855A AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P. P. 126 PRiMUrtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ~ ,, Abb. postale i gruppo Cena 5UU lir Leto XXXVIII. Št. 230 (11.338) TRST, petek, 22. oktobra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZakriP nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DELODAJALCI VZTRAJAJO NA NEODGOVORNI IZZIVALNOSTI Vadim Zagladin CONFINDUSTRIA ZAVRAČA PREDLOG SINDIKATA 0 CENI DELA IN PLAČI Nerazumljiva plahost državnih podjetij - Začelo se je široko posvetovanje s kadri in delavsko bazo RIM — Skoraj 10 milijonov delovnih ljudi nestrpno čaka na obnovi tev delovnih pogodb, ki so jim zapadle že konec lanskega leta. za katero se bodo začela pogajanja med sindikati in delodajalci 27. t.m. Nestrpnost je povsem upravičena, saj je zamude pripisati zgolj nepopustljivosti najmočnejšega združenja zasebnih bidustrijcev, ki je pogojevalo obnovitev delovnih pogodb znižanju stroškov za delovno silo, a je za ter* pogojem slabo zakrivalo dejanski namen, da gospodarji zvrnejo vse krize na delovne sloje. Pri tem jim je resnici na ljubo pomagal tudi Spadolini, ki je povsem neupravičeno istovetil zgornjo mejo inflacije z najvišjo rastjo stroškov za delovno silo, medtem ko ni dvoma, da nista cena dela, še manj pa draginjska doklada, glavna krivca za nezadržno naraščanje cen. Delodajalci so tudi včeraj potrdili svoj namen, da spravijo predvsem sindikalno gibanje v obrambo, s čimer naj bi izničili v zadnjem desetletju težko priborjene pravice delavskega razreda in ga potisnili za mnogo korakov nazaj. Običajni glasnik Contindustrie, namestnik generalnega direktorja Paolo Anni baldi, je namreč zaničljivo zavrnil erotni predlog zveze CGIL - C1SL -UIL o omejitvi stroškov za delovno silo, ki ga je z veliko težavo in čutom odgovornosti soglasno sprejelo predsinočnjim sindikalno vsedržavno vodstvo. Zatrdil je, da je predlog »nezadosten*, saj ni dovolj znižati di aginjsko doklado za 10 odstotkov, obenem pa mu ni prav, da sindikat z davčnimi raz-z odločitvami de- pogojuje to žrtev bremenitvami in lavske baze. Še nesramnejši so bili komentarji drugih voditeljev Confinduslrie, ceš da jih ima sindikat «za norca*, ker bi 10-odstotno znižanje draginjske doklade povzročilo le 1,5 odstotno zmanjšanje stroškov za delovno silo, skupaj z razbremenitvami pri socialnih dajatvah pa samo 3 odstot ke. »Ob tem pa ne bomo obnavljali delovnih pogodb*, je izpovedal podpredsednik tekstilnih industrijcev Lombardi. Predsednik združenja industrijcev iz Brescie Lucchini je pa kar odkrito povedal, da se morajo delavci sprijazniti z dejanskim znižanjem plač, češ da je »treba spre jeti žrtve*. Povsem podrejeno vlogo so pa, kot kaže, sprejeli zastopniki državne industrije, saj je včeraj vodstveni svet Intersinda le poudaril resnost položaja, pozival k odgovornosti in izrazil željo, da bi se pogajanja od 27. t.m. vodila pospešeno. aiiiiiiitiiiMHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiHHiiiiiiiiiiiiitiiinniiiiiiiMitiimiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiniiitiiiii'iiiiiiii|iiiii DEMOKRISTJANI HOČEJO PREDSEDSTVO VLADE V vrstah KD raste odpor do petstrankarske vlade Sindikat je seveda takoj reagiral na neodgovorna izzivanja Confindu-strie z vrsto izjav svojih voditeljev, med katerimi je najpomembnejše skupno sporočilo zveznih tajnikov Trentina (CGIL), Cree (CISL) in Mattine (UTL), ki ugotavljajo, da Annibaldijeve izjave odkrivajo »namen kompromitirati bližnja pogajanja* in ustvarjajo pogoje za zaostritev družbenih trenj. Če si pa Anni-baldi utvar.ja, da bo prisilil sindikat k umiku, se grobo moti, zaključuje sporočilo. V sindikalnem vodstvu na sp!ošno poudarjajo, da zasebni delodajalci nočejo začeti resnih pogajanj in zato pozivajo vlado, naj naroči državnim podjetjem drugačno obnašanje, hkrati pa naglasa'o ravnost največje enotnosti v sindikalni zvezi. Medtem so se včeraj dejansko že začela, z razpravo v deželnem vodstvu sindikata v Laciju, vrsta posvetovali i o enotnem predlogu CGIL, CLSL in UTL, ki bo zaicla od 15 do 16 milionov delovnih ljudi. Do srede prihodnjega tedna bo razprava potekala v teritorialnih in strokovnih sindikalnih strukturah, od 28. t.m. pa se bo nadaljevala v sterilnih skunščinah na vseh dolovnih mestih do 10. novembra. Naslednji dan se bo sestalo ta ništvo enotne sindikalne zveze, dokončno odločitev o morebitnih popravkih in dopolnilih, ki bi jih prispevala široka razprava, pa bo spre'elo 12. novembra vsedržavno vodstvo, ki bo dalo Lami, Carnitiju in Benvenutu ustrez- se je pogovarjal z delegacijo KPI RIM — Včeraj popoldne se je na mestnik odgovornega za odnose s tujino pri CK KP SZ Valim Zagladin v Rimu srečal z delegacijo urada za mednarodne odnose KPI, na pooblastila za pogajanja z delodajalci in z vlado. Nezadržen vzpon dolarja: 1.444 lir ki so .jo sestavljali poslanci Pajet-ta, Rubbi in Minucci. Glavne točke pogovorov so bile Poljska. Afganistan, evroizstrelki. Bližnji vzhod in nenazadnje- vprašanje socializma, oziroma različnih koncepcij, ki .jih o tem vprašanju imata obe partiji, če je bilo o nekaterih vprašanjih možno doseči soglasje, je bilo to nedvomno skoraj nemogoče o Afga nistanu. Poljski in evroizstrelkih, o katerih imata stranki znana zelo različna in neomajna stališča. Res pa je, da .je Zagiadin eden tistih sovjetskih sogovornikov, ki so še posebno naklonjeni italijanski ko munistični stranki. Nedavno je namreč poudaril, da .je kljub razlikam treba nadaljevati razpravo z italijanskimi komunisti, medtem ko leti s svoje strani trdijo, da so :;e pripravljeni, pogovarjati z vsemi. Ki nameravajo spoštovati specifična stališča sogovornika. V uradnem sporočilu, ki ga je oo srečanju izdal tiskovni urad KPI je rečeno, da so se pogovori odvijali v iskrenem vzdušju in da st; obč strani jasno izrazili svoja sts lišča. RIM — Zakon, ki je stopil v veljavo včeraj, določa, da mora biti na embalaži označena višina samoprispevka, ki so ga dolžni za zdravila plačevati zavarovanci. Do 16. 2.1983 pa bodo smeli lekarnarji prodajati zdravila tudi brez te označbe, če bodo ustrezne podatke objavili na vidnem mestu. NOV OGABEN ZLOČIN ITALIJANSKEGA TERORISTIČNEGA PODZEMLJA Rdeče brigade umorile dva stražnika v roparskem napadu na turinsko banko Uboj je bil hladnokrvna in premišljena eksekucija Hude obtožbe na račun teroristke Natalie Ligas Krsti s truploma obeh včeraj ubitih stražnikov v Turinu so prenesli na Inštitut za sodno medicino (AP) TURIN — Barbarski umor dveh zapriseženih stražnikov in plen približno osmih milijonov lir je končni in krvavi obračun včerajšnjega te-roi-ističnega napada, ki so ga opravile rdeče brigade na podružnico št. 5 »Banco di Napolb v predmestju Turina. Vse se je zgodilo v nekaj trenutkih ob 11.20. ko sta mlajši moški in ženska vstopila v banko in se pri okencu zanimala za formalnosti neke finančne operacije. Kmalu sta zapustila poslopje in ko sta se pojavila na vratih je bilo to očividno znamenje za ostale, naj gredo v akcijo. Štirje teroristi, med katerimi je bilo tudi dekle, so vstopili v banko, razorožili in onesposobili oba zaprisežena stražnika ter ukazali vsem prisotnim naj ležejo na t a, blagajniku pa naj v torbo položi ves razpoložljivi denar. Eden izmed napadalcev je povlekel iz svoje torbic* prapor rdečih brigad in ga razvil, ostali pa so delili propagandi)* letake in fotokopie nekih dokumentov. Vendar ni ostalo pri tem. S krikom: «Smo rdeče brigade, hočemo kaznovati služabnike oblasti.* je eden od teroristov stopil k obema ležečima stražnikoma in drugega za drugim s strelom iz pištole hladnokrvno ubil. «iiuii»iMiMiiiiiiiniiiiintiiiinHiiiuiiiiiiiiiiiiimninmmiuiiiniiiiiniiiiiiiiinniiH>iimnn,||»mn"||||||'|‘,"'"|"|»"n‘|",|n""«"»»||""|»»|"»»n|»||"""*|«|"",,||"‘|‘"|»"«Mm»*,m‘'ii||muuH|,||“m|«»"»|»>« Potem, ko so pograbili torbo z de- - narjem so se napadalci umaknili iz NA ZAKLJUČNEM OBISKU V PRESTOLNICAH TREH ZAHODNIH DRŽAV Džemajel na včerajšnjih pogovorih v Rimu naletel na razumevanje svojih gostiteljev V socialistični stranki st oblikuj« novo razmerje sil RIM — Znižanje eskomptne me-1 re na Holandskem in v Zahodni 1 nir^do^jrS&fffiiSi Tako predsednik Pertini in ministrski predsednik Spadolini, kot tudi Janez Pavel lt. oziroma 31.057 lir. RIM — Srečanje mri Spadolini-jem in načelhiki parlamentarnih skupin strank vladne večine se je, vsaj na videz, končalo na zelo pozitiven način: predstavniki vseh Strank so namreč ob koncu dali zelo zadovoljne izjave, pa čeprav Spadolini ni povedal nič novega: demokristjanom je namreč zagotovil, da finančni zakon ne bo prekašal že določenega plafona za državni primanjkljaj, socialistom pa je obljubil, da ne bo okrnil vladnih pristojnosti pri izvajanju omenjenega zakona. Petstrankarska večina se je tako, vsaj navidezno, okrepila. V resnici ostajajo vsa nesoglasja iti vsa nasprotja, še zlasti med PSI in KD glede gospodarske politike i tudi Italijo, vlade. Obstaja pa tudi del krščan I ske demokracije, ki kopa Spadolini-ju in njegovi vladi jamo, z namenom. da bi stolček predsednika vlade spet prešel v demokristjanske roke. Konkretno veli' del krščanske demokracije, s Fanfanijem in Andreottijem na čelu, meni. da je glasovanje o finančnem zakonu vse preveč ugodna priložnost, da bi jo zamudili: obstaja namreč možnost, da bi se dokončno znebili nerodne prisotnosti Spadolinija. Nikakor ni naključje, da je včeraj prišlo do srečanja med poslanskima skupinama krščanske demokracije in komunistične partije o vprašanju vladne gospodarske politike Eden pristašev Giulia Andreottija je pred začetkom srečanja dejal, da je do njega prišlo, ker je bilo treba zapolniti vrzel, kar bi sicer morala storiti vlada. Izjavo so kasneje demantirali, priča pa o dejstvu, da _ je del krščanske demokracije močno kritrien do Spadolinija in njegove vlade. Z druge strani govorijo vedno bolj vztrajno o tesnem zavezništvu, ki ga je Spadolini baje sklenil s socialisti. Tudi zato socialisti dosledno minimizirajo vse spodrsljaje vlade (tudi včeraj je doživela poraz v komisiji za proračun, kjer so nepričakovano odobrili komunistični popravek). Socialisti si po pekočem političnem porazu ob vladni krizi še vedno niso opomogli in za to potrebujejo nekaj časa. Zato skušajo na vsak način podaljšati življenje Spadolinijeve vlade. Kaže, da Craxi nima več absolutne o-blasti v stranki, kjer se je močno okrepil položaj finančnega ministra Formice, ki se trenutno postavlja kot edini resen Crasijev tekmec. Zelo zgovorno je dejstvo, da bodo v Bariju .mestu, ki ga Fonnica neposredno nadzoruje sestavili občinski odbor brez krščanske demokracije, na podlagi skupnega programa komunistov in laičnih strank. Prva priložnost za preverjanje morebitne spremembe odnosov v PSI bo skorajšnje zasedanje centralnega komiteja stranke. R- G- rast ceh ,V povzročila vzpon pokazatelja na 334, torej za 12 točk draginjske doklade, kar ustreza kosmatim 28.668 liram v plačilnih kuvertah. Toda prvi podatki iz Turina in Bologne (v Milanu se je računalnik pokvaril), ki odločilno vplivajo na ta pokazatelj, kažejo za oktober 2,1 oziroma 2,4-odstotno rast življenj- avgustu in septembru zcon pokazatelja od 322 1 zgJdovkfid°reciori*iaij444tem 80 mu zagotovili vso podporo pri vzpostavljanju suverenosti in obnovi Libanona se je Italijanski denar samo v tem letu razvrednotil v razmerju z dolarjem za skoraj 15 odstotkov, menjava z ostalimi evropskimi