ki so bivali v državi na- pretrgoma najmanj šest me- secev in so imeli obdavčljive dohodke. Napovedi pa ne bo treba oddati tistim zavezan- cem, katerih prejemki in do- hodki so bili nižji od višine, določene z zakonom. Napove- di torej niste dolžni oddati, če so vaši obdavčljivi prejemki znašali pod 190.411 tolarjev, kolikor znaša splošna, 11- odstotna olajšava, ali če ste kot dijak ali študent zaslužili prek študentskega servisa manj kot 882.816 tolarjev. Pri tem pa je potrebno dodati, da je umestno oddati napoved tudi v prime- ru, ko ste zaslužili manj, kot znaša omenjena 11-odstotna splošna olajšava, saj boste do- bili vrnjeno akontacijo do- hodnine, morebiti plačano med letom. Na pisnem obvestilu izp- lačevalca je v večini primerov tudi številka postavke na obrazcu za napoved dohodni- ne: 10 - plače, nadomestila plače in povračila stroškov; 11 - stimulacije in bonitete (to so lahko plačila delodajalca za neobvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, dru- ga osebna zavarovanja, popus- ti, ki jih da delodajalec delavcu za svoje proizvode, trgovsko blago ali storitve, darila delo- dajalca, če njihova vrednost presega 5 odstotkov povprečne plače predpreteklega meseca, uporaba osebnega vozila, ki ga delavec uporablja tudi v privat- ne namene); 12 - regres; 13 - odpravnine ob upokojitvi, ju- bilejne nagrade itd., sem ne štejejo izplačila do višine, ki je določena s posebno uredbo vlade RS; 14 - pokojnina in na- domestila, izplačana pri ZPIZ- u; 15 - nadomestila, izplačana pri drugih izplačevalcih (po- rodniški dopust); 16 - drugi prejemki, vključno z nagrada- mi in podobnimi prejemki, če smo bili nagrajeni v raznih žre- banjih; 17 - plača iz tujine; 18 - pokojnina iz tujine. Med prejemki na drugi stra- ni napovedi so najpogostejši: 19 - prejemki, doseženi z op- ravljanjem storitev in poslov po pogodbah in na drugih podlagah (bruto znesek zmanj- šamo za normirane stroške 10 %, lahko pa uveljavljamo tudi dejanske stroške); 21 - ka- tastrski dohodek (podatke smo dobili z odmerno odločbo o odmeri davka iz kmetijstva za leto 1997); 31 - dobiček (iz de- javnosti). V to kolono vpišemo samo znesek predpisane in med letom plačane akontacije davka, dobiček pa na osnovi napovedi, oddane do 28. febru- arja, vpiše davčni organ. Kolo- ne 32 in 34 so rezervirane za sa- mostojne kulturne delavce, za- sebne raziskovalce, samostojne novinarje, duhovnike itd., ki se jim dobiček ugotavlja z upošte- vanjem 40% normiranih stroškov. Koloni 33 in 35 pa sta za prejemke, dosežene z op- ravljanjem domače in umetne obrti, čebelarstvom, spreje- manjem gostov v kmečkem gospodinjstvu in opravljanjem storitev s kmetijsko mehaniza- cijo (normirani stroški so 60 %). Dobiček iz kapitala je lah- ko dosežen s prodajo nepre- mičnin, vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu ali s prodajo delnic oziroma deležev v kapitalu. V kolono 41 vpišemo znesek dobička, ki nam ga je z odločbo odmeril davčni organ, pod oznako 42 pa ne vpisujemo ničesar, ker smo dobiček napovedali s po- sebno napovedjo do 28. febru- arja in bo davčni organ sam upošteval morebitno ugo- tovljen dobiček. V oznake 51 do 53 vpišemo izplačane ude- ležbe pri dobičku, vpišemo tudi 40% normirane stroške in morebitne plačane akontacije dohodnine, kar je razvidno iz obvestila izplačevalca. Pod oz- nako 54 vpišemo obdavčene obresti, pridobljene s posoji- lom denarja fizičnim osebam, obresti smo morali napovedati 15 dni od prejema, ali s posoji- lom zasebnikom in pravnim osebam, o čemer so nas ti dol- žni obvestiti (če obvestila nis- mo prejeli, zneske obračunamo sami). V oznako 55 vpišemo dohodke od najemnin, prejetih od zasebnikov ali pravnih oseb. Ti so morali obračunati in plačati akontacijo dohodni- ne že ob nakazilu, uveljavljamo tudi normirane ali dejanske stroške, če so višji od normira- nih in imamo dokazila. Ozna- ka 56 je namenjena vpisu na- jemnine, prejete od fizičnih oseb, podatke vpisujemo na os- novi odločbe davčnega urada. Če odločbe še niste prejeli, pustite postavko prazno in samo obkrožite oznako 56. Enako velja za oznako 57 - za dohodke, dosežene z oddajo v najem po skrbniku. Dohodki iz premoženjskih pravic so: pod oznako 61 dohodki od avtorskih pravic in pod oznako 62 dohodki iz izumov, znakov razlikovanja in tehničnih iz- boljšav. Podatke vpisujemo na osnovi obvestila izplačevalca ali odločbe davčnega urada. Normirani stroški znašajo 40 % ali več na osnovi dokazil. Po- sebno poglavje so na tretji stra- ni napovedi prejemki in drugi dohodki, ki izvirajo iz več let, oziroma dohodki za dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto. V obrazec bomo na tem mestu vpisali prejemke v letu 1997, nanašajo pa se na op- ravljeno delo, dohodke iz pre- moženja ali premoženjskih pravic v prejšnjih ali pri- hodnjih letih. NE POZABITE NA OLAJŠAVE Pomembno je, da v obrazec, ki ga bomo oddali najkasneje do 31. marca, vpišemo vse olajšave, ki jih uveljavljamo za leto 1997. Pri tem ni potrebno navajati splošne, 11-odstotne olajšave, priznane vsem za- vezancem. Pod olajšave vpišemo celotni znesek plačanega samoprispevka. Če imajo zavezanci status 100- odstotnega invalida, obkrožijo v napovedi DA pod B.II.2. Olajšava za omenjeno invalid- nost znaša znesek povprečne plače v RS v letu 1997, to je 1.731.012 SIT. Zavezanci^ ki so dopolnili 65 let, uveljavljajo olajšavo v višini 8 odstotkov povprečne letne plače, kar znaša 138.480 SIT. Olajšava se prizna zavezancem, ki so imeli na dan 31. decembra 1997 do- polnjenih 65 let. Za največ 3% lahko zavezanci zmanjšamo os- novo za sredstva, ki smo jih po- rabili za osebne namene in jih lahko dokažemo z dokumenti na -svoje ime. Dokazil ni potrebno prilagati napovedi dohodnine, temveč jih hrani- mo za primer kontrolnega pregleda. Za kakšne namene porabljena sredstva lahko uvel- javljamo v okviru treh odstot- kov, je razvidno iz priloge k obrazcu za napoved dohodni- ne. Pri tem velja poudariti, da vpišemo v postavke od 1 do 13 pod B I. na tretji strani napove- di vse dejanske izdatke, ne gle- de na to, ali presegajo 3 odstot- ke naše davčne osnove. Lahko se namreč zgodi, da davčni or- gan katerega od uveljavljenih zneskov ne bo upošteval in bi lahko tako naša skupna olajšava znašala manj kot tri odstotke. V napovedi dohodnine lahko uveljavljamo tudi posebne ola- jšave za vzdrževane družinske člane. To je lahko zakonec, ki nima lastnih sredstev za preživljanje ali so ta sredstva nižja od 173.101 SIT. Pomem- bna olajšava so otroci in posvo- jenci do 18. leta starosti. Če se otroci šolajo na srednji, višji ali visoki šoli in niso v delovnem razmerju, se olajšava prizna do 26. leta starosti, po tem letu pa, če imajo status rednega štu- denta. Olajšava za delo nez- možnega otroka ali posvojenca se prizna ne glede na njegovo starost. Izjemoma se prizna olajšava tudi za vzdrževanega otroka ali posvojenca po 18. letu starosti, čeprav se ne izobražuje in je sposoben za delo, je pa prijavljen pri Zavo- du za zaposlovanje in živi v skupnem gospodinjstvu s starši oziroma posvojitelji ter nima lastnih sred-stev za preživljanje. Olajšava pod ena- kimi pogoji je lahko tudi pas- torek, vendar le v primeru, če njegova starša nista zavezanca za dohodnino, ali vnuk, če ima zavezanec pravico do posebne olajšave za enega