valutami se je pa včeraj izboljšala le za malenkost. poslopja, sedli v dva avtomobila, s katerima so dospeli in se odpeljali v neznano smer. Policija je kasneje BRUSELJ - Vlade 10 članic EGS _____r_ so včeraj dosegle sporazum v skraj- skili stroškov, zaradi česar je zelo nj sili, neposredno pred uvedbo vi-verjetno, da bo draginjska doklada j jih ameriških carin, o znižanju s 1. novembrom narasla za 13 točk, skupnega izvoza železarskih izdel RIM — V svoje letošnje poročilo o kršenju človeških pravic v svetu, je Amnesty intei nationa) uvedla kov v ZDA na 5.756 odstotka ameriškega trga. S tem so zadovoljile a-meriške jeklarske industrijo«, ki so umaknili sodne prijave proti evropskim družbam (ki naj bi izvažale god ceno). RIM — Libanonski predsednik Amin Džemajel je Včeraj prispel na dvodnevni obisk v italijansko prestolnico. Po krajšem postanku na letališču, kjer je tudi odgovoril časnikarjem na nekaj vprašanj, je začel svoj uradni del srečanj z obiskom pri papežu Janezu Pavlu II. v Vatikanu, nato je bil gost predsednika Pertinija, v večernih urah pa ga je sprejel še ministrski pred- sednik Spadolini z zunanjim ministrom Colombom. Srečanje pri Pertiniju, ki je svojega gosta zadržal tudi na kosilu, je bilo prisrčno. Državnika se nista spuščala v podrobnosti raznih vprašanj, ampak sta se dotaknila le splošnih pogledov na razvoj dogodkov v Libanonu In Bližnjem vzhodu ter stikov med Rimom in Bejrutom, oz. pomoči, ki naj bi jo I- ’ il -o pak naj jih okrepi in razporedi tudi izven Bejruta. Skratka, mirovne sile naj bi bile v tej državi toliko časa, dokler ne bo Libanon sam zbral, izuril in opremil približno 60.000 svojih vojakov, kar bi zado-talija, poleg tiste, ki jo je žc, še . stOValo za trenutne potrebe te dr- nudila Libanonu. Predsednika sta se pogovarjala biez prič, celo brez _____ t. I..AM .. n ] jIaLva /intTMk. prevajalcev, saj oba dobro obvla- data francoščino. V jutranjih urah je Džemajela sprejel tudi papež Janez Pavel II. Pogovor med poglavarjem katoliške cerkve in predsednikom Libanona je trajal dobre pol ure in se je najprej razvijal le med njima, ob koncu pa mu je prisostvovalo tudi Dže-majelovo spremstvo. Tako papež, kot njegov gost, sta, seveda govorila o sedanjih in preteklih težavah Libanona, pa tudi o njegovi bodočnosti. Gostitelj je podprl prizadevanja za ponovno vzpostavitev suve renosti v tej državi in pri tem pou daril večverski značaj Libanona. Večerni del svojega obiska v Rimu je Džemajel preživel v uradnih pogovorih s predsednikom vlade Spadolinijem in zunanjim ministrom Colombom. Spadolini je gostu izrazil svofe zadovoljstvo zaradi žago tovil, ki jih je prejel v zvezi s spoštovanjem človeških pravic na pod roč ju Bejruta, zlasti po zadnjih ra cijah v mestu samem in v palestinskih taboriščih. Istočasno je poudaril pripravljenost Italije, da pošlje svoje mirovne čete tudi v vzhodni Bejrut, če bi tamkajšnja vlada to želela in zahtevala. Ponovno pa je tudi potrdil pripravljenost Italije, da pomaga pri obnovi države, zlasti na področju elektrike, telekomunikacij in prevozov. Džemajel je v svojem odgovoru izrazil hvaležnost zaradi ponujene pomoči, predlagal je, naj bi Italija svoje mirovne čete v Libanonu ne le obdržala dokler ne bo ta država sama sposobna uveljavljati svoje suverenosti, am- žave. Se podrobneje sta o posameznih vprašanjih na ožjem sestanku govorila tudi oba zunanja ministra, Emilio Colombo in Elia Salem. V teh pogovorih so gostje povedali, da bo Libanon potreboval v naslednjih osmih, devetih letih 12 m':li jard dolarjev za obnovo države Džemajel je včerai obiskal tudi FAO, kjer je tudi prosil predsedni- ka te organizacije Eduarda Saoumo za pomoč pri obnovi kmetijskih naprav v Libanonu. Medtem prihajajo iz Libercna vesti, ki jasno kažejo, da se izraelska vojska nikakor ne nnmei . va v krajšem času umakniti iz te države. Izraelci so namreč postavili na vrhu 2.000 metrov visoke gore Jabel Albaruk izvidniško in protiletalsko postajo, katere vrednost ocenjujejo na tri milijone dolarjev. Pa tudi sicer si izraelska armada gradi zanesljiva in top'a zimovališča, vojakom pa so razdelili zimsko opremo. Sicer pa včeraj vesti o spopadih v Libanonu ni bilo. ni našla. V dokumentih, ki so jih pustili napadalci v banki je zlasti presenetljiv oster napad na »zver* Natali® Ligas, pred dnevi ujeto teroristko, ki naj bi bila, sodeč po teh obtožbah, policijska vrinjenka in konfi-dentka. POUDARJENA ZAČASNOST NAJNOVEJŠIH VARČEVALNIH UKREPOV Socialistična zveza bo zagotovila dosledno izvajanje vladnih ukrepov Mnogo pripomb glede dejstva, da je ukrepe kazalo sprejeti mnogo prej Kljub precejšnji starostni razliki sta predsednika Pertini in Džemajel takoj našla skupni jezik (AP) iiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiimHiiiuiiiiiiiiii..............................................unumiiiiimiiiiuuiiiimumiiuiini.......niiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii>lliiniiiiiiiiiiluiiiiiiiiiiiiiiiini V PRIHODNJIH DNEH TUDI NASTOP SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA Naraščanje draginje in draginjske doklade REM — Posebna komisija za določanje pokazatelja draginjske doklade pri državnem zavodu za sta tistiko je včeraj ugotovila, da je S predstavo Primorskega dramskega gledališča začetek letošnjega 17. Borštnikovega srečanja fllARIBO^-TslOTMnof-tjo v Drami SNG Maribor se je sinoči začelo 17. Borštnikovo srečanje. Letošnja prireditev, ki bo trajala kar 11 dni, uvršča v svoj tekmovalni spored vsa najboljša dela slovenskih gledališč, ob tem pa bo še nešteto spremnih prireditev, ki bodo dajale Borštnikovemu srečanju svoj ton. Sinočnjo otvoritveno svečanost_ Borštnikovega srečanja je še posebej počastil predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Andrej Marinc, ki je dejal, da je Borštnikovo srečanje, nekakšen pregled najpomembnejših gledaliških stvaritev ti slovenskem obvezujoče le, če je negativno. MADRID — Trije mrtvi, petnajst italijanske avtonomije Gresta Seal-j pogrešanih in številne družine brez zoneja, so včeraj na pariški držav- strehe nad glavo, je začasen obrani svet vložili priziv proti odločit- čun katastrofalnih poplav v vzbod-vi »chambre d'accusation», ki jel ni Španiji. Ogromna je tudi ma- ■ IttlUl lit MIHI III IIIIMtlll IIIIIIH Treba ostreje reagirati na sovražno propagando LJUBLJANA — Na nedavni seji republiške konference SZDL Slovenijo je Jože Smole, delegat CK ZKS med drugim razpravljal tudi o najrazličnejših oblikah pritiskov, ki jih zadnje čase razni sovražniki Jugoslavije izvajajo iz tujine v o-bliki propagande. Pri tem je omenil tudi laži, ki so jo skušal iz tujino razširiti po Jugoslaviji, da je Josip Vrhovec pobegnil v tujino. Dejal je, da bi morali odločneje reagi rati na takšne poskuse sovražnikov, da bi med občani razširili dvom v jugoslovansko politično vodstvo. Glede na to. da je omenjene de zinformacije širila tudi avstrijska televizija, ki jo gleda veliko ljudi v Sloveniji, ki so v dosegu njenih valov, so se govorice res Drecej raz širik. Nasploh j* televizija t* so sede Jugoslavije veliki medij za prenos sovražne propagande. Vendar se temu nihče več ne čudi, od kar je neka avstrijska revija razkrila. da v njenih oddajah nastopajo tudi vojni zločinci, kot na primer Alfonz Dalma, dopisnik iz Rima, ki se v resnici piše Tomičič in je bil med vojno bližnji Paveličev sodelavec. Govorice je prejšnji teden pravzaprav »demantiral* sam Josip Vrhovec, ko je posegel v razpravo na plenumu CK ZK Hrvaške (o čemer so poročali vsi časniki in revija Danas)..(dd) RECIFE — S štirimi žrtvami v zadnjih treh dneh, se je število umorjenih v političnih atentatih v Braziliji povzpelo na dvajset. TRŽAŠKI DNEVNIK TO OBVEZNOST BI MORALO PODJETJE IZPOLNITI ŽE PRED PETIMI MESECi Čez teden dni bodo lastniki z Opčin prejeli 80 od sto odškodnine za razlaščene parcele Uradi Kmečke zveze vedno na razpolago za pomoč in nasvete glede tega vprašanja - Vsi zainteresirani naj pravočasno pripravijo dokumente, ki jih zahteva podjetje ANAS za izplačevanje odškodnine Lastniki zemljišč z Opčin, katerim bodo zaradi gradnje avtocestnega odseka Prosek - Opčine razlastili obširne površine zemlje, bodo čez teden dni prejeli del odškodnine, ki jim jo bo izplačalo državno podjetje ANAS. Prejeli bodo 80 od sto celotnega zneska, ki ga v teh dneh določajo skupno z lastniki na sedežu podjetja v Trstu. Včeraj so se namreč na sedežu podjetja prijavili prvi lastniki (na Opčinah jih je skupno okrog ICO), ki jih je podjetje sklicalo za ped pis začasnega zapisnika o spravnem sporazumu. Kot smo že zapisali, je ta sporazum v bistvu kup-noprodajna pogodba med lastnikom in podjetjem; s podpisom sporazuma zgubi lastnik pravico do lastnine zemlje, po kateri bo potekala avtocesta. Lastnikom zemljišč, ki so bili včeraj povabljeni v urade podjetja za sklenitev sporazuma, so uslužbenci le tega na osnovi tabele o odškodninah za posamezne kulture, ki jih je po zakonu določila posebna komisija za letošnje leto, izračunali vrednost razlaščenih zemljišč. Tej odškodnini so prišteli še odškodnino, ki jo podjetje daje za zidove na parcelah; za te zidove niso lastniki doslej prejeli še nobene ponudbe od podjetja; plačuje jih po 12 tisoč lir za vsak kubični meter kamenja, kar je gotovo zelo nizka cena. Istočasno so jih povabili, naj se čez teden dni ponovno zglasijo v istih uradih, kjer bodo prejeli ček z zneskom, ki bo odgovarjal 80 odstotkom celotnega zneska. Lahko torej rečemo, da se je pori jet.ie ANAS tokrat držalo obljub; to obveznost bi sicer moralo izpolniti pred dobrimi petimi meseci (stanje zemljišč je ocenilo proti koncu meseca februarja in v začetku meseca marca), za to obdobje pa sedaj razlaščencem odšteje še posebno odškodnino. Upati je zato, da se bo taka praksa nadaljevala v celotnem razlastitvenem postopku; vsekakor že sedaj kaže. da se ne bo ponovil primer iz Sesljana, kjer je podjetje za gradnjo cestnega vozlišča razlastilo več zemljišč že leta 1969. lastniki pa še sedaj niso prejeti nobene odškodnine. K vsemu temu je treba dodati, da so protestne akcije le nekaj zategle, zaradi česar je treba upati, da se bodo °ShlSi. Vsi spori okrog te zadeve reševali mirno in sporazumno v obojestranskem interesu. Uradi Kmečke zveze pa sd še vedno na razpolago za razna pojasnila in za druge obveznosti, ki sprem ljajo razlastitveni postopek. Razlaščenci, ki imajo katerekoli dvome naj se zato zglasijo v njenih uradih, kjer jim je na razpolago vsa pomoč. Vsekakor pa je dobro, da zainteresirane (ne samo z Opčin in s Proseka, ki so najprej na vrsti, ampak tudi z ostalih predelov, po katerih bo potekala nova avtocesta) ponovno opozorimo na dokumente, ki jih podjetje ANAS zahteva za izplačevanje odškodnine. Ko so poklicani v njegove urade za podpis sporazuma morajo vsi prizadeti s seboj imeti davčno številko (tudi fotokopijo) in nadomestno izjavo iz-pričevalne listine (dichiarazione so-stitutiva delTatto di notorietš), s katero zainteresirani pod lastno odgovornostjo izjavljajo, da so lastniki (v primeru solastništva je treba navesti svoj delež) razlaščenega zemljišča (ki je prosto raznih hipotek in služnosti). Tavolamo vknjdženi lastniki morajo poleg zgoraj navedenih dokumentov predstaviti še tavolarni_ izvleček (estratto tavolare) razlašče-. nih nepremičnin. Dediči, ki niso ta- ■ volarno vknjiženi pa morajo poleg z zgoraj navedenih dokumentov predstaviti še nadomestno izjavo izpri-čevalne listine, s katero pod lastno odgovornostjo izjavljajo, da je pokojni lastnik umrl brez oporoke in omenjajo vse njegove ostale dediče (z deleži, ki jim pripadajo) ter mrliški list. Tisti, ki so že plačali zapuščinski davek, morajo predstaviti tudi po-. trdilo o zapuščinski prijavi, oziroma ^ obrazec (mod.) 240, za katerega ■ morajo zaprositi pri zapuščinskem ll uradu. Tisti, ki pa še niso plačali zapuščinskega davka, morajo predstaviti ustrezno prijavo na pristojne urade (Kmečka zveza nudi v tem smislu svojo pomoč) in vprašati obrazec 240. Posebno pozornost naj interesenti dajo naslednjim terminom: — če je pokojni lastnik umrl po 1.1.1973 zapuščinski davek zastara po 5 letih; — če je pokojni lastnik umrl pred 1.1.1973 zapuščinski davek zastara pa 20 letih. V primeru, da obstaja zastaranje (prescrizione) zapuščinskega davka, je dovolj predstaviti potrdilo o dedovanju (certificato di eredita), ki ga interesenti lahko zahtevajo pri sodniku. Neposredni obdelovalci zemlje, to je kmetje, pa morajo poleg zgoraj navedenih dokumentov (davčna številka in nadomestna izjava izpriče-valne listine, s katero zainteresirani pod lastno odgovornostjo izjavlja, da je lastnik razlaščenega zemljišča: ta dokumenta sta potrebna za tavolarno vknjižene lastnike, ali za dediče) predstaviti še nadomestno izjavo izpričevalne listine, s katero pod lastno odgovornostjo izjavljajo, da so kmetje, to je da se pretežno posvečajo kmetijski dejavnosti. Prav je zato, da si vsi zainteresirani že prej pripravijo potrebne dokumente v kolikor bi jih še ne imeli, da bi se izognili nepotrebnim nevšečnostim. DANES V MILJAH Javno zborovanje o čistilnici Aquila Miljska sekcija tržaške federacije KPI priredi danes. 22. oktobra, ob 17. uri v Ljudskem domu »G. Verdi* na Trgu S. Giovanni 4 javno zborovanje o problemu žaveljske naftne čistilnice Aquila oziroma o zadevnem stališču in obvezah komunistov za njeno ohranitev. Na skupščini bo spregovoril Ugo Poli, ki je v pokrajinskem vodstvu partije zadolžen za probleme dela in gospodarstva. OB PREKINJENEM DOTOKU JUGOSLOVANSKIH KUPCEV Trst še vedno pod vtisom omejitvenih ukrepov v SFRJ Različna ocenjevanja odločitev sosednje države - Interpelacija komunističnih svetovalcev pokrajinskemu predsedniku Clariciju 2 i MiMmimtinNinNtMiHiniuinNiiiiNiHinMiH Trst in drugi kraji naše dežele so tudi včeraj občutili težo novih omejitvenih ukrepov, ki jih je sprejel zvezni izvršni svet SFRJ, da bi zajezil gospodarsko krizo. Vesti, da bodo vendarle delno sprostili maloobmejni promet, so sicer nekoliko omilile splošen vtis zaskrbljenosti, osta.ia pa vprašanje, kako bo mesto na daljšo časovno razdaljo reagira lo na novo situacijo. Dejansko so že sedaj pri ocenjevanju ukrepov beograjske vlade in posledic, ki. jih bodo le ti lahko imeli za gospodar stvo teh krajev in za sosedske odnose z bližnjo državo, dokaj deljena mnenja. Del Trsta je precej grobo reagiral na odločitve Jugoslavije, če naj sklepamo po prvih izjavah skrajno desničarskih krogov pa tu: dj po tem, kar je včeraj, skoraj mimogrede pisalo glasilo Liste za Trst »La voce libera*. Večina, pa leg razumljive zaskrbljenosti pokazala veliko več zmernosti. Zanimivo je v tem pogledu tudi pisanje tržaškega italijanskega dnevnika, ki sicer pravi, da bo treba najti čimprej ustrezne načine, da se omilijo omejitveni ukrepi, vsaj kar zadeva maloobmejni promet, dodaja pa tudi, da bodo morali krajevni upravitelji tudi v Trstu samem ukrepati drugače kot doslej za bolj uravnovešeno in daljnosežno načrtovanje investicij in gospodarskih pobud. Včeraj se je v Trstu spet šušljalo o odpustih prodajalk iz raznih trgovin, ki ob pomanjkanju jugoslovanskih kupcev nimajo več prave perspektive. Na Združenju trgovcev so nam celo povedali, da sta dve trgovini oblačil dokončno zaprli vrata. Sindikati o vsem tem še nimajo nobenega uradnega sporočila in ocenjujejo te govorice kot poceni alar-mizem, ki ne more koristiti tržaškemu gospodarstvu. Ravno pomanjkanje vsakršnega načrtovanja zlasti v trgovskem sektorju ima po mnenju sindikatov določeno vlogo v sedanjem položaju. Trgovska kategorija, menijo sindikalni predstavniki, je bila doslej v Trstu edina, ki ni imela potrebe, da bi se posluževala bančnih posojil. Navijala je cene. kot se ji je zljubilo, o čemer priča dejstvo, da je Trst eno najdražjih mest v državi, in se poleg tega ni veliko brigala za potrebe domačih kupcev. Tržaški gospodarstveniki bi morali že zdavnaj razumeti, je nadalje mnenje sindikatov, da je slonela tržaška mala trgovina na trhlih osnovah in je bilo treba zaradi tega prej ustrezno ukrepati. Vse to pa še ne pomeni, da bo treba poiskati ustrezne načine, da se omilijo posledice jugoslovanskih ukrepov. Med včerajšnjimi pobudami velja omeniti interpelacijo, ki so jo poslali pokrajinski komunistični svetovalci predsedniku Clariciju. V njej ga pozivajo, da skliče sestanek župa- V V nov, sindikalnih organizacij in trgovcev za skupen nastop pri italijanski vladi. V interpelaciji komunistični svetovalci ugotavljajo, da je jugoslovanska vlada sprejela omejitvene ukrepe, da bi s tem učinkoviteje odgovorila na svoje gospodarske težave in da bodo verjetno zato ti ukrepi trajali dalj časa, kar vzbuja še večjo zaskrbljenost nad usodo zlasti trgovinskega sektorja v našem mestu. Jugoslovanske odločitve, pravijo komunistični svetovalci, je treba proučiti pazljivo pa tudi s spoštovanjem, ki je v odnosih med državami obvezno. Po drugi strani pa omejitve v maloobmejnem prometu dopuščajo odprto možnost za rešitve, v katerih je treba upoštev^t^.int^rese^beh strani. • Tržaška krajevna zdravstvena e-nota sporoča, da namerava zaposliti za čas 6 mesecev zdravstvenega podravnatelja. Rok za prijave zapade 29. oktobra. Podrobne informacije daje oddelek za osebje, Ul. Stuparich 1, III. nadstr. vsak delovnik razen sobote od 9. do 12. ure. VZNEMIRLJIVE VESTI IZ SKEDNJA I VČERAJŠNJI OTVORITVE V TK CALERUI , o.mSSumlM Trpka g#V0rica < papiria>> v grafikah V OBRATOVANJU SAMO EN PLAVŽ. . . e|i|caria Mariana Kravosa irZdoKcgd olmdlJd llldljdlld nldVUod Z ugoditvijo ene visoke peči bi se proizvodnja skrčita na polovico - Včeraj poldnevna prekinitev dela - V ponedeljek tiskovna konferenca tovarniškega sveta ec er KZ: KDO JE OPROŠČEN DAVKA NA KANALIZACIJO Tržaška občina in občinsko pod Jetje za elektriko, plin in vodo -’ ACEGA — že leto in pol iztrjujela : vsem uporabnikom vode iz tržaške občine posebno dajatev (60 lir na kubični meter uporabljene vode), in' ki je sicer predvidena samo za tisti »te, ki imajo svoje odtoke priklju-čene na občinsko odtočno mrežo. V r a tem letu in pol zato vsi prebivalci os' okoliških vasi in nekaterih predme ldi stnih predelov tržaške občine pla ed čujejo davek na kanalizacijo ki je sploh ni. Tega davka niso bili oproščeni niti tisti uporabniki, ki ort imajo posebne števce za kmetijsko ^ uporabo (namakanje vrtov, napaja nje živine itd.). i Pravico do oprostitve tega davka je pa imajo samo tisti prebivalci, ki 5te " DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI občinski upravi sporočijo, da njihova stanovanja niso priključena na javno kanalizacijo. Kmečka zveza je v prejšnjih ted nih po okoliških vaseh izpolnjevala obrazce prošenj, ki .jih je nato izročila občinski upravi. Vsi tisti ki niso izkoristili te priložnosti, se sedaj lahko zglasijo v njenih ura dih, v Ul. Cicerone 3/B, vsak dan od 8. do 14. ure. Tajništvo KZ istočasno poziva zainteresirane, naj s seboj prinesejo -adnjo kartelo ACEGA. na osnovi katere so zadnjič plačali uporabo vode. • Tržaška pokrajina razpisuje javni natečaj z izpiti in naslovi za mesto strojepisca z znanjem slovenščine. Za nadrobnejše informacije naj se interesenti obrnejo na personalni urad pokrajine (Ufficio personale), Ul. Geppa št. 21. Na zadnjem srečanju med člani tovarniškega sveta in vodstvom ške-denjske železarne »Terni* je prišla na dan vrsta ugotovitev, ki so močno zaostrile zaskrbljenost prizadetega delavstva kar zadeva nadaljnjo usodo obrata. Vodstvo je namreč neformalno sporočilo, da bo tovarna — tudi zaradi krize, ki je zajela druge obrate družbe v Ba-gnolliju in Corniglianu — morala v prihodnjih mesecih občutno zmanjšati proizvodnjo in da bo zaradi tega 1. decembra letos 400 delavcev vpisanih v dopolnilno blagajno, z nastopom novega leta pa naj bi v železarni ugasili enega izmed obeh plavžev. Z drugimi besedami to pomeni, da namerava vodstvo tovarne prihodnje leto zmanjšati proizvodnjo na polovico ter seveda vpisati večji del zaposlenega osebja v dopolnilno blagajno. Tovarniški svet je na podlagi tega neformalnega sporočila sklenil sklicati v obratu sindikalni shod, ki je bil včeraj dopoldne od 8. do 10. ure. Po informacijah, ki so jih delavci prejeli od članov tovarniškega sveta, so se prisotni podali v sprevodu pred stavbo, v kateri ima svoje urade ravnateljstvo podjetja ter zahtevali nujno srečanje sindikalnega predstavništva z odgovornimi za proizvodno politiko. Vodstvu podjetja so sindikalisti postavili zahtevo po sklicu širšega sestanka, katerega naj se udeležijo tudi voditelji družbe Temi in vsedržavnega sindikata kovinarjev FL M. Odgovor na to zahtevo je vodstvo železarne dalo šele ob 12.30, — med tem časom je delo v obratu stalo, saj je delavstvo ves čas demonstriralo pred ravnateljstvom — ko je bilo delavcem sporočeno, da bo zahtevani sestanek v petek, 29. oktobra. Med tem časom bo delavstvo železarne sprejelo vrsto ukrepov proti reduktivni politiki vodstva tukajšnje železarne. Kakšni bodo ti u-krepi in kako si sindikalne organizacije zamišljajo prihodnost tržaškega obrata, bo javnost zvedela na tiskovni konferenci, ki bo v ponedeljek, 25. oktobra, v Časnikarskem krožku in katere se bodo udeležili tudi tukajšnji parlamentarci in javni upravitelji. Kakor so že včeraj poudarili, pa bodo sindikalisti na tiskovni konferenci posegli tudi širše v problem tržaških gospodarskih struktur. «še ni dolgo tega — nam je dejal eden izmed vidnejših sindikalistov tukajšnje FLM — ko smo v boju za obrambo tržaške industrije' zaman trkali na določen«: vrata, kjer so bili mnenja, da se mora Trst posvečati ne le industriji, temneč tudi terciarnim dejavnostim, to je nadrobno za jugoslovanske odjemalce. Najnovejša dogajanja na tem področju so potrdila pravilnost naših stališč in sedaj bomo videli, kako bodo reagirali zagovorniki pretirane terciarizacije tržaških gospodarskih struktur.