od njegovih staršev ali če vnuk nima staršev. Tudi vzdrževani starši ali posvojitelji so lahko olajšava pri napovedi dohodni- ne v primeru, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali če so ta nižja od 173.101 SIT. Olajšava za istega vzdrževane- ga člana se bo priznala samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave. Medtem ko je za odrasle osebe priznana olajšava v vsakem primeru na- jveč 10 odstotkov povprečne letne plače v Republiki Slove- niji, je olajšava za otroke prog- resivna. Tako znaša za prvega otroka 10 odstotkov povprečne letne plače v RS, za drugega 15, tretjega 20, četrtega 25 odstot- kov in tako naprej. (Skupna olajšava za štiri otroke tako znaša 70 odstotkov oziroma 1.211.708 SIT.) Če ima vzdrževani član lastne prihod- ke, bo znesek olajšave zmanjšan za znesek njegovih lastnih dohodkov v letu 1997. Znesek olajšave pa se ne zmanjša za naslednje dohodke: otroški dodatek, prispevek za preživljanje otroka, varstveni dodatek k pokojnini, denarno pomoč za brezposelnost, družbeno pomoč otrokom, šti- pendijo, plačila učencem, dija- kom in študentom za opravlje- no obvezno praktično delo v vzgojno-izobraževalnem pro- cesu, prejemke učencev in štu- dentov za delo prek študents- kih in mladinskih organizacij, sorazmerni del družinske po- kojnine, denarno pomoč kot edini vir preživljanja, denarni dodatek po zakonu o social- nem varstvu, enkratno pomoč po posebnih predpisih. Prvo osnovo zmanjšamo za 11-odstotno splošno olajšavo, ki znaša 190.411 tolarjev, ter za 3-odstotno olajšavo, ki je sešte- vek olajšav pod B.I. (stran 3) in lahko v našem primeru znaša 49.443 SIT. Kot olajšavo uvel- javljamo tudi znesek samopris- pevka, ki znaša 15.600 SIT, in na"koncu še dva otroka, torej 25 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, kar je 432.753 SIT. Tako smo ugotovili drugo os- novo za izračun dohodnine. Z uporabo dohodninske lestvice izračunamo, da znaša dohodni- na za leto 1997 v našem prime- ru 181.070 SIT. Ker smo med letom plačali 336.854 SIT akontacija dohodnine, nam bo država vrnila 155.784 SIT. Pri tem velja poudariti, da je prišlo do takšne razlike med dejan- sko in med letom akontirano dohodnino zaradi tega, ker v našem primeru nismo uvel- javljali olajšave za dva otroka že pri izplačilih med letom. J. Bračič Obračuna dohodnine za leto 1997 ni potrebno oddati, če so vaši prejemki in do- hodki nižji od 190.411 SIT, kolikor znaša splošna 11- odstotna olajšava (na osnovi povprečne plače v RS v letu 1997). Napovedi ni potrebno oddati tudi upokojencem, ki jim je pokojnina edini vir preživljanja in jim Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje med letom ni obračunaval in odtegoval akontacije dohodnine. Upo- kojenci s tako pokojnino imajo na prejetem listku izpisano obraču-nano, ven- dar neplačano a-kontacijo dohodnine. Obra-čuna do- hodnine ni potre-bno vložiti tudi dijakom in študentom, ki so prek študentskih servi- sov zaslužili manj kot 882.816 SIT. Če ste med le- tom plačali kakr-šenkoli znesek dohodnine, pa so vaši prejemki nižji od obdavčljivih, napoved vlo- žite zaradi vračila akontaci- je dohodnine. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuileia 1948. Izdaja RADIO■ TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, «041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: « /062j 771-261, 779-371, 771-^26; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23:58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www. radio-tednik. si E-poita: nabiralnik@radio-tednik.si Olajšave za znižanje osnove za obračun dohodnine: fCDNIK - Četrtek, 12. marec 1998 3 39, SEM MESTNEGA SVETA 16, MARCA Predsedstvo sveta mestne občine Ptuj je 3. morca sklenilo, da bo 39. seja sveta 16. nnarca. Razpravljali bodo o dvanajstih točkah dnevnega reda, osrednja pa bo osnutek odloka pro- i računa za leto 1998, ki za letos predvideva okrog 3 milijarde I 772 milijonov tolarjev prihodkov in prav toliko odhodkov. OB PRAVi STO PARKIRNIH MEST v - Šestega marca so delavci Gradbenega podjetja Gradiš - Gradnje Ptuj končali urejanje parkirišča ob Dravi v maka- damski izvedbi v neposredni bližini restavracije Ribič, kjer bo prostora za okrog sto avtomobilov. Na tej lokaciji so bili do ne- davnega proizvodni prostori bivše Olge Meglic, a so jih porušili. Po projektu naj bi na tem mestu uredili sprehajališče ob Dravi in tudi nekaj parkirišč na asfaltiranih površinah. V bistvu s tem začasnim parkiriščem nadomeščajo izpad parkirnih mest, ki so I jih predvideli na prostoru bivšega Dinosa, ki kljub dogovorom že i dve leti zavlačuje izselitev. PRIJAVE ŠE DO JUTRI Deveta razstava Dobrote slovenskih kmetij bo od 24. do 27. aprila v minoritskem samostanu v Ptuju. Razpis z vabilom za sodelovanje je bil objavljen v Kmečkem glasu 28. januarja letos. I Že po tradiciji bodo na njej slovenske kmetije razstavile najboljše I mlečne, mesne in krušne izdelke, olja, kise in žganja ter letos I prvič tudi suho sadje in vino. Zadnji rok za prijavo za sodelovan- I je na letošnji razstavi je 13. marec. Natančno izpolnjene prijave I morajo kmetije oddati pristojnim svetovalnim službam za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti. Organizatorji 9. razstave Dobrot slovenskih kmetij so mestna občina Ptuj, I Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj ter Uprava I Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva, letos pa se jim I pridružuje tudi Turistična zveza Slovenije. Spominek in vstopnica j letošnje razstave bo v stilu suhega sadja in bosta izdelana iz lesa. IZKUPIČEK MERCATORJEVEGA PIESA V HUMANITARNE NAMENE Izkupiček z letošnjega Mercatorjevega plesa, ki bo 14. marca, bo Mercator SVS, d.d., Ptuj namenil za humanitarne namene. I Odzvali so se no vlogo Medobčinskega društva slepih in slabo- =: vidnih Ptuj, ki zbira denar za nakup Braillove vrstice; ta omogoča ; branje slepim in slabovidnim. Izkupička naj bi bilo za okrog 250 |; tisoč tolarjev in ga bodo v celoti nakazali Medobčinskemu 'j društvu slepih in slabovidnih Ptuj. Mercotorjeva gesta naj bi ; spodbudila tudi druge, da bi se odločili za sodelovanje v tej hu- \ manitarni akciji. Braillova vrstica namreč stane toliko kot manjši \ avtomobil. Vstopnice za letošnji ples so^v celoti prodali. Za zaba- \ vo in ples bo igral priznani ansambel Štajerskih 7, na modni re- \ viji pa bodo prikazali modne novosti za letošnjo pomlad in po- j letje, ki bodo kmalu naprodaj v Mercatorjevih trgovinah. PUBLIKACIJA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV ¥sektorju investicijskega bančništva v Novi Ljubljanski banki načrtno in sistematično spremljajo dogajanje na finančnem trgu. Eden od rezultatov je publikacija Trg vrednostnih papirjev v letu 1 997, ki so jo izdali v slovenskem in angleškem jeziku. V njej so zajeti temeljni in pomembnejši dogodki na trgu v vrednostnih I papirjev v lanskem letu. V letu 1 997 je bilo z vrednostnimi papirji ustvarjenega 1,175 milijarde nemških mark prometa, kar je dobrih dvajset odstotkov več kot v letu 1 996. REGIJSKI POSVET OBMOČNIH OBRTNIH IBORNIC 18. marca bo v Lenartu regijski posvet območnih obrtnih zbor- nic severovzhodne Slovenije, na katerem bodo govorili o uresničevanju zahtev slovenske obrti v okviru aktivnosti državne- ga zbora in slovenske vlade. Sodeloval