* • Tržaška občina namerava zaposliti v otroških vrtcih nekaj kuharic, in to za določeno obdobje. In-teresentke naj se obrnejo na personalni oddelek županstva (Trg U-nitš 4) v drugem nadstropju. Prizadevanja za izboljšanje javnega prometa po cesti V dvorani Tržaškega avtomobilskega kluba je bilo včeraj napovedano strokovno srečanje o razvoju in produktivnosti javnega avtobusnega prometa v Furlaniji-Julijski krajini, ki sta ga organizirala Italijanska zveza javnih storitev krajevnih uprav (CISPEL) in Feder-trasporti. Gre za prvega v vrsti številnih strokovnih posvetovanj, ki jih nameravata omenjeni organizaciji prirediti v prihodnjih mesecih in ki naj bi omogočila sestavo širšega načhta za izboljšanje storitev v javnem prometu. Načrt nameravajo potem izročiti deželni upravi, ki ima primarne pristojnosti na tem področju. Na včerajšnjem srečanju so med drugimi nastopili predsednik deželne organizacije CISPEL Marin, sindikalist Tremul, predsednik vsedržavnega odbora za prevoze Mene-gazzi, deželni odbornik za promet Rinaldi in predsednik upravne komisije ACT De Gavardo. S SVEČANO SLOVESNOSTJO OB PRISOTNOSTI UGLEDNIH GOSTOV Proslavili 200. obletnico ustanovitve srbske šole «Jovan Miletic» v našem mestu Slavnostna govora zgodovinarja dr. Cervanija in srbskega profesorja dr. Samardžiča da se je odtlej pojavljala srbska skupnost samostojno. Da bi zadostila svojim kulturnim potrebam, je skupnost prav tedaj, pred 200 leti, ustanovila tudi svojo šolo, ki so jo avstrijske oblasti uradno priznale deset let kasneje. PET LET PO SPREJETJU REFORMNEGA ZAKONA Anketo komunistov o zdravstvu v Furlaniji-Julijski krajini Med uporabnike bodo porazdelili 12 tisoč obrazcev, med zdravstvene operaterje pa 6 tisoč • V nedeljo bo kolesarska dirka Trst - Opčine. Zaradi tega bo od 7. do 12. ure prepovedano ustavljati in parkirati vozila v odseku Ul. F. Severo. ki leži med hišnima številkama 61 in 71, in to, kot je samoumevno, na strani neparnih hišnih številk. Deželno vodstvo Komunistične partije Italije bo izvedlo v prihodnjih dneh obsežno anketo o zdravstvu v Furlaniji - Julijski krajini, s katero hoče izvedeti za mnenja prebivalstva o dosedanjem izvajanju zdravstvene reforme, o svetlih točkah le-te in o morebitnih kritikah. Anketa bo razdeljena v bistvu v dva dela: namenjena bo namreč navadnim uporabnikom (med te bodo aktivisti KPI porazdelili 12.000 vprašalnih pol) in zdravstvenim o-peraterjem ter osebju, ki se pobli-že bavi z zdravstvom (skupno 6.000 anketnih obrazcev). Namen in cilje ankete je na včerajšnji tiskovni konferenci orisal odgovorni za zdravstvo pri deželnem vodstvu KPI Maurizio Pessato. Dejal je, da je minilo že pet let, odkar je parlament odobril zakon o reformi italijanskega zdravstvenega sistema, da pa je bilo doslej premalo storjenega za boljše funkcioniranje zdravstvenih struktur. V prvi vrsti je omenil zmanjšanje prispevkov za zdravstvo in težave pretežno politične narave, ki so onemogočile striktno izvajanje zdravstvene reforme in preprečile Krajevnim zdravstvenim er-'tam, da bi lahko začele delovati s polno paro. Vsi ti »birokratski* zapleti so se odražali na terenu z neprimerno in večkrat pomanjkljivo zdravstveno o-skrbo, kar so seveda najhuje občutili prav preprosti ljudje in zdravstveni operaterji. Prav zaradi tega se je KPI odločila za anketo o zdravstvu, da bi izvedela za mnenja neposredno prizadetih. Anketa o zdravstvu je le ena od pobud, ki jih bo izvedla KPI v prihodnjih mesecih na tem področju. Tako bo novembra predstavila svoje zakonske predloge deželnemu svetu za spremembo dosedanjih zakonskih določil v zvezi s Krajevnimi zdravstvenimi enotami. Pripravlja se na razpravo o deželnem zdravstvenem načrtu, ki bi ga morali predstavit-' na deželi še v teku tega leta, za prihodnji mesec pa ima v programu deželno zasedanje o zdravstvu, da bi vse te pereče problem-' se bolj približala javnosti. Srbska pravoslavna cerkvena ob-1 Zatem sta najprej docent na tr-čina v Trstu je sinoči svečano pro- j žaški univerzi, zgodovinar Giulio slavila dvestoto obletnico srbske šo- Cervani, in nato ravnatelj balkanolo- le »Jovan Miletič* v našem mestu. Slovesnosti v dvorani Gino Baronci-ni se je med drugim udeležil minister za kulturo republike Srbije Božidar Manič, prisotni pa so bili še številni vidni predstavniki tukajšnjega političnega in kulturnega življenja, med katerimi so bili tudi prefekt Marrosu, predsednik deželnega sveta Colli, deželni odbornik za kulturo Barnaba, kvestor Bartolini, generalni konzul SFRJ v Trstu Mi-rošič s konzulom Bankom, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Svetina, ravnatelj Slovenskega gledališča Košuta in drugi. Ob njih so bili na častnih mestih predstavniki verskih skupnosti, saj je bila srbska skupnost v Trstu vedno tesno povezana z verskimi predstavniki. Tako so ob tržaškem škofu Bellomiju sledili svečanosti tudi škof srbsko - pravoslavne cerkve iz Hannovra Laurentije, srbski pop v Trstu Ilija Ivič in pop grško-pravoslavne cerkve v našem mestu Timotheos Eleftheriu. V pozdravnem nagovoru se je častni predsednik srbske pravoslavne cerkvene občine v Trstu Djordje Miloševič zahvalil gostom za prisotnost, nakar je zbor zapel znano srbsko pozdravno pesem »Na mno-gaja leta*. Vprašanje glede novega ravnatelja deželne RAI Predsednik deželnega komiteja za radiotelevizijsko službo v deželi F-JK Slama je poslal nadzorni parlamentarni komisiji RAI brzojavko, v kateri izraža veliko zaskrbljenost, ker niso še imenovali direktorja tržaškega sedeža RAI, glavnega u-rednika novinarskih oddaj in odgovornega za upravo. V brzojavki je še rečeno, da je položaj na deželni RAI še toliko težji, ker se še nadalje odlaša s pričetkom TV oddaj v slovenščini. ZAGOTOVILO MINISTRA TESINIJA VLADA ODLOČNO PODPIRA TRŽAŠKO KANDIDATURO ZA EVR0SINHR0TR0N Konec meseca se bodo predstavniki zainteresiranih držav ponovno sestali v Bruslju Paimondu in Nadici se je rodil sinček MATEJ Srečnima mamici m očku ter noni Uči čestitata Tatjana in Jože škega inštituta beograjske univerze prof. Radovan Samardžič spregovorila o prisotnosti srbske skupnosti v našem mestu. Le ta se je najprej tesno povezovala z grško pravoslavno skupnostjo, pred 200 leti pa je prišlo med obema do razdora, tako Od novembra polno izvajanje delovne pogodbe za delavce v javnem prometu V s«3o soie v TJoriči sestali predstavniki deželne organizacije za javni promet po cesti (CISPEL) iz dežele “FuiTantje-Jdlijške “ ‘ kfajinle. Obravnavali so vprašanje polnega izvajanja vsedržavne delovne pogodbe za osebje, zaposleno na avtobusnih progah in na železnici, za razdobje 1982-84. Po daljši razpravi, med katero so prisotni vzeli na Znanje zagotovilo deželnega odbornika za promet Rinaldi ia, da bo deželna uprava pokrila morebitne primanjkljaje v letošnjih bilancah prizadetih podjetij, so prisotni sklenili, da se bo omenjena delovna pogodba začela polno izvajati začenši z letošnjim novembrom. Včeraj je bilo v galeriji Tržaške knjigarne odprtje razstave grafik Marjana Kravosa. Ciklus grafik, s katerimi se je avtor predstavil tržaškemu (upati je, da ne samo tržaškemu) občinstvu nosi pomenljiv naslov «Življenje v papirju*. Pomenljiv pa zato, ker je Kravos zapustil svoje »vreče* in poiskal med gubami papirja izraz za probleme in tesnobo bivanja. Kravosa je številnim prisotnim predstavil likovnik Giulio Montene-ro, ki je poudaril nekatere osnovne značilnosti umetnikovega dela. Predvsem pa to, da se je Kravos šolal v Ljubljani, to je v enem izmed svetovnih grafičnih centrov. Ljubljanski šoli in ljubljanskemu navdihu, je nadaljeval Montenero, pa j« Kravos dodal tipične tržaške poteze in značaj. Te poteze govorijo o problematičnem in večkrat krčevitem življenju, govorijo o tesnobi in rastejo iz nekake ekspresionistične atmosfere. V tem je Kravosova edinstvenost, ki pomeni obogatitev za Trst in za Ljubljano. Kritikove besede so tu jasno označile, kako načela o stališču dveh kultur lahko postanejo praksa in izkušnja, ki jo konkretni posameznik posreduje širši skupnosti. Marjan Kravos je prvi slovenski zamejski likovnik, ki'se predstavi'r galeriji Tržaške knjigarne, kar seveda ne pomeni podcenjevanja tega, kar je naše, ampak zahtevnost kriterijev pri izbiri razstavljavcev. Tudi sama včerajšnja otvoritev in seveda razstava kažeta na odločitev za kvaliteto, ki ima in bo imela med ljubitelji, umetniki in kritiki prav gotovo pozitiven odziv. KLJUB NEVARNOSTI JE VELIKO LJUBITELJEV NEOPREZNIH Uživanje strupenih gob spravilo 3 osebe v življenjsko nevarnost Na Krasu je zaradi toplega in vlažnega vremena pognalo tudi dosti strupenih gob Minister za znanstvena raziskovanja Tesini je včeraj izjavil, da si italijanska vlada na moč prizadeva, da bi v pristojnih mednarodnih forumih sprejeli italijansko kandidaturo Trsta za postavitev evropskega sinhrotrona. Minister za zunanje zadeve si konkretno prizadeva, da bi si v tej zvezi zagotovil pristanek drugih držav, ki so zainteresirane pri tem podvigu in ki morajo opraviti izbiro med Trstom in kandidaturami, ki jih postavlja tujina. Prizadevanja italijanske vlade v tem smislu so se stopnjevale zlasti v zadnjih tednih, saj se bliža datum — 28. oktober — ko se bodo v Bruslju nadaljevala pogajanja za uresničitev evropskega sinhrotrona. Minister Tesini je dal zgornjo izjavo v zvezi s sestankom, ki naj bi ga predsednik ministrskega sveta Spadolini v kratkem imel s parlamentarci iz Trsta in s tukajšnjimi sindikalisti. Na sestanku naj bi poleg vprašanja tržaške kandidature vzeli v pretres tudi problem finančne podpore, ki naj jo Italija zagotovi za uresničitev sinhrotrona, kajti izbira lokacije bo v veliki meri odvisna tudi od tega, v kolikšni meri namerava pristojna vlada konkretno podpreti zamisel o uresničitvi raziskovalne naprave V toplem in vlažnem vremenu teh dni .e pognalo na Krasu lepo število gob, med katerimi pa je žal tudi nekaj takih, ki so za človeka smrtno nevarne. Na nevarnost opozarjajo skoraj vsa sredstva množičnega obveščanja, kaže pa, da je privlačnost slastno pripravljene gobje jedi močnejša od previdnosti. Z gobami se je v zadnjem času zastrupilo že nekaj nabiralcev in ljubiteljev gob, včeraj pa so sprejeli v bolnico s pridržano prognozo kar tri osebe, ki so uživale gobe. Pripravila jih je 51-letna Albina Bertok por. Cepach v svojem stanovanju v Ul. S. Nazario 113. Sama jih je nabrala predvčerajšnjim, zdele so se ji užitne, iz opreznosti pa jih je pokazala še sosedi. Tudi slednja je bila povoljnega mnenja in tako so se strupene gobe prikazale včeraj na obedu, s katerim je Cepachova hotela počastiti svojega 31 letnega sina Valmira in njegovega 32 letnega prijatelja Roberta Chiabaia iz Vidma. Po kosilu je Cepachova šla na delo, in sicer na oddelek za oživljanje, kjer je zaposlena kot bolničarka. Kmalu ji je postalo slabo in obrnila se ;e do zdravnika, ki jo je kar zadržal na oddelku. Takoj so poklicali njenega sina, ki se je med tem tudi počutil slabo. Sprožil se je nato alarm še za tretjega obedovalca. Policija ga je našla na gradbenem delovišču pri restavraciji Tenda rossa, kjer je delal kot zidar. Kot Cepa-cha so tudi njega sprejeli na oddelku za hitre posege s pridržano prognozo. Kaj pravi o tem pojavu naš priznani izvedenec za gobe Milko Če-bulec? »Najbolj nevarne so zelene mušnice, nekatere vrste koprenk in velika rdečelistka. ki jih ljudje zamenjujejo najpogosteje s kukmaki in zajčki. Rekel bi, da so preveč požrešni in prepričani vase, zato ne stopijo do strokovnjaka, ki bi lahko preprečil najhujše,* pravi. Strokovnjaka dobimo vsak dan v jutranjih urah na pokritem trgu. če pa že nočemo do njega, nabirajmo go- be, za katere smo stoodstotno gotovi, da so užitne. Žalil je agente končal pa v zaporu Agenti letečega oddelka so areti rali zaradi žalitve javnih funkcionarjev ter nedovoljene posesti orožja 35-letnega Luigija Giormanija iz Ul. Romoli 25. Do aretacije je prišlo v noči med torkom in sredo, ko je Giormani sedel v svojem avtu, parkiranem v Drevoredu Cam pi Elisi, in se ni zmenil za agente, ki so ga hoteli identificirati. Naposled .je odprl okence, toda skozenj se je vsul plaz žalitev in psovk. Zanj je postal položaj še težji, ko so agenti ugotovili, da ima na zadnjih sedežih 11 centimetrov dolgo bodalo. Srečanje aktivistov s predsedstvom VZPI Člani glavnega odbora Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje so se v Trstu sestali s predsedstvom pokrajinskega