bo tudi minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. PREDITi¥iTI¥ fiSOIi STROKOVNE ŠOLE ZA PODJETNIŠTVO Vsredo, 18. marca, ob 13. uri, bodo na sedežu Območne obrtne zbornice Maribor predstavili program visoke strokov- ne šole za podjetništvo, ki ima sedež v Piranu. Ena od ustanovi- teljic šole je tudi Obrtna zbornica Slovenije. V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI Sobotni ptujski televizijski utrip prinaša v sliki in besedi osem zanimivih prispevkov. Julija bo v Ptuju mednarodno ocenje- vanje vin, ptujsko gledališče na poti k novim uspehom, Antonija Krojne je izdala pesniško zbirko, Stanko Šerc se predstavlja s svo- i jimi karikaturami, ptujski lepotici Gordana Ogrizek in Maja i Lešnik pa se ponašata z novimi lepotnimi dosežki. Pripravila: MG PTUJ / PERUTNINA GRADI PAVILJON SREDI MESTA 2m bogafelšo ponnAo POSTOPNO UREJANJE NOVEGA TRGA, IDEJNI PROJEKT ŽE OBSTAJA • PRVA SE JE NAČRTNE OBNOVE LOTILA PERUTNINA • OBČINA BO ZA INFRASTRUKTURO PRISPEVALA 35 MILIJO- NOV SIT • DO SEPTEMBRA DNEVNI BAR, GOSTILNA, RESTAVRACIJA IN MESNICA Z DELIKA- TESO • CELOTNA NALOŽBA BO VEUALA 250 MILIJONOV TOLARJEV Ptujska Perutnina se je pred dobrini letom odločila, da bo preuredila svojo dosedanjo mesnico in restavracijo na Novem trgu v Ptuju, je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal predsednik uprave dr. Roman Glaser. Kljub postopnemu urejanju No- vega trga, ki je arhitekturno zelo neurejen, naj bi bila celota na kon- cu skladna. Idejni projekt za ce- lostno ureditev tega območja, ki sega na območje varovanja po od- loku o zaščiti starega mestnega jedra kot spomenika prve katego- rije, že obstaja. Arhitekti so si za- mislili, da bi trg direktno povezali z vinsko kletjo, v treh do štirih let pa naj bi prišlo do pokritja ptujske tržnice, ki je zdaj na drugem kon- cu Novega trga. Na ponedeljkovi tiskovni konfe- renci, kjer so projekt paviljona, ali kot je povedal arhitekt Tomaž Vi- dic, objekt - skulpturo predstavili tako predstavniki Perutnine kol mestne občine, so povedali, da bo postavljen kot začasen paviljon, ki ga je možno tudi odstraniti, če ga meščani in drugi obiskovalci Ptuja ne bodo sprejeli. Brez dvoma pa mesto potrebuje nove prostore za nove meščane, to je arhitekta tudi vodilo pri snovanju novega objek- ta. Na prostoru med Perutnininim paviljonom in Mercatorjevo bla- govnico je zasnoval tudi vodnjak. Paviljon bo steklen in pokrit z bakrenimi strešnimi segmenti v obliki lusk. Sicer pa bodo v celot- nem objektu uporabljeni kamen, steklo, les - ekološko čim manj obremenjujoči materiali. Mestna občina Ptuj se v projekt Perutnine vključuje s 35 milijoni tolarjev, ki jih bodo po besedah župana mestne občine Miroslava Lucija porabili za novo tlakovanje celotnega prostora, komunalno infrastrukturo, vključno z razsvetljavo, če bo treba, pa bodo uredili tudi celotno pročelje stare stavbe, pa tudi streho. Skupna površina obnovljenih in novih prostorov, saj objekt tudi razširjajo, bo 725 m^, vseh sedežev bo v restavraciji in kavarni 180, nekaj pa jih bo tudi še zunaj. Pri snovanju ponudbe, ki bo temeljila na promociji osnovnih perutnins- kih proizvodov, sodelujejo s stro- kovnjaki Srednje gostinske šole Maribor. Paviljon bodo odprli le- tos septembra. Ne glede na nekatere pomisleke v zvezi s to naložbo, ki so predvsem strokovne, pa nova naložba Perutnine predstavlja obogatitev ptujske gostinske in tu- ristične ponudbe, ki prihaja priha- ja ob pravem času, saj je mestno gostinstvo dobesedno na dnu. MG DRŽAVNI SVET / POSVETOVANJE O LOKALNI SAMOUPRAVI Zdi $e,da je prišlo posvetovanje ob pravem času in da je skušal državni svet tokrat preprečiti zvonjenje po toči. Udeležba je bila popolna, veliko županov in še več predsednikov občinskih svetov se je zbralo v mali dvorani državnega parlamenta na Šubičevi (celo pretesna je bila za plenarni del), pridružili pa so se jim tudi števil- ni državni svetniki, med njimi predsednik Tone Hrovat, ki je izra- zil upanje, da bo posvet postregel z uporabnimi predlogi. Med ude- leženci sta bila tudi ministra Božo Grafenaur in Mirko Bandelj, državnozborsko komisijo za lokalno samoupravo pa je zastopal njen predsednik Vili Trofenik, župan občine Ormož. V plenarnem delu se je zvrstilo več zanimivih in predvsem aktual- nih referatov, ki odsevajo poli- tičnost lokalne samouprave in do- datno razdvajajo mnenja pred odločanjem o novih občinah. Po- budnik posveta, sicer rojak z Destrnika dr.Milan Zver, je v svo- jem kratkem, a vsebinsko dovolj izčrpnem nastopu poudaril, da bi morali, preden se lotimo spre- memb zakonodaje o lokalni sa- moupravi, pretehtati vse odločitve. S posvetovanjem so želeli državni svetniki pravočasno prispevati svoja mnenja za sprejemljivo no- velo zakona in tudi za oblikovanje novih občin. Prav oblikovanje no- vih občin, sistem njihovega finan- ciranja in odnosi med župani in občinskimi sveti so radikalne spre- membe, ne pa le kozmetični pop- ravki, kot novelo zakona radi poi- menujejo številni politiki. Po nje- govem se je treba postaviti v bran parlamentarne demokracije, da ne bi prihajalo do avtokracije in kre- pitve moči v eni osebi (mislil je župane - op. avt.). Občinski (in mestni) sveti imajo parlamentarni značaj in na Slovenskem tudi tra- dicijo, občinski in župan sta ločena organa, župan na moči pri- dobiva, občinski svet pa z novela- mi izgublja, napovedane spre- membe pa še bolj drastično načen- jajo relacije med sveti in župani, začenja se proces razvrednotenja občinskih svetov kot predstavniških organov, je še pris- tavil dr. Milan Zver. Gregor Virant s Pravne fakultete v Ljubljani je menil, da tičijo te- meljni problemi lokalne samoup- rave v pogojih materialne narave, sploh pa ne v njeni institucionalni ureditvi. Najbolj pereč problem je financiranje občin, lokalna politi- ka se začne in konča pri denarju. Govoril je tudi o funkcionalnem povezovanju med občinami, o de- litvenih razmerjih in državnem nadzoru nad občinami. Z novelo zakona dobivajo župani še dodat- no funkcijo vodenja občinskih svetov, to je model južnonemških dežel, je poudaril Gregor Virant. Dr. Albin Igličar s Pravne fakulte- te je na vprašanje o tem, koliko občin, odgovoril, da je to stvar po- litičnega konsenza na nacionalni ravni in da je preoblikovanje občin proces, ki terja najprej politični konsenz, nato pa zakonske spre- membe. Predsednik držav- nozborske komisije za lokalno sa- moupravo Vili Trofenik je govoril o financiranju lokalne samouprave in opozoril na neustrezno razpore- ditev javnih financ. Zelo slaba je ločitev pristojnosti med lokalnimi skupnostmi in državo, sistem za- gotovljene porabe nima razvojne komponente, tudi zadolževanje občin bi lahko bilo prožnejše. Oglasil se je tudi minister za lo- kalno samoupravo Božo Grafenau- er in povedal, da se vlada zaveda pomanjkljivosti in da je usta- navljanje novih občin proces. Te- ritorialni vidik je le eden od vidi- kov lokalne samouprave, skokovi- to povečanje števila novih občin ne bi prineslo nič novega, je menil minister Grafenauer. V kasnejši razpravi in delu po skupinah se njegovo razmišljanje hudo kritizirali, sicer pa opozarjali na konflikte med župani in občinskimi sveti in pri tem omen- jali celo možnosti za spremembo načina volitev županov, ki bi jih lahko posredno volili celo občins- ki oziroma mestni sveti. Lokalna samouprava je in bo dvi- govala veliko prahu, očitno postaja, da je tudi to področje predmet živahne medstrankarske trgovine in nepotrebne politizacije. Marion TOŠ GOWRI SE ... ... DA tomaževski turistični drukvemki na samem ustanov- nem zboru tako sprli, da je mora- h posredovati pohaja. Verjetno so' želeli prikazati izvirno turis- tični zanimivost naših krajev. Saj veste, tisto: Aufbiks, čreva na plot! ... DA so smernice razvoja sedan- je primestne četrti in bodoče občine lokalni veljaki nazorno prikazali že z izgradnjo pločnika na glavni ulici: pločnik se začne na široko, nato je vedno ožji, do- kler povsem ne izgine. ... DA bi lahko država med tiste. ki hoda Izpovedali največjo do- \hodnino, razdelila nekaj prak- tičnih nagrad. Po vzoru trgovcev, ki nagrajujejo svoje najboljše kupce. ... DA se ob ropu na Hajdini lah- ko oropani tolažijo s tem, da si je z denarjem (verjetno) pomagal nekdo od domačinov. ... DA sije mariborski tatic izbral zahtevnejšo pot. Le kako najti 50 žensk in jih za osmi marec ali kak drug praznik obdariti s prstani, pa da o tem nihče ne bo nič vedel? ... DA bomo Slovenci odslej pili več. Če nam pri 1,5 promile grozi odvzem vozniškega dovoljenja, nam ga pri treh ali štirih promilah zagotovo ne bodo vzeli dvakrat. Zakonske možnosti je treba dobro izkoristiti. ... DA bodo iznajdljivi pijančki zagotovo našli luknjo (beri pipo) tudi v tem zakonu. Kaj ho teklo iz nje, še ne vemo. ... DA so juršinski svetniki sku- paj z županom odpotovali na og- lede v Turčijo. Kaj jih je v ha- remski državi najbolj zanimalo, niso povedali. 4 četrtek, 12. marec 1998 - TEDNIK KULTURA, IZQBRAZe¥AMJ£ BENEDIKT / FESTIVAL TURISTIČNIH PODMLADKOV os BENEDIKT V SLOVENSKIH GORICAH JE BILA GOSTITEUlCA 12. OBMOČNEGA FESTIVALA, NA KATEREM SO MLADI IN NJIHOVI MENTORJI PREDSTAVILI VELIKO ORIGINALNIH ZAMISLI IN SVEŽIH TURISTIČNIH IDEJ • NA DRŽAVNO TEKMOVANJE ODHAJA OŠ LOVRENC NA PO- HORJU, ZELO DOBRI NALOGI UČENCEV OŠ MARTINA KORESA IZ PODLEHNIKA IN DOMAČINOV IZ BENEDIKTA Benedikt v Slovenskih goricah, ki ima vse več smelih tur- ističnih načrtov in se pridno koplje iz tovrstne anonimnosti, je bil dober gostite^ 12. območnega festivala turističnih podmladkarjev iz Podravja. Pokrovitelja srečanja sta bili Tur- istična zveza Slovenije in Območna turistična zveza Maribor, prireditev pa sta podprli tudi občina Lenart in krajevna skupnost Benedikt. Sklepnega ocenjevanja se je udeležilo veliko uglednih gostov, strokovna komisija pa je bila s sed- mimi raziskovalnimi nalogami zadovoljna. Vsem so podelili bronasta priznanja. Benediški območni festival je bil dobro pripravljen, domača šola se je zelo potrudila, mento- rica tamkajšnjega turističnega krožka Milena Salobir pa je ob tej priložnosti poskrbela za bo- gato zloženko. »Pridite k nam na počitnice« so zapisali na naslov- nici, nato pa so zajeli povzetke raziskovalnih nalog. V vseh so učenci nanizali turistične značil- nosti svojega domačega okolja. opozorili na skrite in še neizk- oriščene možnosti, pa tudi na slabosti turistične ponudbe. Domačini iz Benedikta so na primer dokazali, da že znajo goste pripeljati v svoj kraj, jih vljudno postreči in jim predsta- viti naravno in kulturno dediščino.Narisali so turistično pot Benedikt - Sv. Trije kralji in oblikovali program izletov po Benediktu. Zelo domiselne ideje, ki jih bodo lahko turistični delavci s pridom uporabili. Učenci OŠ Martina Koresa iz Podlehnika so zapisali, da zelo radi potujejo in da žal ob po- tovanjih ne opazimo vseh domačih naravnih in kulturnih lepot, ki nam ležijo pred pragom. Opozorili so na pestro naravno okolje Haloz, na vi- norodne griče, zidanice, vinske kleti in kmetije odprtih vrat, ki so gostom vedno odprte. Čeprav so Haloze velikokrat pozabljene, so vendarle neokrnjene in čiste. Na vse to in še več so izvirno opozorili mladi podlehniški turistični raziskovalci. Z gotovostjo lahko zapišemo, da so vse naloge izvirne in polne koristnih idej. Zlasti še zato, ker so jih popisali neobremenjeni ljudje, ki gledajo na turizem z mladostnimi očmi, polnimi hre- penenja in doživetja v domači pokrajini. Festival ima zato veliko vzgojno vrednost in pri- pomore k turističnemu pros- vetljevanju. Ni naključje, da je bilo na zaključni slovesnosti v kulturnem domu v Benediktu tudi veliko domačinov, ki so zaploskali mladim nadebudne- žem. Tudi domače turistično društvo se je lahko nekaj nau- čilo; skratka, dobrodošla oblika turistične promocije Benedikta in njegove okolice, ki je bogata s kulturnimi spomeniki in ostanki preteklosti. To pa je sestavni del turistične ponudbe C-3» J, in če lahko sklepamo po ugotovitvah mladih raziskoval- cev, so ravno ti elementi turizma preveč zanemarjeni. Gostom je treba ponuditi domačnost, domače značilnosti in lepote, smo lahko razbrali med vrsti- cami sproščenih razgovorov. Na državno tekmovanje se je 2 benediškega festivala uvrstila OŠ Lovrenc na Pohorju. M. Toš FRANC FIDERSEK / ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 10. Naše rofsfno leto 1948 V NOB prekaljen učitelj, pred leti poslan v ptujski okraj, Vlado Dernač, ki je bil v komiteju predsednik komisije za agitacijo in propagando (agitprop), sočasno pa tudi poverjenik za prosveto na OLO Ptuj, se je od takrat naprej moral posvečati le delu v agit- propu, mesto poverjenika za prosveto na okraju pa naj prevzame učitelj Drago Zu- pančič, domačin iz Ptuja. Oba skupaj sta morala takoj začeti priprave, da bo "naš lokalni list" začel izhajati v počastitev petega kongresa. Ker je partija svoje sklepe, ki se niso nanašali izključno na delo v stranki, v javnosti izva- jala prek OF ali organov obla- sti, so tudi izpolnitev te naloge prenesli na takratni sekretariat okrajnega odbora OF v Ptuju s poudarkom, da je "začetek izha- janja namenjen tudi počastitvi zgodovinskega dogodka, zato je nalogo treba brezpogojno izpol- niti". V skladu s tem je sekre- tariat okrajnega odbora OF sprejeli sklep komiteja kot svoj skep, sklenil, da naj se okrajno glasilo OF imenuje "Naše delo" in Draga Zupančiča imenoval za urednika tega glasila (naziv odgovorni urednik tedaj še ni bil v praksi). ISKANJE SODELAVCEV Sekretariat okrajnega odbora je izpolnitev naloge prenesel predvsem na vodilne zaposlene na okrajnem poverjeništvu za prosveto, ti pa so bili večinoma člani sekretariata okrajnega od- bora OF, pa tudi funkcionarji KP. Tako so člani KP dejansko imeli v rokah vse niti. V sekre- tariatu okrajnega odbora OF je takrat poklicno delala Lojzka Stropnik, ki je v komiteju bila odgovorna za delo OF in AFŽ, vodila je upravo za gradnjo zadružnih domov in opravljala še več drugih nalog, saj je kot domačinka bila tudi dobra or- ganizatorica, take pa so funk- cionarji, ki so bili poslani od osrednje oblasti v Ptuj bolj us- merjat partijsko linijo kot pa praktično delat, zelo potre- bovali. Kot sem zapisal že prej, je bil za poverjenika za prosveto imenovan Drago Zupančič, eden takrat najsposobnejših učiteljev, ki je imel tudi dar za pisanje, vendar je moral delati po navodilih Vlada Demača, predsednika agitpropa na komiteju. Glavni "komisar" na poverjeništvu je bila Mija Stefe, po poklicu učiteljica, na delovnem mestu referentke za ljudsko prosveto, povrh pa še sekretarska partijske