odbora vsedržavnega združenja partizanov Italije. Predmet razgovora je bilo vprašanje tesnejšega sodelovanja obeh združenj, ki že u-spešno poteka med sekcijami Združenja partizanov in aktivistov v vseh krajih tržaškega področja, kot so v svojih posegih poudarili tako predsednik pokrajinskega odbora VZPI Arturo Calabria, predsednica Združenja aktivistov Neva Lu-keš in še ostali udeleženci sestanka. Poudarjena je bila želja in potreba po nadaljnjem sodelovanju ob spoštovanju idealov, za .katere so dali svoje življenje številni slovenski in italijanski borci in antifašisti tega področja v zadnji vojni kot tudi v boju, ki ga napredne sile tudi danes vodijo za utrditev miru v svetu, na tem področju pa tudi za u-trditev mirnega sožitja ter dobrih odnosov med obema sosednjima državama. • Šolski sindikat CGIL - CISL - U1L priredi danes z začetkom ob 16.30 na sedežu UIL, Trg Janeza XXIII. štev. 6, sindikalni shod šolskega o-sebja. Na shodu bo govor o problemu zamud, s katerimi prejemajo suplenti na nižjih in višjih srednjih šola*, tržaške pokrajine mesečne plače. ....llllllllll.lit......................m......... Zaključen krog posvetovanj o deželnem razvojnem načrtu Na sedežu deželnega odbora se je včeraj zaključil krog posvetovanj v zvezi z osnutkom deželnega razvojnega načrta za razdobje 1983-85. Posvetovanja so se začela 11. oktobra in so se ga za deželni odbor udeležili predsednik Comelli, podpredsednik De Carli in odborniki Coloni, Zanfagnini in Tripani. Medtem ko so se predstavniki deželne vlade v teku prvega tedna sestali s predstavništvi sindikalnih organizacij kmetijskega in trgovskega sektorja, s predstavniki male industrije ter nekaterimi krajevnimi upravami, so bili zadnji štirje dnevi posvečeni stikom s tržaško in videmsko pokrajinsko upravo, z organizacijami krajevnih uprav, z obrtniki in sindikalno zvezo. Programske inštrumente za tržaško pokrajino je orisal predsednik Clarici, ki je poudaril, da obsega dokument vrsto predlogov, ki so jih izdelale posamezne občine ter razne gospodarske in druge organizacije. Clarici je vsekakor dejal, da bo o dokumentu razpravljal prihodnji teden pokrajinski svet in da bodo šele zatem podrobneje določene prednosti posegov. ki bi jih moral obsegati deželni razvojni načrt. Včeraj je bilo na vrsti tudi posvetovanje s predstavniki enotne sindikalne zveze, ki so deželnim upravnim organom podrobneje obrazložili svoj dokument, ki so ga predstavili že junija meseca in v katerem so navedeni točni predlogi za družbeni in proizvodni razvoj v deželi. Ob smrti očeta MARIA SEDEVČIČA izreka bivši peti razred poklicnega zavoda Jožef Stefan sinu Adrijanu iskreno sožalje. Gledališča SSG Slovensko stalno gledališče v Trstu - Federlco Garcia Lorca: Krva-va svatba — v ponedeljek, 25. oktobra, ob 19. uri v Kočevju, v četrtek, 28. oktobra, ob 19. uri na »Borštnikovem srečanju* v Mariboru, v petek, 29. oktobra ob 19. uri v Slovenski Bistrici. Vlctor Lanoux: Odpirač, ponedeljek, 25. oktobra, ob 12. in ob 19. uri v Murski Soboti, v torek, 26. oktobra ob 19.30 v Ormožu, v sredo, 27. oktobra, ob 12. uri v Ravnah in ob 19. uri v črni na Koroškem, v četrtek, 28. oktobra, ob 22. uri v Mariboru. VERDI Danes, 22. t.m., ob 20. uri (red C/H) druga predstava Rossinijeve opere «Semiramide* Pri blagajni gledališča še nekaj razpoložljivih vstopnic. CANKARJEV DOM (Ljubljana) n. preddverje Do 31. t.m. — Razstava: Oblikovalec Matjaž Vipotnik. Sprejemna dvorana Do 31. t.m. — Razstava: Sodobni tržaški umetniki — v sodelovanju z Moderno galerijo. Velika dvorana V nedeljo, 24. t.m., ob 19.30: Komorni orkester Bolšoj teatra. Mala dvorana Jutri, 23. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja. Okrogla dvorana Danes. 22. t.m., ob 19.30: Večer renesančne glasbe. Jutri, 23. t.m., ob 21. uri: Vinko Moedendorfer «Kruti dnevi*. Premiera — Eksperimentalno gledališče «Glej». Ponovitev v nedeljo, ."4., v ponedeljek, 25., in v torek, 26. t.m., ob 21. uri. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan, razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure oziroma do začetka predstave Kino SLOVENSKO V TRSTU OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1982/83 TITUS MACCIUS PLAUTUS »HVALISAVI VOJAK, Komedija v dveh lelih — Prvič v slovenščini Režija: MILE KORUN Jutri, 23. oktobra, ob 20.30 — ABONMA RED F — druga sobota po premieri. V nedeljo. 24. oktobra, ob 16. uri - ABONMA RED G - popoldanski na dan praznika. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predsta-’. Nadaljuje se vpisovanje abonmajev pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 10. do 14. ure. Vse abonent« prosimo, da dvignejo svoje izkaznice Razna obvestila Ariston Danes zaprto. Eden 16.00-22.15 «Grand Hotel Ex-celsior*. A. Celentano, E. Monte-sano, C. Verdone, E, Giorgi. Nazionale 16.30 «Le morbose labbra di Jan*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 17.00 «1 camionisti*. Barvni film za vse. Grattacielo 16.00—22.15 »Grand Hotel Excelsior». A. Celentano. E. Montesano, C. Verdone. E. Giorgi. Fenice 17.00 »Volpe di fuoco*. Clint Eastvvood. Mignon 16.00 »Inte^ceptor*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «L’orgia dell’a-more*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Easy rider*. J. Nichol-son. Barvni film. Capital 16.30 »Brivido caldo*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «Apocalypse novk*. Mr Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mnderno 16.00 »Sul lago dorato* Ca-therine Hepburn, Henry Fonda in Jane Fonda. Radio 15.30 »Piacere fino al deli-rio*. Prepovedan mladini pod 17. letom. Vittorio Veneto 16.30 »Estasi girl’s». Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumlere 16.00 «Qualcuno volč sui ni-do del cuculo*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Koordinacijski odbor med italijanskimi in slovenskimi šolniki v deželi Furlaniji - Julijski krajini vabi vse šolnike na drugo srečanje v šolskem letu 1982-1983, ki bo danes, 22. t.m., ob 17.30 v dvorani ENAIP v Istrski ulici 57. Včeraj-danes Danes, PETEK, 22. oktobra ZORISLAVA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 18.08 — Dolžina dneva 10.38 — Luna vzide ob 11.51 in zatone ob 20.40. Jutri, SOBOTA, 23. oktobra SEVERIN Vreme včeraj: naj višja temperatura 17,9 stopinje, najnižja 12 stopinj, ob 18. uri 16,2 stopinje, zračni tlak 1018,2 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 83-odstotna. nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giovanni Ber-tocchi, Dimitrij Požar, Andrea Pradedi. UMRLI SO: 80-letna Palmira Barnaba vd. Baldas, 76-letni Francesco Pastrovicchio, 78-letna Giuseppina Lussa vd. Ferluga, 58-letni Stefano Besizza, 82-letna Pasqua (Lina) Be-nussi vd. Mazzi, 84-letna Gina Sa-limbepi vd. Deboni, 71-letna Ida Pandolfi, 77-letni Marco Gnesda, 70-letna Anna De Boni, 68-letni Silvio Ferluga, 74-letni Raffaele Vascot- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Trg Borsa 12, Mi-amarski drevored 117, Ul. Combi ). Prosek in Žavlje. »d 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg 0:->pedale 8, Ul. DelPIstria 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospeda'e 8, Ul. DellTstria 35, 'rosek, žavlje. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: sl. 226 165: Opčine: tel. 211-001: Vosek: tel, 225-141: Božje polje, gonik: tel. 225-596; Nabrežina tel K) 121: Sesljan: tel. 209 197: DRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8 ure, sl. 732 627. predpraznična od 14. do 1. ure in praznična od 8. do re, tel. 68-441. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi ponovno na predavanje, ki bo v torek, 26. oktobra, ob 16.30 Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Predaval bo dr. Pavel Strajn o zadnjih zapletljajih na Bližnjem vzhodu. Vabljeni člani in odborniki. Pokrajinski VZPI in (Vsedržavno združenje partizanov Italije) ANPI -Trst organizirata 30. in 31. oktobra avtobus za Rim s pristankom v Firencah za tiste, ki se želijo udeležiti velike borčevske manifestacije za mir in obrambo demokratičnih ustanov. Informacije in vpisovanje na sekcijah VZPI - ANPI. Odhod iz Trsta, izpred sodne palače bo 30. oktobra ob 6.30. Kosilo v Firencah, po ogledu mesta pa odhod v Rim, kjer bo prenočitev. Naslednjega dne ob 10. uri bo manifestacija, ki se bo zaključila ob 12. uri. Odhod iz Rima 31. oktobra v večernih urah Skupna cena potovanja znaša 65 tisoč lir. Vpisovanje se zaključi 25. oktobra ob 12. uri. V primeru nezadostnega števila prijavljenih potovanje odpade. Vpisovanje v tečaje Ljudske univerze, ki bodo v akademskem letu 82/83 na osnovni šoli A. Sirk v Sv. Križu, bo do petka, 29. oktobra, vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 21. ure na sedežu šole. Ob zadostnem številu slušateljev bodo trije tečaji slovenskega jezika, dva tečaja angleščine ter tečaj nemščine za osnovnošolce. Pouk se bo pričel 8. novembra. f Čestitke [ Dane$ praznuje v TrnovcflV,.rojstni dan FRANKA ŠKRK. še na mnoga zdrava, srečna in vesela leta ji kličejo vsi, ki jo imajo radi. Draga FRANKA! Ob tvojem 17. rojstnem dnevu ti vsi skupaj kličemo še na mnoga srečna in nasmejana leta med nami — tvoji trnovski prijatelji ter člani vesele klape ZŠM. Veselo družino poklicnega zavoda Jožef Stefan je obogatilo rojstvo TILNA. Tatku in marairi čestitamo, malemu Tilnu pa voščimo vse naj, naj —■ ravnatelj ter učno in neučno osebje. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Jutri začetek sezone Cappelle Underground Jutri, 23. 10., bo Cappella Under-ground, najbolj znani tržaški filmski kinoatelje, odprla vrata novi sezoni, ki bo letos sodeč po sporedu filmov in drugih vzporednih pobudah, zelo bogata in zanimiva. Ciklusu filmov Andržeja Wajde, ki si jih lahko ogledamo tako v Cap-pelli kot v kinu Ariston, bodo sledila dela zelo znanih režiserjev, med katerimi bi omenili Nemca Fassbinderja in VJendersa. Med tako imenovane vzporedne pobude pa bodo 6. novembra odprli razstavo slovenskega umetnika Živka Marušiča. Letošnji program Cappelle Underground je na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, kjer prodajajo tudi izkaznice in posebne abonmaje za deset filmski.n predstav. OB SPLOŠNI STAVKI NA GORIŠKEM Mogočna manifestacija goriškega delavstva v obrambo gospodarstva po tržaških ulicah Goriška zahteva od deiele pomoč za razvoj industrije - Na čelu sprevoda župani iz vseh krajev Goriške Protest osebja tržaške občine Sindikata tržaških občinskih u-službencev CGIL/FP in UIL/UN DEL sta zagrozila s stavkovnim gibanjem za primer, da občinska j uprava ne bi v najkrajšem sprejela zahtev prizadetega osebja. V prvi vrsti gre za nameščence službe za mestno čistočo, službe za kmetijstvo in gozdarstvo, pokopališča pri Sv. Ani, službe za vzdrževanje kanalizacije in med drugim še službe za mestno redarstvo. Prizadeti se pritožujejo, da jim občina še vedno ni obnovila delovne pogodbe 1979 - 81, ki je zapadla konec lanskega leta, pa tudi zaradi siceršnjih neugodnih delovnih razmer. Obvestilo Sindikata slovenske šole Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole obvešča zainteresirane vrtnarice in učitelje, ki se nameravajo udeležiti natečaja za stalna mesta v državnih otroških vrtcih in osnovnih šolah, da pripravlja Sindikat izpopolnjevalni tečaj kot pripravo na pismen in ustmen izpit natečaja. Zainteresirani se lahko vpišejo na vseh didaktičnih ravnateljstvih in vsako sredo od 16. do 18. ure