celice. Posebno samozavest pa ji je da- jalo tudi to, da je bil njen mož v Ptuju šef Udbe, v nekaterih zadevah pomembnejši človek od sekretarja komiteja. Mija Štefe se je tudi zelo pri- zadevno vključila v priprave na izdajanje glasila Naše delo, predvsem pri iskanju bodočih sodelavcev. Začeti z izdajanjem časnika, čeprav le okrajnega, takrat ni bilo enostavno, saj ni bilo ljudi z ustreznimi izkuš- njami. V novinarstvu in publi- cistki usposobljeni levičarji Ivan Potrč, Ivan Bratko, Mitja Vošnjak in še nekateri so bili na pomembnejših dolžnostih v re- publiškem središču. Poleg vsaj delne usposobljenosti pa se je pri vsakem sodelavcu iskala tudi politična zanesljivost. V skladu s tem je Drago Zupančič iskal sodelavce predvsem med učitelji, ker jih je najbolj poznal in se zanesel na njihovo pis- menost. Med drugimi je priteg- nil Jožeta Stropnika, takrat še učitelja, ki se je tudi polno vključil in veliko prispeval k pripravi gradiva za prve številke glasila. Vzporedno z Zupančičem je Mija Štefe samostojno iskala bodoče sodelavce in dopisnike med političnimi aktivisti in mladimi, ki so pisali pesmi, urejali stenčase in podobno. Kako je to potekalo, naj pona- zorim z lastnim primerom. ^ Takrat sem bil tajnik KLO Žetale, že nekaj let sem urejal tamkajšnji stenčas, od začetka 1946 sem priložnosmo dopi- soval v Kmečki glas, v jeseni 1947 sem na razpis Slovenskega poročevalca za najboljšo re- portažo o delu ljudskih od- borov prejel drugo nagrado, prva namreč ni bila podeljena. V njej sem opisal Žetale in uspešno delo tamkajšnjega KLO, ki je celo ustanovil svojo krajevno opekarno. V začetku leta 1948 pa mi je Slovenski poročevalec objavil daljši pris- pevek pod naslovom "Ptujski okraj se mora temeljito po- praviti". V njem sem naštel us- pehe, dosežene v letu 1947, vmes tu in tam omenil tudi kako slabost, končal pa s pro- gramom za leto 1948 in oblju- bo, kako bomo v tem letu več in boljše naredili. Po objavi tega prispevka so me na okrajnem odboru OF uvrstili med dopis- nike za osrednje časnike, ven- dar so mi ti kasneje le poredko objavili kakšno krajšo novičko.' V prvi polovici junija, ko sem imel opravek na poverjeništvu za prosveto, me je Mija pov- abila v svojo pisarno in me seznanila s pripravami na redno izhajanje okrajnega glasila OF, za kar da bo potre- bno veliko zunanjih sode- lavcev, med drugimi računajo tudi name. Potem potegne iz predala polo črtanega papirja z mojim rokopisom, tisto, ki sem jo napisal na 14-dnevnem upravno-političnem tečaju za tajnike KLO v Slatini Raden- cih in v verzih nekoliko šaljivo in pikro opisal razprave tečjanikov, kako bodo razvijali krajevno gospodarstvo, med drugim tudi polžerejo. Malo me je okarala zaradi takih otročarij, kar me ni prizadelo, le razmišljal sem, kako se je ta rokopis, ki sem ga ob koncu tečaja prepisal na prošnjo vodje tečaja Zlatka Kovačiča, češ "da ga bo imel za spomin", znašel v njenem predelu. Naročila mi je še, da naj ob priliki prinesem nekaj svojih boljših prispevkov iz žetalskega sten časa, kar sem ji naslednji dan poslal s pošto. Do nasle- dnjega srečanja je vse poslano prebrala, vendar si zopet ni bila zadovoljna, češ da so moje pesmi bolj "prigodniški verzi", v njih pa ni nobene revolucion- arnosti. Pokazala je nekaj pe- smi ptujskega mladinca Mihe Remca in mi enega od verzov tudi prebrala. Menim, da je bil naslednji: Ta proga je iskra, je ogenj in kres! Ta proga živi, je iskra socializma, katera prižga- la velik je kres. Prižigamo danes grmade, prižigamo vso našo zemljo!" "Vidiš, to je revolucionarna poezija mladega skojevca, po njej se zgleduj!" me je karajoče poučevala Mija. Končni rezul- tat razgovora je bil, da naj čim- bolj živo opišem, kako na našem terenu poteka vpis ljud- skega posojila, kaj delajo mladi, kake uspehe dosega krajevne opekarna in druge spodbudne novice z območja našega KLO, kar bo vzgled drugim, saj je znano, da v Zetalah dobro de- lamo ... To naročilo sem tudi izpolnil in nekaj od tega je bilo objavljeno v prvi številki, ven- dar v nepodpisanih prispevkih ali pa v poročilih vodilnih funkcionarjev. UDARI PO NAMIŠLJENIH IN DEJANSKIH NASPROTNIKIH Po volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945 so razni politiki, zagovorniki monarhije in drugi nasprotniki komunizma, spoznali, da z de- mokracijo po parlamentarni poti v Jugoslaviji ne bo nič, zato so nekateri skrajneži poskušali ob pomoči nekaterih zahodnih obveščevalnih služb pošiljati v našo državo oborožene skupi- ne, ki so podpornike in sode- lavce pridobivale tudi pri nas. Te skupine so ljudje imenovali "križarji", "Matjaževa vojska", "kraljeva vojska" in podobno. Najnapadalnejša je bila hrvaška nacionalistična (ustaška) emi- gracija. Vse te skupine so navadno prihajale v državo z območja Avstrije, torej prek slovenskega ozemlja, zato so se s tem pogosto srečevali ljudje tudi na našem območju, saj je tu bilo uničenih ali razbitih več takih skupin. Dve manjši, prva na območju gornjih Haloz, druga v Slovenskih goricah, tudi v začetku leta 1948. Neka- tere od teh skupin so čez naše območie samo potovale proti Hrvaški, med potjo pa so se tudi oskrbovale s plenitvijo, na- jpogosteje zadružnih trgovin. SL. BISTRICA / KAMNINE S POHORJA Trdo delo prizadevnih zbiraliev in raziskovakev Pohorje velja v slovenskem prostoru še vedno za dokaj neraz- iskano območje, pa najsi gre za naravno dediščino, ljudsko folk- loro, pesmi, noše, navade in običaje ter za kulturno preteklost nasploh. Z zbirko kamnin, tako značilnih za ta svet, je postalo javnosti nekoliko bližje. Sedemintrideset raznih kamenin, zbra- nih po vsem območju Pohorja, opremljenih z napisi ter varno spravljenih v novi zbirki Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, prikazuje pestro geološko zgradbo tega sredogorskega masiva. Primerke kamnin sla zbirala Franc Pajtler s Pragerskega, znani zbiralec vsega, kar diši po preteklosti, ter prof. Vili Podgoršek iz Ptuja, ki poučuje na drugi gimnaziji v Mariboru. Misel o zbirki kamnin s Pohorja se je porodila pred dobrim letom dni, z njo pa so dodatno popestrili že obstoječo stalno zbirko mineralov in fosilov v gradu Slovenska Bistrica. Po letu dni trdega in neumornega dela, ko je bilo potrebno opraviti veliko poti po vsem obširnem območju Po- horja, prekopati prenekatero zaplato zemlje, saj je Pohorje v dobršni meri pokrito z gozdovi, podrastjo ter pašniki in je do svežih lomov kamnin težko priti, je zbirka postavljena na ogled širši javnosti. Zbirko je uredil dr. Peter Mioč, dipl. ing. geologije, z nasveti je po- magal dr. Vasja Mikuž, fotografije pa je mojstrsko posnel Marjan Grm - vsi iz Ljubljane. Njene predstavitve so se poleg Slovenjebis- tričanov udeležili številni ljubitelji geologije, zbiralci mineralov, fosilov in kamnin, nekateri so svoje posebne primerke prinesli celo s sabo. Odprtje zbirke so popestrili pevci okteta Planika. (V T), Narava vabi Otroci vse preveč časa prebi- jejo stran od družine, pravza- prav cicibani preživijo večino dneva v vrtcih ali v drugih obli- kah varstva, šolarjem pa je prvi dom vse bolj šola (pouk, po- daljšano bivanje, prostočasne dejavnosti in podobno). Za- torej je tisti del dneva, ki ga la- hko družina preživi skupaj, izredno pomemben in drago- cen za otroke in starše. Običajno sta sobota in nedelja tista