tudi na sedežu Sindikata. Sindikat nadalje obvešča, da zapade rok za vlaganje prošenj za udeležbo na natečaju 30. oktobra: zainteresirani dobijo obrazce prošenj v slovenščini na vseh didaktičnih ravnateljstvih. Razstave Nekaj tisoč delavcev in dijakov iz vseh krajev Goriške je včeraj Zjutraj preplavilo Trst. Odzvali so se vabilo enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL, ki je proglasila splošno stavko v vsej pokrajini in organizirala pohod v Trst. Na ma nifestacijo so prišli tudi župani Goriške, ki so se bili večer prej sestali v pokrajinski palači na povabilo pokrajinskega predsednika in se domenili, da bodo z avtoriteto svoje funkcije podprli tisoče delavcev v boju za delovna mesta. Na čelu sprevoda so korakali skupno s posoškimi in deželnimi sindikalnimi voditelji tudi predsednik pokrajine in župani s znakom njih časti, trobojnico okrog nasu (omenimo župane Gorice Scarana. Tržiča Blasiga, Doberdoba Lavrenčiča), skupno z delavskimi zastavami in številnimi transparenti so bili tudi praporji števi’nih občin. Manifestanti so prišli v Trst s številnimi avtobusi. Zbrali so se na Trgu Unita. od koder so kre nili, po korzu najprej do Goldoni jevega trga in Carduccijeve ulice potem na Trg Oberdan, pred pa lačo deželnega sveta. Tam so spregovorili predsednik pokrajinske u prave Silvio Cumpeta. tajnik poso-ške sindikalna, zveze Giovanni Pa-doan in tajnik deželne slndikahie V torek, 26. oktobra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah odprtje razstav grafike: linorezi in lesorezi Avgdsfa Černigoja. Spregovoril bo F. VecchieJ. nastogili bodo ženski pevski zbbr Tabor in domači . „ _____„ recitatorji k*-bode- brali pesmi Ace-. zveze GGIL* CISL, UIL Danilo Pa ta Mermolje. V galeriji Babna hiša v Ricma njih je odprta do 24. oktobra razstava Društva zamejskih likovnikov. Urnik: jutri, od 17. do 20. in v nedeljo, od 10. do 12. ure. V Galeriji TK - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava «Življenje v papirju* - grafični listi Marjana Kra-1 vosa. Šolske vesti Jutri, 23. oktobra, ob 20. uri bo v dvorani Mladinskega doma v Bo-ljuncu predstavitev slovenskega filma »Sledovi*. Film prikazuje prizadevnost in delo misionarja Baraga v Severni Ameriki. Toplo vabljeni. Upravni odbor TPPZ «Pinko Tomažič* obvešča pevce in orkester, da bo vaja za ves ansambel danes, 22. oktobra, ob 20.30. Jutri, 23. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Ricmanjih klavirski nastop Vihre Kodrič. Vabljeni. KD Slovan sporoča, da so pevske vaje za ženske ob torkih in za moške ob sredah ob 20.30. Sindikat slovenske šole obvešča, da so slovenski obrazci in osebni listi za habilitacije na nižjih in višjih srednjih šolah na razpolago na sedežu v Ul. F. Filzi 8/1 vsako sredo od 16. do 18. ure. rass BAN CA:,Dl C fl EDITO, Dl TRI ESTE' TRŽAŠKA KR E D IT N A BANKA ; ,S. P. A. ' ' > TRST - ULICA F FILZI 1D - "Vv? 01-4418 Izleti SPDT priredi v nedeljo, 24. oktobra, v okviru delovanja Športne šole - Trst, prvi jesenski izlet za o-snovnošolsko mladino. Zbirališče je na Trgu Oberdan ob 9. uri, odhod avtobusa pa četrt u”e kasneje. Pot bo potekala od Bazovice do Ferneti-čev. Odhod avtobusa od Fernetičev ob 17.30, povratek na Trg Oberdan pa ob 18. uri. Vabljeni! Prispevki Ob smrti očeta prof. Magde Per-tot darujejo kolegi 83.000 lir za Srednjo šolo Igo Gruden v Nabrežini. 22. 10. 1982 Ameriški dolar 1.430.— Kanadski dolar 1.130.— švicarski frank 660.— Danska krona 162.— Norveška krona 195.— švedska kruna 190.— Holandski florint 518.- Francoski frank 199,50 Belgijski frank 25,- Funt šterling 2.425.— Irski šterling 1.900,— Nemška r.iarka 568.— Avstrijski šiling 80,65 Portugalski escudo 15,50 Pezeta 11,75 Jen 4,50 Avstralski dolar 1.270.— Drahma 16,- Debeli dinar 21.— Srednji dinar 20,50 MENJALNICA vseh tujih valut dovan. Govorniki so podčrtali težave v katerih se nahajajo nekatere med največjimi tovarnami na Goriškem. Kronistom in bralcem so imena teh tovarn znana saj .je o njih govora že več mesecev m let: Dodgorska predilnica, tovarna Detroit v Trži-i ču, Tee Friuli v Krminu. ladje delnica v Tržiču. V krizi so tudi druge tovarne, maniše. take ki so doslej vzdržale negativen položaj italijanskega gospodarstva. V krizi je danes tudi trgovina, no nedavnih ukrepih jugoslovanske vla de. šestim tisočem brezposelnih grozi nov naval odpustov. V teža vah so tudi nekatere druge tovarne, kjer niso v zadnjem času poznali krize. Zaradi teh težav, ki so že kro-j nične, postaja nerazumljivo zadržanje deželne vlade, ki noče ali ne more zavzeti pametne odločitve. Sindikati in krajevne uprave bodo od deželne vlade zahtevale, da 1 izdela, skupno z njimi in s pomočjo deželne finančne^ družbe Friu-lia, okviren načrt za sanacijo go riške industrije in za nujni razvoj vsega gospodarstva. Goriška ne more ostati na repu razvoja naše dežele prav v tem trenutku, ko .je vse italijansko gospodarstvo v krizi Na tržaško manifestacijo je pri šlo tudi precej srednješolcev, v zastopstvu goriških srednjih šol. Med temi so bili tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol. V zvezi z včerajšnjo manifestaci jo je deželno vodstvo sindikalne organizacije CGIL sinoči izdalo tiskovno poročilo, v katerem protestira prot: obnašanju tržaških me-stnih redarjev, ki niso dovolili, da bi demonstranti z Goriškega lahko parkirali med manifestacijo svoja vozila na Trgu Unita, ki je nasprotno dostopen — je rečeno v poročilu — obiskovalcem predstav gledališča Verdi. HOP! v Tržaško knjigarno Predstavili bomo letošnjo knjižno zbirko Jadranskega koledarla. Izdaje so še v tisku, a predna-ročniška akcija (in posebne ugodnosti tudi) se te dni izteka: priložnost za srečanje z avtorji in u-redniki. Predstavili bomo še svežo Bibliografijo Jadranskega koledar|a 1946 - 1981 s kazali vseh avtorjev In prispevkov v 36 letnikih. Danes, 22. oktobra, ob 18. url v Tržaški knjigarni Vabi vas Založništvo tržaškega tiska! V Kulturnem domu v Novi Gorici bo danes zvečer, v petek ob 20.15 drugi koncert iz letošnjega rdečega abonmaja. Gostuje Komorni orkester Bolšoj teatra iz Moskve. Dirigiral bo Jurij Simonov. Izvajali bodo skladbe Arcangela Corellija, Johanna Nepomuka Hum-mela, Aleksandra Borodina in P. lljiča Čajkovskega. Na voljo je še nekaj prostih mest. V ponedeljek pa bo n isti dvo rani prvi koncert letošnjega zelenega abonmaja. Tudi ta se bo pričel ob 20.15. Tokrat bodo na vrsti Praški madrigalisti, njihov dirigent je Svatopluk Yanuš. V programu imaio dela stare češke glas be in evropske renesančne ustvarjalnosti. V Kulturnem domu v Novi Gorici pa bodo imeli 7. novembra izredno in izjemno gostovanje vietnamskega pianista D ang Thai So-na. ki ie na zadnjem mednarod nem Chopinovem iekmovanju v Varšavi leta 1979 (tekmovanje *e vsakih pet let) dobil prvo mesto. Naše bralce opozarjamo, da je na istem tekmovanju takrat dvianil precej prahu jugoslovanski pianist Ivo Pognrelič. IZ OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU Pokrajinsko cesto proti Selcam naj bi odprli v začetku novembra Žal zagotovilom skoraj nihče ne verjame - V novembru niz prireditev v Novi Gorici pod naslovom Dan Doberdoba • Kako omejiti tov na ptice DANES ZVEČER V KULTURNEM DOMU V Novi Gorici komorni orkester Bolšoj teatra iz Moskve V začetku novembra bo koncert znanega vietnamskega pianista Dang Thai Sona • O težavah, ki nastajajo zaradi zaprte pokrajinske ceste med Doberdobom in Selcami je tekla beseda na zadnji seji občinskega sveta v Doberdobu, v sredo popoldne. Župan Lavrenčič je svetovalce seznanil s potekom del, ki pa se odvijajo zelo počasi. Sicer je deželni funkcionar, inž, Cuoghi, zagotovil, da bodo cesto odprli prvi teden novembra, vendar pa se bo promet odvijal izmenično enosmerno. Menda bodo na gradbišču namestili semafor. Sodeč po izjavah občanov, ki so si ogledali gradbišče pa se da sklepati, da bo cesta ostala zaprta še lep čas. Na gradbišču sta namreč običajno prisotna -samo dva delavca, ki odkrušene in nevarne skale in kamenje odstranjujeta ročno. S takim načinom dela zares ni upati, da bodo dela v kratkem dokončana. Prav zaradi tega je občinska uprava sklenila nastopiti, skupaj z upravitelji ronške občine (slednja je namreč teritorialno pristojna, saj je nevarni odsek na njenem zemljišču), pri deželnem odborništvu za javna dela ter zahtevati konkretnih in hitrejših ukrepov. Cesto so namreč zaprli že kohec junija letos. Na seji občinskega sveta je tekla beseda tudi o zaostrovanju gospodarske krize ter o ukrepih, ki jih je sprejela občinska uprava, v soglasju z drugimi krajevnimi ustanovami in sindikalnimi organizacijami. Ne seji so seznanili svetovalce s prireditvijo, ki bo prihodnji mesec v Novi Gorici, kjer bodo, v okviru stikov, ki jih ima ta občina z zamejstvom, pripravili vrsto kulturnih in športnih dogodkov, pod naslovom Dan Doberdoba. Dokončni program še ni povsem izdelan in se bedo zato o teh vprašanjih pogovarjali na sestanku, ki bo v kratkem v Novi Gorici. Stroške za prireditve bo občina krila iz sklada, ki je bil prejšnja leta namenjen za podpore društvom in ustanovam v občini. Letos bodo zato slednja prejela le manjše zneske, iz drugega sklada. Tako so društvu krvodajalcev namenili 250 tisoč lir, 200 tisoč lir združenju slepih. 500 tisoč lir Slovenskemu raziskovalnemi institutu kot prispevek za organizacijo raziskovalnega tabora, 300 tisoč lir pa združenju demokratičnih občin. Kakor smo pred nekaj tedni že obširno poročali, je občinska uprava zaprosila deželo za finančno pomoč v zvezi z urejevanjem naravnega parka ob Doberdobskem in Sabeljskem jezeru. Prav v zvezi s tem vprašanjem je svetovalec SSk Soban vprašal župana, kaj namerava občinska uprava ukreniti, da ...MiMiiiiiiniin inmiiinii, iilillll,„„mim ■■■■■„, nuni,.mm Delegacija TO SKGZ na obisku pri SZDL v Novi Gorici Delegacija Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško se je včeraj zju-traj pogovarjala z delegacijo SZDL v Novi Gorici o zadnjih ukrepih zvezne vlade omejevanja potovanj in izvoza valute jugoslovanskih državljanov. Predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze za Goriško so izrazili zaskrbljenost zaradi neugodnih posledic, ki bi nastale na političnem, gospodarskem in drugih področjih, če bi že uveljavljeni ukrepi obveljali za dalj časa. Obe delegaciji sta soglašali glede nujnosti omilitve in prilagoditve restriktivnih ukrepov v smislu nadaljevanja le ustvarjenih vsestranskih stikov med prebivalstvom na obeh straneh meje. Člani delegacije SKGZ so posebej opozorili na skrajno neugodne posledice, ki bi jih imelo v življenju in delovanju manjšine in njenih organizacij daljše obdobje «zaprte meje*. Ob tem vrije opozo- riti na živahno kulturno izmenjavo med društvi, delovanje pevovodij, trenerjev, sorodstvene vezi itd. Delegaciji sta se domenili, da se v začetku novembra spet srečata in sicer v Gorici. Takrat bo jugoslovanska stran že seznanjena s točnim obsegom ukrepov in bo zato pogovor bolj stvaren. Obe strani se tudi strinjata, da restriktivni u-krepi ne smejo na novo ustvariti pregrade med državama, med prebivalstvom ob meii, za odpravo katere smo si prizadevali ves povojni čas. Nesreča upokojenca Na strelišču v Vidmu se je v sredo popoldne hudo ranil s strelnim orožjem 51-letni Umberto La barbera iz Gorice, Ul. Baiamonti. Zdravi se v videmski bolnišnici. bi omejila, ali povsem odpravila lov na ptice. Gre za dejavnost, ki se je v zadnjem času