dneva, ko lahko družina zares zaživi polno od jutra do večera, in ni lepše sobote in nedelje, ki ju doživite v pom- ladno odeti naravi: otrokom in staršem daje naravno okolje, stran od mestnega hrupa in siceršnje naglice, neizmerno energijo in enkratno vsestran- sko sožitje. Kako prijetno in za.bavno je druženje v naravi in z njo, vam razkrivata knjižni no- vosti za mlade bralce, ki ju predstavljam v današnji Ted- nikovi knjigarnici. ŠOLA NARAVOSLOVJA Avtor Mick Manning se je slovenskim bralcem že pred- stavil s knjigo Šola oblikovanja. Tudi Šola naravoslovja je gra- jena na enak način: avtor je oblikoval zanimiv priročnik za zgodnje odkrivanje naravnih zakonitosti, za njihovo opa- zovanje in ohranjanje naravnega okolja. Priročnik popelje mlade nadebudneže v bližnji gozd, na morje, zanimive pustolovščine čakajo tudi na domačem dvorišču, na vrtu, na travniku. Avtor duhovito navaja otroke na spoštljiv odnos do narave ter uči enostavnih ustvarjalnih postopkov: re- cimo, kako narediti oblačilo za skrivno opazovanje živali, kako spoznavati različna domovanja živali, kako prepoznavati žival- ske tace in kakce, kako izdelati »motel za male pošasti«. Šola naravoslovja je zabavna in poučna za vso družino, še posebej, če boste v šolo pov- abili tudi prijatelje. Knjiga ima 48 strani, izdala jo je založba Učila iz Tržiča, Solo naravos- lovja je iz angleščine prevedla Andreja Blažič. 50 ZAMISLI ZA OTROKE V NARAVI Knjižna novost prihaja iz založbe Didakta iz Radovljice in je namenjena učencem od tretjega razreda dalje. Seveda lahko posamezne naloge izva- jajo tudi manjši otroci ob pomoči odraslih. Avtorica Cecilia Fttzsmons je izbrala zabavne in uporabne zamisli, ki bodo otrokom pomagale pri okoljski vzgoji. Čeprav knjiga ponuja nekaj podobnih zamisli kot Šola naravoslovja, pa je bistveno zahtevnejša in tako je tudi oblikovana, naioge so ilus- trirane s tristotimi fotografijami ter pojasnjene otrokom primerno, a hkrati resno in poučno. Vse zamisli v knjigi so podane korakoma in so razdeljene v šest poglavij: Do- brave in gozdovi, Polja in žive meje, Parki in vrtovi, Življenje v ribniku, Na morju, Razvednio doma. Tiste naloge v knjigi, ki bi utegnile biti nevarne, so označene z rdečim klicajem. Knjiga ima 96 strani in jo je prevedla Nina Grahek-Križnar. Obe knjigi priporočam otrokom in odraslim, staršem in učiteljem, saj vsebujeta zares vabljive oblike druženja z naravo ter vzpodbujata kvalitetno preživljanje prostega časa. i///ano Klemenčii TEDNIK - Četrtek, 12. marec 1998 5 KULTURA. IZOBRAŽEVANJE Mariap f OS / 7 Soirolsiro društvo Lenart Takoj po sprejemu te obvez- nosti je začel cir, Gorisek raz- mišljati o možnostih odkupa zgradbe za potrebe sokolske- ga društ\/a, ki za telovadne vaje ni imelo pravih prostorov. Po večkratnem, vendar kratkem Dopisovanju med dr. Milanom Goriškom in Antonom Begom sta se dogovorila, da bo po sodni cenitvi dala svojo ponudbo Glavna hranilnica Le- nart in ponudila primerno ceno za odkup posiODja, obenem pa se obvezala, da bo dala šolsko poslopje takoj na razpolago za šolske namene""'^. To je pomenilo za Sokol veli- kanski korak naprej, pokazala pa se je tudi naklonjenost državnih oblasti do društva, ki pred vojno ni imelo rnočnejše podpore'*''. Po sodni cenitvi je znašala vrednost zgradb in zemljišča 43.000 kron. Cena je bita mikavna, in da bi odvrnili deženo vlado od javne proda- je, je lenarška Glavna hranilni- ca postavita Višjo ponudbo, in sicer so za pos'opja in zemljišča ponudili 50.000 kron. Deželna vlada v Ljubljani je to ponudbo sprejela in tako je po njenem sklepu z dne 29. av- gusta 1919. leta glavna hranil- nica Lenart postala lastnica premoženja bivšega "SCHUL- VEREINA" v Lenartu Telo- vadnico je takoj brezplačno odstopila v uporabo Sokolu. Da nam bo to prizadevanje Glavne hranilnice nekoliko razumtjivejše, je treba zapisati, da so bili njeni ustanovitelji prav dr. Gortšek, Franjo Štupi- ca, Lešnik, Breznik in drugi na- rodno zavedni premožnejši tržani Lenarta. Šlo je namreč za gospodarsko krepitev nekate- nh pozicij v trgih, kot je bil na primer Lenart, v katerem je prevladoval nemški kapital. Ekonomsko najmočnejši tržani so bili Nemci, zato je bila po- membna vloga slovenskega denarnega zavoda, kakršen Je bil Glavna hranilnica Lenart. Ze v desetletju pred prvo svetovno vojno so se povsod na Štajers- kem, tudi v Lenartu, narodnjaki trudili, da bi ljudstvo iztrgali nemškemu kapitalu, da bi ga gospodarsko osamosvojili ter ga s tem oteli pred nemškim nacionalnim pritiskom. Sredstva za to so našli v hranil- nicah in posojilnicah. V Lenartu sta že dalj časa obstajali nemško posojilno društvo (VORSCHUSSVEREIN) in okra- jna posojilnica, ki je v 80, letih prejšnjega stoletja prešla v slo- venske roke, v začetku tega stoletja pa imela veliko gospo- darskih težav. Iz težav jo je kmalu po prihodu v Lenart (1904) izvlekel dr. Milan Gorišek. Član načelstva je leta 1906 posta! tudi Štupica, a je samovoljno odobraval posojila, zato sta morala z Goriškom iz Okrajne posojilnice izstopiti. Kmalu pa sta skupaj z Lešni- kom, Poličem in še nekaterimi ustanovila Glavno hranilnico in posojilnico Slovenskih goric kot zadrugo z neomejeno zvezo*^. Hranilnica se je kmalu okrepi- la, bila je v povsem liberalnih rokah in postala najmočnejši denarni zavod v Slovenskih go- ricah. Podružnice je imela na Mariji Snežni (Vetki) in prt Sv. Ani (kjer je imel precej pris- tašev tudi Sokol, op.p.), na občutljivem delu slovenske meje. Glavna hranilnica je že od vsega začetka podpirala de- lovanje Sokola, skrbela je za gospodarski razvoj podeželja in kulturno dejavnosf^^. Njena podpora Sokolu ob ustanovitvi tega društva je bila pomem- bna, saj je bil temeljni motiv za ustanavljanje takšnih društev na Štajerskem boj zoper nemškutarstvo in krepitev slo- venske narodne zavesti. Glavna hranilnica je torej omo- gočila Sokolu delo v novih telo- vadnih prostorih, ki jih je kupila za 50.000 kron. Toda kmalu so se zadeve zapletle. Za nakup so lokalni klerikalni dejavniki izvedeti pozno, šele po pravnomočnos- ti sklepa o nakupu. Začeli so obtoževati dr. Goriška in takrat- nega gerenta občine in nadučitelja v Lenartu Rada Kopica, da sta delovala proti interesom občine, saj naj bi bojda odklonila ponudbo deželne vlade o prodaji poslo- pij in zemljišča občini. Kopica so odstranili, dr, Gorišek pa je moral oditi iz občinskega od- bora, v katerem je imela večino takratna SLS. Sprožiti so tudi gonjo v lokalnem časopisu (Slovenski gospodar, op.p.), zoper liberalno usmerjene inte- lektualce so nastopiti tudi tako, da so na nekatera mesta med občinskimi nameščenci pos- tavljali celo predvojne nemšku- tarje. Najbolj so se zadeve zap- letle, ko je postal v Beogradu minister rojak iz Jurovskega Dola Ivan Roškar. Uspeli so doseči, da je finančna prokura- tura odklonila sodelovanje pri sestavi pogodbe o nakupu poslopij in zemiiišča, ki bi mo- rala slediti sklepu deželne vla- de v Ljubljani. Zastopnik Glavne hranilnice si je.pomagal z zakonom in je uredil zemljiškoknjižno stanje tako, da je Glavna hranilnica iz Le- narta sicer postala lastnik pos- lopij, vendar so pritožbe iz Ljubljane nenehno potovale v Beograd (v Ljubljano pa iz Le- narta, op.p.). Da bi zadeve do- končno uredili in rešili, so leta 1920 dr. Milan Gorišek, Davorin Polič, Radistav Kopic in dr. Bru- no Weixi sklenili pogodbo o us- tanovitvi Rodne grude, to je družbe za nakup in prodajo zemljišč. Istega leta je Glavna hranilnica prodala tej družbi poslopje, v katerem je bila telo- vadnica, s pripadajočim zemljiščem za 10.000 kron. Šlo je za navidezno pogodbo, nas- top novega lastnika pa je one- mogočil razveljavljanje vsake- ga sktepa. S tem je Sokol dobil svoj dom, končali so se tudi na- padi na člane in zahteve, da društvo prostovoljno odstopi poslopja. Lastninsko vprašanje je bilo s tem rešeno. Rodna gruda je poskrbela tudi za ure- ditev Sokotskega doma, v kate- rem je mariborsko podjetje G. ing. Fiferhei uredilo oder in pri- merne garderobe. Stroške v višini 70.000 kron je pokrila Glavna hranilnica. Prenovljeni dom je bil 31.12.1921 predan Sokolu v popotno uporabo. Po tem se je Rodna gruda spet odločila prepustiti z novo po- godbo vse nepremičnine Glavni hranilnici. Prenos so op- ravili šele teta 1929, ko so vknjižiti_ služnostno pravico za Sokol'*''. Po končani prvi sve- tovni vojni in nastanku nove, ju- goslovanske države, se je vlo- ga Sokola precej spremenila. Tyrševa načela in skrb za krepi- tev narodne zavesti niso bili več tako v ospredju, važnajša postaja telovadba. Tečaji telo- vadbe sprva niso bili pogosti, tudi števitčnos lenarški Sokol v prvih letih nove države ni bil močan. Občutili so tudi poman- jkanje strokovno usposobljenih kadrov. Telovaditi so člani lenarškega Sokola začeti leta 1919. Telova- dcem, ki so se srečno vrnili iz 1. svetovne vojne, so se pridružili nekateri novi, mlajši člani. Ustanovili so posamezne oddelke, ki so vaditi telovadbo. Najprej so se s telovadbo ukvarjali samo člani, šele kas- neje tudi članice. Teh v le- narškem Sokolu ni bilo veliko. OPOMBE Katoliška narodna stranka ic želela poglobiti versko življenje in katoliško zavest mod Slovenci. " Glavni predstavniki libcralizr.i . na vasi oz. podeželju (Lenart) -> bili bogati kmetje, ki pa so 1-^ Krekovem zadružništvu pre.šli v klerikalni del. Liberalna stranka se je mcK'no naslonila na učiteljstvo in Sokole. ^ Bogo Tep!y, Narodnostni m politični boji pri Lenartu v deset- letju pred prvo svetovno vojno; zbornik med Muro in Dravo. Maribor 1968, str. 497; odslej Teplv ^Teply,.slr. 497 Matija Slekovec. Popotnik 1887/VTII in Kronika župnije S\ Lenart M. Močnik, govor ob 2{.K)-leini- ci šolstva pri Lenartu. Lenari 1959 ' Teplv, str. 498 Dr. Ožbolt Ilaunig - razslav i ob .^0-letniti njegove smrti. Matična knjižnica Lenart, febru- ar 1995 Teply. str. 502 "Teply, str. 502 " Narodno napredna stranka je poslavljala težišče ^-vojega programa na /.ahlevo po narodni avtonomiji; zavzemala se je /a splošno volilno pravico, po/di< vila krščansko socialno gihanie in priznavala katoliška verska načela. M. Toš. Milan Gorišek, gonil- na sila sokolskeua društv.:i. Večer. 19.1.1995 Igor-Žemljic, čitalnice Sever- nih Slovenskih goric '^Teply, str. 505 .\L Toš. 40 let OGZ Lenart. Lenari I'^).^ SLOVENSKA BISTRICA / PETDESET LET GLASBENE ŠOLE svo/e prostore Glasbeno šolo v Slovenski Bistrici vseskozi spremljajo prostorski problemi. Zlati jubilej bodo neuradno praznova- li letos, uradno pa prihodnje leto. Do 1973. leta je bila to samostojna šola, od takrat dalje pa je dislocirana enota Srednje glasbene in baletne šole iz Maribora. Prvi zapiski o slovenjebistriški glasbeni šoli segajo v leto 1948, ko je šola pričela, sicer neu- radno, delati; naslednje leto pa ji je tedanje ministrstvo za prosve- to izdalo še uradni dokument o obstoju. Vse do 1973. leta je glas- bena šola v Slovenski Bistrici de- lovala samostojno, po tistem letu pa je postala zaradi kadrovskih problemov dislocirana enota Srednje glasbene in baletne šole iz Maribora. Na vprašanje, zakaj se sedaj, ko je število učencev iz leta v leto med 350 in 400, letos pa jih je z oddelki v Oplotnici, Poljčanah in na Zgornji Ložnici ter štirimi oddelki baletne šole 380, ne osamosvojijo, je ravnatelj Ignac Pančič povedal, da so še vedno problemi pri poučevanju instrumentov, kjer je manj ur, to je pri tolkalih, trobilih, violini in baletu, to pa uspešno rešujejo z matično šolo iz Maribora. Poleg strokovne povezave med obema šolama imajo nekatere prednosti tudi učenci, ki se odločajo za na- daljnje šolanje na Srednji glasbe- ni in baletni šoli v Mariboru; tam se trenutno šola dvanajst Bistričanov. Kader, ki poučuje na bistriški glasbeni šoli, šestnajst redno zaposlenih in se- dem honorarcev, je razmeroma mlad ter strokovno primerno us- posobljen. Večinoma so zrasli iz bistriške glasbene šole, ki pre- more bogato zaledje glasbenih talentov. Trenutno sta na šoli tudi dva pripravnika iz Slo- venske Bistrice. Glasbena šola, ki deluje v dru- gem nadstropju gradu, se vses- kozi, od ustanovitve dalje, otepa s prostorsko stisko. Tudi sedanji prostori jim ne zadostujejo, še posebej jim primanjkujejo učil- nice za individualni pouk in ba- let, ki je sedaj na drugi lokaciji. Ignac Pančič, ravnatelj slovenjebistriške glas- bene šole. Foto:VT Pouk je sprva potekal v kletnih prostorih sedanjega Slomškove- ga doma, nato so šest let gostova- li v prostorih dislocirane enote osnovne šole Pohorski odred na Vošnjakovi, od 1989. leta pa so na sedanji lokaciji. Ob zlatem jubileju bodo končno le dobili svoje prostore. Zeleno luč za adaptacijo nekdan- je stavbe Emi Poljčane, ki je se- daj v lasti občine in leži za knjižnico, so dobili na no- vembrski seji občinskega sveta. V teh dneh končujejo gradbeni projekt, njegova investicijska vrednost je 60 milijonov tolar- jev. Od tega bo občina £rispev^a dve tretjini, tretjino pa glasbena šola sama. V tem mesecu bo javni razpis za izvajalca del in do septembra naj bi bila adaptacija končana. V novi zgradbi, kjer bo na voljo 600 kvadratnih metrov funkcionalnih površin, bodo pridobili enajst učilnic za indivi- dualni pouk, učilnico za sku- pinski pouk, v spodnjem delu pa bo manjša dvorana, ki bo služila za baletno šolo in kjer bodo tudi javni nastopi učencev glasbene šole, primerna pa bo tudi za vaje pihalnega orkestra, ki v okviru šole uspešno deluje že dve leti. Orkester šteje okoli 50 članov, v njem pa igrajo sedanji in nekdanji učenci glasbene šole ter učitelji. Lansko leto so bili prvič na tekmovanju pihalnih orkest- rov v zabavnem programu, ki že nekaj let poteka v Ormožu, ter v svoji kategoriji dosegli prvo mesto. Tega tekmovanja se na- meravajo udeležiti tudi letos. V tem mesecu bo pihalni orkester glasbene šole sodeloval na pro- menadnem koncertu ob novem občinskem prazniku, pa tudi v unionski dvorani v Mariboru, kjer se bodo srečali pihalni or- kesti glasbenih šol. Kljub nekaterim prostorskim problemom dosega slovenjebist- riška glasbena šola na regijskih in tudi državnih tekmovanjih lepe uspehe. Tako so na letošnjem regijskem tekmovanju v začetku februarja dobili kar šest prvih nagrad. Edini, ki je dosegel na tekmovanju sto točk, je bil enajstletni saksofonist Blaž Miovič. Vida Topolovet PTUJ / GIMNAZIJA V MREŽI ŠOL UNESCA Pustno srown^ gAntm^c^v Ptujska gimnazija je bila septembra 1997 sprejeta v članstvo v mrežo UNESCO šol (ASP - Associated School Project), kar pomeni veliko čast in odgovornost na nacio- nalni, strokovni, kulturni in osebni ravni. Unescova mreža šol je bila ustanovljena leta 1953 kot majhen