zelo razširila prav na področju, kjer naj bi v prihodnjih letih uredili naravni rezervat. Osebe, ki imajo dovoljenje za lov na ptice uporabljajo zelo uspešne naprave, nadzorstvo nad izvajanjem tovrstne dejavnosti pa je zelo pomanjkljivo. Nič čudnega torej, če nekaterim vrstam ptic že grozi iztrebljenje. V odgovoru je župan Lavrenčič zagotovil, da bo storil potreben korak pri pokrajinski upravi, vendar pa obstajajo resni pomisleki glede uspeha takega posega. Na vprašanje svetovalca SSk Ger-goleta glede uvajanja novih prispevnih stopenj za obračunavanje prispevka za urbanizacijo, je župan Lavrenčič pojasnil, da se bo uprava podredila novi deželni normativi, čim bo razpolagala s potrjenim zazidalnim načrtom. Ob koncu seje je župan poročal še o izvajanju nekaterih javnih del ter o zadevnih stroških. Predstavitev načrta plinskega omrežja v Krminu V Krminu bodo drevi predstavili načrt za prvo skupino del za zgra ditev plinskega omrežja. Prva faza predvideva napeljavo plina do industrijske cone v Krminu. Občinska uprava ima zagotovljenih v ta namen 500 milijonov lir, zgraditev celotnega omrežja pa bo stala sko raj 3 milijarde lir. O načrtu, ki ga bodo predstavili javnosti drevi jb 18. uri na županstvu, bo razpravljal občinski svet na seji prihodnji teden. ifHiiiiuiiiHiiitnniiiiiiiiiiniiiitiiiiiinMffiHiMMfiN PREDSEDNIK USTANOVE JE GIANLUIGI DEVETAG Novo vodstvo in nove naloge konzorcija za industrijsko cono Doslej so za gradnjo infrastruktur in za odkup zemljic porabili okrog 1,8 milijarde lir - Razpoložljivih površin je še okrog 200 tisoč kvadratnih metrov - Nad dvajset podjetij je v zadnjem mandatnem obdobju zgradilo svoje proizvodne obrate Jutri odprtje razstave Ambienle 6 Na razstavišču ob ločniškem mostu bodo jutri ob 16. uri odprli razstavo pohištva, stanovanjske opreme, oblačil in gospodinjskih strojev Ambiente 6. Razstavo, ki bo odprta do ponedeljka, 1. novembra, pripravljajo v padiljonu A in B ter deloma na zunanjem, nepokritem prostoru. Doslej je svojo udeležbo na razstavi potrdilo okrog 70 podjetij, v glavnem iz naše dežele in sosednjega Veneta. Veliko pa je domačih, to je goriških razstavljal-cev. Največ prostora bo tudi letos namenjenega razstavi pohištva ter gospodinjskih strojev in opreme. Gr« za dejavnosti, kjer je posebno f zadnjem času opaziti precejšnjo stagnacijo in seveda zmanjšanje obsega prodaje, kot posledice zaostrovanja gospodarske krize. Pa še eno značilnost letošnje prireditve lahko že danes napovemo. Prvič odkar jo prirejajo, ne bo množice obiskovalcev (in kupcev) z druge strani meje. Na razstavišču ob ločniškem mostu pa bo sredi prihodnjega meseca še ena prireditev, namenjena sicer bolj tistim, ki se zanimajo za športna in dirkalna vozila. Od 11. do 15. novembra bo namreč sejem »Moto-rexpo racing* prireditev pod pokroviteljstvom goriške trgovinske zbornice in goriškega avtomobilskega kluba. Izgubljeno - najdeno V uradu za najden* predmete ni goriškem županstvu hranijo slede če predmete: denarnico z zneskon denarja, dve kolenki prazno tor bico, pulover, zložljivo kolo, dir kalno kolo, tri moška kolesa, štir ženska kolesa, tri motorna kolesa sponko, žensko uro. snemalno ka mero, 24 zavojev kave, križec it obesek iz dragocene kovine in zbirko ključev. Omenjeni predmeti so na razpo lago zakonitim lastnikom. Štipendije konzorcija za rehabilitacijo Pokrajinski zavod za rehabiliti cijo. razpisuje štipendije, nartenji ne slušateljem posebnih tečgjjv j vzgojitelj« duševno in fizično pr zadetih eseb štipendija znaša 450 tisoč lir mi sečno, študenti, oziroma tečajnik ki jih bodo izbrali med prosile pa jo bodo prejemali do julija pr hodnjega leta. Koristniki štipendi; se morajo obvezati da 32 ur tadei sko pomagajo pri opravljanju ra: ličnih služb, tako na sedežu kor zorcija v Gradišču, kakor tudi drugih enotah te ustanove. Interesenti naj do 8. novembr predložijo prošnjo na kolkovanet papirju, skupaj s potrdilom o vp su, oziroma obisku enega od teči jev za specializacijo. Na zadnji skupščini predstavnikov ustanov-članic Konzorcija za razvoj goriške industrijske cone. so izvolili novo vodstvo te ustanove, ki ima statutarno nalogo podoira ti in omogočati razvoj industrije in gospodarstva nasploh v ož.jem goriškem prostoru. Predsednik ustanove bo v tem mandatnem obdobju, ki bi moralo soupadati s trajanjem mandata izvoljenih organov v krajevnih usta novah, odvetnik Gianiuigi Deve-tag, ki pripada socialistični stranki. Na zadnji skupščini so predstavniki ustanov-članic izvolili tudi člane nadzornega odbora, medtem ko je imenovanje članov u-pravnega odbora v pristojnosti vsa ke od članic. Ob izteku mandata je dosedanji predsednik ustanove, socialdemokrat Božo Gruntar podal izčrpno poročilo o opravljenih nalogah, opozoril na težave, ki so ovirale (nekatere še niso bile odpravljene) izrazitejši razvoj industrijske de javnosti ter nastajanja novih podjetij ter opozoril na nekaj glavnih nalog, ki jih bo moralo rešiti novo vodstvo. Iz poročila izha.ja, da je razpoložljivih površin na območju goriške industrijske cone, med Stan drežem in Sovodnjami. le še okrog 200 tisoč kvadratnih metrov in to na desni strani železniške proge. Področje med Tržaško cesto in železnico pa je že povsem zajedeno. Dvajset podjetij je postavile- svoje obrate, oziroma že pre.jelo soglasje za zgraditev obratov na področju industrijske cone. Okrog 1.8 mili jarde lir sredstev .je bilo vloženih za ureditev cest, napeljavo plina, elektrike itd. ter za odkup zem ljišč. Nekaj nad 800 milijonov je prišlo iz sredstev dežele, razliko pa je zagotovil upravni odbor Goriškega sklada. Potrebe po novih investicijah so zelo velike, vendar izgleda. da se je v zadnjem času zelo zmanjšala možnost dotoka novih sredstev. Od težav, ki še niso bile premo-ščene. veUa vsekakor omeniti dol gotra ien postonek za odobritev spremembe zazidalnega načrta. Za- radi precejšnje nejasnosti glede gradnje cest v neposredni goriški okolici v prihodnjem obdobju so bile do zdaj izdelane kar tri variante zazidalnega načrta, odobrena pa nobena. Ena od poglavitnih nalog novega vodstva .je torej tud: čimprejšnja uskladitev in odobritev urbanističnega instrumenta. Odobritev .je v pristojnosti občin-ikega sveta. Ne bi kazalo pa za nemarjati tudi drugega vprašanja, tesno povezanega z možnostjo na daljnega razvoja, oziroma širjenju področja ind. cone. Nove površine naj bi pridobili ob robu letališča. Poskusi reševanja tega vprašanja sicer niso novi. vendar izgleda. da so zdai možnosti za ugodno rešitev večje. Komu ugodnosti goriške proste cone Komu so v prvi vrsti namenjene olajšave in ugodnosti goriške proste cone, prebivalstvu ali trgovskim o-peraterjem? O tem načelnem vprašanju te dni ponovno razpravljajo v razširjenem odboru goriške trgovinske zbornice. Razpravo je vzpodbudila pritožba skupine trgovcev, grosistov, ki se ukvarjajo z uvozom in razdeljevanjem kontingenta sladkorja v okviru proste cone (25 tisoč stotov letno). Operaterji tarnajo, da je marža. ki jim jo za ta posel priznavajo, preskopa. Pritožbo so sicer poslali že pred nekaj meseci, vendar je razprava o tem vprašanju prišla na dnevni red šele pred kratkim. Ob tem naj povemo, da je posvetovalna komisija goriške trgovinske zbornice že podrobno proučila celotno zadevo in tudi že izdelala dokaj jasna načelna stališča: ugodnosti goriške proste cone so namenjene predvsem prebivalstvu. O vprašanju bodo spet razpravljali v sredo, 27. t.m. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO m ABONMA ZA SEZONO 1982-83 V GORICI Sezono organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete m Zvezo slovenskih kulturnih društev. Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Brass tel. 33288. vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 14. in od ’7. d« 19. ure Razna obvestila Danes ob 17. uri bo redna se. vodnega sveta liceja-gimnazije mož Trubar*. Seja bo v pros šole. Goriško županstvo obvešča, i treba do 28. t.m. poskrbeti za ditev grobov na glavnem pok šču ter na pokopališčih v pr« st ju. Kino G urh u CORSO 17.15—22.00 »Firefox «— volpe di fuoco*. Barvni film. VERDI 18.00-22.00 «Rocky HI.*. S. Stallone. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 »Super erotic sex orgasm*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Trti« EJCCELSIOR 18.00—22,00 »Frontiera* PRINCIPE 18.00—20.00 »Doraani ti balla*. Nova Gorica in okoli ču SOČA Danes zaprto. 18.00 — 20.00 »Morilec Kingfišer*. Hongkonški film. 22 00 »Žrebec*. Angleški film. DESKLE 19.30 »Super vohljač*. Italijanska komedija. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa S. Giusto, Korzo Italija 244 tel. 83-538. J ’ DEŽURNA LEKARNA V TR Rismondo, Ul. E. Toti 52 fon 72-701. *' : •Spremembe v prostoru — dve elipsi« je naslov likovnega dela,, ki ga imamo pred seboj. Gre ta likovni Izraz italijanskega slikarja Nicola tarrina, ki so ga vključili v sedanjo veliko razstavo moderne italijanske umetnosti v Londonu PRI PREUREJANJU ORGANIZACIJEJE BILO «NA VRIIU» NAJLAŽJE Nova ZŽI se bo izoblikovala le po pokrajinskih kongresih Plenarno srečanje v januarju bo odločalo o vsebini novega programa Ko se neka organizacija -dezor-ganlzira«. se .je treba najprej spopasti prav s kopico organi za cijsko-praktičnih vprašani. Do takšnega spoznanja so prišle tudi ženske, ki so bile že članice Zveze žensk Italije ali pa, ki so zadnji čas pristopile k Ribanju in ki so se prejšnjo soboto in nedeljo prvič po kongresu spet sestale na vsedržavnem plenarnem srečanju. Na srečanju bi pravzaprav mo rale- govoriti predvsem oziroma skoraj izključno o novem dokumentu, ki naj bi uradno predstavljal Zvezo, ne več kot organiza cijo, temveč v novi formuli Ribanja. Morale bi. toda praktični problemi, ki izvirajo iz odločitev majskega kongresa Zveze, so tok debate obrnili. Tako na primer odstop vseh vsedržavnih funkcionark Zveze nima le načelnega pomena, temveč tudi precej praktičnih posledic. Ker niso več uslužbenke v rednem delovnem od nosu, jim mora delodajalec, to- rej ZŽI; plačati odpravnino za celotno obdobje, ko so bile redno vpisane. Pid vsaki so seveda po javijo še posebni problemi, tako da je bilo treba pregledovati primer za primerom. Ob tem pa so udeleženke rim skega srečanja morale odobriti tudi obračun in proračun Zvezd, ki so ga v skladu z odločitvam: kongresa pripravile štiri poverjene članice, ki jih .je tudi določil zadnji kongres. S tem bi bili kongresni sklepi, vsaj kar zadeva ureditev «držav-nega vrha» Zveze, tudi s nrak-tično-pravnega vidika urejeni. Drugače pa je na pokrajinski, oziroma krajevni ravni: vsedržav-kongres je prepustil urejevanje posameznih področij ženskam, ki tam živijo. Že konec tega meseca ali v začetku prihodnjega bi se morale ženske na pokrajinskih kongresih zediniti o obliki organiziranja. ki bi ,si jo zadala ZŽI v posameznih krajih. Medtem ko so si bile ženske maja v Kirnu edine v tem, da ne potrebujejo takšne vertikalno zasnovane in zato večkrat neokretne organizacije na državni ravni, so bila mnenja o ustroju krajevnih sekcij precej deljena. Točneje, ženske so se zavzemale za uveljavitev posameznih •specifik« iti pravice, da .je na svojem področju suverena krajevna in ne državna organizacija. Počakati bo torej treba r,a izide pokrajinskih kongresov, da bo končno razvidno, kako so se odločile ženske »na terenu«. Že večkrat .je namreč prišlo do trenja in nesporazumov med »vrhom« in •terenom« in tudi zaradi tega so se ženske odločile, da ne bodo več podpirale, oziroma sestavljale, navpično grajene organizacije. Zaenkrat pa je jasno, da bo nekdanja ZŽI, o poimenovanju sicer za enkrat še ni bile nič re če*e?a. na državni ravni nasto pala v obliki raznih »interesnih skupin«, ki se bodo nekako ■'samoupravljale«, na krajevni ravni pa v raznih oblikah, kot se bpdo odločili pokrajinski kongresi NA NEDAVNEM OSMEM PREVAJALSKEM SREČANJU^ V KRANJSKI GOlU V znamenju prevodov Franceta Prešerna V teh dneh se je zvrstilo kar 16 referatov - Kam je izginila Sancinova opera ? 