projekt v okviru Organizacije združenih narodov, a je projekt do danes prerasel v mogočno organizacijo 2800 šol v 114 državah. Glavni cilj projekta je bil in ostaja še danes: vzgo- ja in izobraževanje mladih ljudi za uresničevanje in spošto- vanje miru in človekovih pravic v okviru mednarodnega razumevaBJa in sodelovanja. Za uresničevanje teh načel je po- membno, da mladi med seboj ne- nehno komunicirajo in se spozna- vajo, zato so v predpustnem času na ptujski gimnaziji organizirali srečanje slovenskih gimnazij, ki so Predpustno srečanje gimnazijcev v Ptuju Stavba nekdanjega poljčanskega Emija, ki jo bodo kmalu pričeli preurejati za potrebe glasbene šole. Foto: VT vključene v mrežo UNESCO šol. Udeležilo se ga je 32 dijakov in nji- hovih spremljevalcev iz gimnazij Novo mesto, Ravne na Koroškem, Škofja Loka, Nova Gorica, Celje Center in Jožeta Plečnika iz Ljubl- jane. Tisti torek, 10. februarja, je bilo prekrasno sončno vreme, tako da tudi gostje od daleč niso imeli težav s potjo. Ob prihodu so se posladkali s pustnimi krofi in po- pili sok, hkrati pa so se spoznali in navezali prve stike. Gostiteljice iz Gimnazije Ptuj Barbara Kukovec, Valerija Mahorič, Tanja Leber in Mihaela Jakomini so za začetek delovnega srečanja predstavile pustne običaje, pa ne preveč, ker vemo, da je ptujski pust znan po vsej Sloveniji. Zanimiveje je bilo, ko so vsi skupaj izdelali majhno kurentovo masko iz barvastega pa- pirja. Ptujčani so bili veseli, da so si njihovi prijatelji te izdelke od- nesli domov kot spomin na pustno srečanje na Ptuju. Ob 12. uri jih je avtobus odpeljal v delavnico kurentove opreme Branka Klinca. Gospod Kline je slikovito opisal starodavne pustne običaje, ki so povezani s kuren- tom, in razložil, kako nastane ku- rentova maska. Boža iz Novega mesta so oblekli v kurentova oblačila, mu pripeli velike zvonce in ga naučili osnovnih kurentovih korakov. Potem je malce zaplesal z Barbaro, vendar ni bil preveč hu- doben. Po kosilu v šoli so si ogledali . muzejsko zbirko na ptujskem gra- * du in gostje so bili navdušeni nad ^ glasbili v glasbeni zbirki, vendar j so se pred odhodom še sprehodili' po ptujskih ulicah. Proti večeru smo se razšli z obljubo, da to ni i bilo zadnje srečanje, temveč začetek tvornega sodelovanja. Vse,: kar so ta dan doživeli, jih je zbližalo in vtisnilo nove dimenzije v delo v okviru UNESCA. Za uspešno uresničevanje načel in cil- jev UNESCA je potrebno veliko sodelovanja, izmenjave mnenj in izkušenj, veliko sporazumevanja in zbliževanja, predvsem pa veliko časa, pripravljenosti in odprtost za sprejemanje novega in dru- gačnega. M. Centrih 6 četrtek, 12. marec 1998 - TEDNIK PO NAŠIH KRAJIH SEM TER TJA - PO NAŠIH OBČINAH €enler iuršinske obilne vzgledno urejen Prvič nas je pot iz ptujske smeri vodila v Slovenske gorice, med Juršinčane, v faro sv. Lovrenca. Nekdaj so Juršinci spadali pod okraj Ptuj, z novo lokalno samoupravo pa je na- selje Juršinci postalo središče ene manjših slovenskih občin, ki je nastala na območju nekdanje slovenskogoriške krajevne skupnosti. Iz Ptuja do Juršincev je z avtomobilom po precej ovinkasti in že uničeni cesti dobrih 12 kilometrov. V naselju je vse drugače in dosti bolj urejeno. Popotnika v Juršincih najprej pozdravi lesena tabla z napisom Dobrodošli v občini Juršinci, nekaj novih stanovanjskih hiš na obeh straneh ceste in lep pogled na stari del kraja. Že na prvi pogled je videti, da Juršinčani dajejo velik poudarek urejenosti kraja, skrbijo za čisto okolje in nasploh lep videz, kraj pa se je v zadnjih nekaj letih še kako spremenil in razširil. Juršinci kot občinsko središče so razpeti med ravninskim in hribovitim delom osrednjega dela občine, med polji, trsnimi nasadi in travniškimi površina- mi, nekoliko više so vinorodna gričevja in nasadi sadovnjakov, okolica je obdana z gozdovi. Tod mimo pelje pomembna cestna povezava med Ptujem in Gornjo Radgono, kraj je tudi pomemben prehod med Ptujskim in Murs- kim poljem, obdan pa je z dolino potoka Krke. V trinajstih nasel- jih živi blizu 2400 občanov. Ta letni čas sicer Juršincem ne daje toliko zelenega sijaja kot ponavadi, obiskovalcu pa ponu- di razgledovanje po dolini, ogled nekaterih znamenitosti, mnoge od teh so tudi označene s kažipo- ti, lahko pa se povzpne na slo- venskogoriške griče in si ob le- pem vremenu privošči prijeten oddih. Naselje, pravijo, ni bilo nikoli tipično podeželsko, ta je lepo vidno tudi po nekaterih modernih stanovanjskih hišah ob vstopu v naselje, vendarle pa je naju s sodelavcem najprej zva- bil stari del Juršincev. Tod je lepo obnovljena farna cerkev, posvečena sv. Lovrencu, po ka- terem ima občina tudi svoj občinski praznik, pred cerkvijo je stara kmečka hišica in tam so lani jeseni Juršinčani predstavili svojih pet »občinskih« kraljic. Nedaleč vstran sva opazila, da je bila pred kratkim obnovljena stara šola s prizidkom, na dan najinega obiska pa v šolski oko- lici ni bilo opaziti nereda ali česa podobnega. Povzpela sva se tudi do pokopališča, mrliške vežice in pogledala tudi po bližnji oko- lici. Vse je bilo urejeno, kot se za ta prostor spodobi, smeti so bile na svojem mestu, pokopališče skrbno vzdrževano in zraven še moderno zgrajena mrliška vežica. Pa včasih ni dobro pogle- dati za ograjo pokopališča, kajti tam se zmeraj najde kakšen odvržen predmet, in tudi zraven juršinskega pokopališča sva jih opazila kar nekaj; verjetno so jih tam odložili ljudje, ki jim je težko narediti nekaj korakov do posod za smeti. PO POTEH, KI VODIJO V GORICE Smeti nisva mogla spregledati tudi ne ob cesti (verjetno jih je tistega dne tja prinesel močan veter), ki ji pravijo vinska turis- tična cesta Slovenskih goric in pelje do Toplakove turistične kmetije in Herbersteinove kleti, kjer gospodari sam juršinski župan Alojz Kaučič. Seveda pa občina ne premore samo dveh turističnih kmetij, saj je še eden na Gomili pri razglednem stol- pu, naslednji pri Toplakovih v Mostju, občina pa se lahko poh- vali še z urejenimi ribniki. Povsod pa ponujajo v pokušnjo in prodajo vrhunska buteljčna vina, zraven pa se najde še kak domač kmečki prigrizek. Malo sva se razgledala še po okolici, potem pa se odpravila v center Juršincev, mimo Trsničarske zadruge, ki jo je si- cer težko najti, pa je vendar po- membna »ustanova« v kraju z dolgoletno tradicijo, saj je bila v Juršincih leta 1905 ustanovljena prva Štajerska trsničarska zadru- ga. Juršinčani imajo tudi proda- jalno kmetijske zadruge, tri gos- tilne z bolj skromno ponudbo jedi (izvzeta je ponudba jedi, predstavljenih na enem od gos- tinskih panojev), samopostrežno trgovino (to bi bilo potrebno obnoviti vsaj na zunaj), bolj ure- jena pa je zgradba, v kateri je zdravstveni dom, v njem pa do- muje tudi vrtec. Težko bi bilo ob glavni cesti spregledati občinsko zgradbo, ki na zunaj ne daje pre- tirano svetlečega in domačega videza, tam zraven je še sedež krajevnega urada in pošte, nakl- jučje pa je dalo, da sva ravno pri občinski zgradbi srečala tudi župana Kaučiča in člane občinskega sveta, ki so se tistega dne odpravljali na nekajdnevno potovanje. V kraju sva opazila mnogo sprememb, vsaj tistih v komu- nalni infrastrukturi, saj ima na- selje pločnik, urejena so avto- busna postajališča in opremljena Na tej stari hiši piše, da sodijo Juršinci pod ptujsl