8. in 9. oktobra je bilo v Kranjski gori že osmo, tradicionalno dvodnevno srečanje slovenskih književnih prevajalcev. Kakih petdeset udeležencev, med njimi so bili gostje iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, je obravnavalo dve temi in sicer temo o vlogi prevodne literature v razvoju na--tonalne kulture ter temo prevodi Franceta Prešerna v tuje 1 jezike in v sloveščino (to je Prešernove nemške pesmi). Kar je < bilo na drugo temo prebranih prc I c-ej več prispevkov, lahko zapišemo. da je delovni del srečanja po i tekal v glavnem v znamenju pve-i lajanji- oziroma prepesnitev Pie-i že na '< di uge tozike. I Prvega ane srečanja sq bili na t sporedu štirje predavatelji iu to t gostje iz drugih republik in pokra-1 jin. Prvi je spregovoril Jovan Jati rilci jevič iz Beograda, ki je za u-j- lod podal nekaj misli o prevaja-■v* n ju v Jugoslaviji, v dobi; 1945-1982. I Govoril je o komunikaciji in o t: teoriji prevajanja, obojega pa ni F moč bolj znanstveno ob avnavati y brez ustrezne bibliografije o raz k iskavah prevajanja pri nas. Taks na bibliografija obsega že kar 1300 s- bibliografskih enot. med njimi pa ž: je seveda najti, tudi ustreznejše in C podrobnejše kritike posameznih, p p -prodov. Zavzel -se je. da bi se J pri nas še bolj ut dila in razvila b- tako imenovana tranzitologija, to sc je veda o prevajanju, saj izred-s' up številni prevodi na jugoslovanskem območju v tel;p skoraj šti-r;h desetletij vsekakor terjajo šir-_ ši in bolj znanstven ter moderen G jhistop. m Savo Babič iz Novega Sada je 13 namenil svoj prispevek izredno za-nimivemu in tudi perečemu pro-p, blemu, to je prevajanju preko po-»rednikov. Znano je, da imamo ce-j lo vrsto jez-ikov ir seveda njiho-L1 le literature, ki jih zna ožje štejte vilo ljudi in se morajo zato pre-vajalei. zlasti v poeziji, zatekati k posrednikom. oziroma vodičem, po-j- iiiavaleem teli- jezikov, ki- pa ni-Lč' so vešči prevajanja Na primeru K prevajanja madžarskega pesnika ' Pctofija in njegovega prevajalca ^ Irana S. Lato-a. ki madžarski ne zna a je imel pri tem za posreči ** nika oziroma vodiča znanega pi-/. satelia Ki-ša. je Srvo Babič prav a' konkretno, v primerjavi prevoda z , izvirnikom dokazal da se kljub takšnim zaprekam da in more kva-1 ' litetno prevaiati. Pri lem p*i je * seveda, zlasti pri poeziji, pomemb-no. da je prevajalec dober pesnik. i ■ - - njegov vodič ali posrednik pa prav tako dober poznavalec ne samo u-streznega jezika, temveč da ima tudi vsaj dober posluh za poezijo in prevajanega poeta, in to se je prav na primeru Laliča in Kisa pokazalo kot rečno in dobro o-pravljeno delo. Tretji referent r rvega dne je bil znani beograjski .telesi ijski u cd-nik in voditelj TV oddaj Aleksander Spasič. Govoril je o nekaterih posebnostih prevajanja na televiziji. Čeprav jc v uvodu dejal, da načelno ni nobene razlike pri prevajanju za televizijo ali kak drugi komunikativni medij! (knjiga,, radio). so vendarle iz čisto tehniških razlogov, prevajalcu, na televiziji predpisano določene omejitve.' Tu gre predi sem za podnaslove, ki terjajo natančno določeno število čyk. to pa vsekakor -omejuje pre-. 'dajalca. zlasti, katar gre še za prevode iz angleščine, ki terjajo v slovanskih jezikih kar deset in več oastdtkov daljše besedilo. Dalje je 4e poudaril, da je na televiziji nekje kot infoirnativno sporočilo pomembne jša slika od besedila ali izgovorjene besede, na.jbuj-še pa je pri prev a ton ju. kadar ».spremni prevedeni tekst govori o betih kitih, na zaslonili pa gledalci vidijo morske pse«. Takšni lapsusi izvirajo iz več razlogov, bodisi iz naglice, bodisi, da prevajalec televizijskih posnetkov ni videl in je prevajal samo po priloženem sinopsisu itd. Vsekakor je bito njegovo izvajanje zelo zanimivo. zlasti še zato. ker je temeljilo na Številnih konkretnih primerih prevajalskih s :cd-sljajev, ki so še zlasti očitni pri prevajanju televizijskih oddaj, namenjenih znanosti, k altu n’ in sploh nekaterim specifičnim problemom. Zadnji razpravljalec prvega dne srečanja je bil Šimun Jurišič iz Splita, ki si je a svojo temo izbral zelo bizarno ' nenavadno snov pod naslovom Casanova in Slovenci. Potem ko je naštel nekaj sorazmerno zgodnji! prevodov Casanovinih spominov v slovenščino, .je omenil zanimiv esej dr. Stanka Škerla »Casanova In kranjska Lenčka«, da bi se potem dlje in podrobneje pomudil pri slovenski operi o Casanovi. Miroslav Sancin, bančni uradnik, doma iz skednja pri Trstu (1898 1970) je napisal glasbo po libretu Alberta Široka za komično opero o Casanovi. ki so jo uprizorili v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani 16. 4. 1932 in jo potem še petkrat ponovili. Isto opero so ša dvakrat uprizorili v Mariboru, kjer jo je dirigiral Lojze Hercog, naslovni vlogi pa sta pela Belizar Sancin tn Pavla Udovigeva. Vsebina je dokaj nenavadna: Casanova v tej, operi zapeljuje dve prijateljici — nuni in ostaja na koncu brez obeh. potegne skratka k-ajši konec. Žal partiture te opere dosle' še niso našli, očitno je izginila med vojno v Mariboru. Drugega dne srečanja pa se je zvrstilo kai- dvanajst referentov. Prvi je spregovoril Darko Dolinar o mestu prevoda v literaturi. Doslej je literarna zgodovina, zlasti starejša, obravnavala v okviru svoje nacionalne literature prevode nekje ob roou in je pri tem. paradoksalno, posvečala neprimerno večjo pozornost tudi anj pomembnim ustvarjalcem nacionalne lite rature. medlem ko tudi pomembnim pievodom- 4» -svetovne književnosti ni posvečala posebne pozornosti. Vendar pa so se tudi tu stvari precej spremenile, saj se novejša slovenska (to tudi ostale) literarna zgodovina zdaj več u-kvarja predvsem s tem, kaj ljudje na Slovenskem zares bero. Tu pa se seveda razmerje med prevodno in originalno književnostjo odtočno preveša v korist prevodne književnosti. Skratka, moderna literarna zgodovina temelji danes na tako imenovani recepcijski estetiki. za katero ni pomembno, ali je besedilo izvirno ali prevedeno, kar je >' očitnem nasprotju s starim pojmovanjem literature. Tako danes lahko govorimo o Sovretovi Iliadi, b z' ki sto romanov, ki je postala čisto naša. pa čeprav prinaša izbor stotih najboljših svetovnih lomanov Sicer pa. kje je meja med dobrim pre vodom in izvirnikom v literaturi? Ali ni Prešeren uvrstil svojega prevoda Lenore med svoje izvirne pesmi? Miran Hladnik je v daljši raz pravi Slovenski prevodi popularne literature v 19. stoletju prikazal presenetljivo podobo prevajanja tako imenovane trivialne lažje literature na slovenskem knjižnem trgu minulega stoletja. Na prvem mestu te literature je tako imenovani zgodovinski roman. ki šteje na Slovenskem do druge svetovne vojne kar IGO naslovov izvirnih in prevedenih zgodovinskih romanov. Dalje je bilo v tem času prevedenih mnogo knjig nabožnovzgojne vsebine, ki so dosegle takrat fantastične na- klade '•i ponatise, tako je zgodba o Genovefi doživela na Slovenskem kar 20 izdaj izpod peresa Stilih prevajalcev. Za njo ni nič zaostajal mladinska literatura, tako imenovana »kri.štofšmidov-ska« literatura, M je doživela 23 izdaj. Kot zanimivost in ažurnost pri prevajanju tovrstne literature pa je avtor navedel, da smo komaj loto dni po izidu izvirnika dobili Slovenci že prevod znamenite «Koče strica Torna«, pet let po i-zidu izvirnika pa znameniti Vernov roman «V 80 dneh okrog sveta«. Zanimivo predavanje je imel tudi dr. Franc Jerman na temo •Filozofski prevod kot kultu ni dejavnik«. Končno velja omeniti še razmišljanja M. Zupančiča o no vem romanu in R. Šeligu. Vsi ostali referenti pa r: po svetili svoja razglabljanja, kritičnost in pozornost Prešernovim prevodom'.*’!.' tuje oe/itc ihčpreijoiiiinf. Prešernovih nemških pesmi v slovenščino. Kajetan Gantar je v zanimivem referatu o Prešernu v latinščini obravnaval tri slovenske prevaialce Prešerna v latinščino: J. Pajka, A. Sovreta in S. Koprive. Djurdto Flere je v svoji razpravi Prešeren v prevodih Sidoniie Jeras prikazala to danes morda malce preveč Dozabljend fratv-n sko Slovenko, ki ie Francozom mimo drugih del slovenske 1-ni’tev-D. Ž. (Nadaljevanje na zadnji tirani) V zadnjem času se je do skavtskih skupinah na Tržaškem delovanje obnovilo. Omenili bomo •prestop novincev roverjev in novink popotnic«, ko fantje in dekleta prestopijo iz srednje starostne veje v vejo roverjev in popotnic. Prestope spremlja posebno slikovita slovesnost, ki je bila 2. oktobra ppd visokim obe kom jame nedaleč od Šempolaja. Prestopilo .je 21 fantov in deklet V nedeljo, 10. oktobra, oa so se na Opčinah zbrali tržaški skavtski voditelji in voditeljice, ki so ves dan razpravljali o letnem Sicer pa so že na sobotni in nedeljski razpravi v Rimo prihajale do izraza razne težnje, ki seveda izviram iz različnih stvarnosti. Tam. kjer je bila Zveza crganizacitoko trdnejša, težijo k temu, da bi ohranili organizaciio kot tako. drugto na so bolj za •interesno sestajanje«. Povsod pa so ženske organizacije ali skupine v precejšnjih denarnih težavah, zato bo Drav gotovo samovzdrževan.je precej hudo. Prav zaradi denarne stiske so v Rimu še enkrat sklenile, da bo ZŽI še vedno uradno nastopala do javnih ustanov kot organizacija in da je zato treba vsekakor ohraniti ali na novo naoi-ati vsaj nekaj členov »klasičnega« statuta. Poleg teh »uradnih« členov, ki naj bi bili ločeni ali na sestavni det novega dokumenta, na bi dokument kot tak moral nakazati smernice, ki vodijo množično žensko gibanje. Povedati mora kdo smo. kaj hočemo in kako to skušamo doseči: tak - so že udeleženke kongresa opisale zaželeno Magno Carto in takšno usmeritev je potrdilo tudi rimsko srečanje. Toda plodna diskusija se lahko razvije le iz točno opredeljenih predlogov. Preprosteje povedano-. konstruktivno se lahko sklepa le z „ začrtanim osnutkom, ki ./e up (etn popravlja in 3o[.bln(uje.' ŽafS so ženske v Rimu tudi izvolile posebno komisijo, ki bp nripra vito dokument, na osnovi katere ga bedo koheno .izdelale »Listino namenov gibanjk*. Ponovno plenarno srečanje, ki bo odločalo o vsebini in obliki pomembnega dokumenta, bo v za četku januarja. Do takrat se bo do tudi že zvrstili pokrajinski kongresi in se bo /ato izoblikovala podoba nove ZŽI kot si jo zamišljajo vse ženske, ki v tem gibanju sodelujejo, (bip) ‘ programu, o spremembah v pra viUh, o stanju- po skupinah itd Sedaj pa potekajo priprave za sklepni del prireditve ob 30-let-nici ustanovitve prve skavtske skupine na Tržaškem. T>eto dni po začetku praznovanj, ki so obsegala že srečanja, razstave. filmski večer, članke o zgodovini in podobno bo v nedeljo. 31. oktobra, poooldne skavtska prireditev v tržaškem Kulturnem domu. Prireditev bo obsegala več točk, tudi daljšo izvirno skavtsko igro. iiiiiiiiiiiitinniitiMiiiHiniiiluitHiiiiiHiiiiiiMiiiiniiitutiHtimiiiiiHitiMiitiiiiiiiiiiiiMiiiiminifiiiiiiilimiMi le/o živahno delovanje v skavtski organizatiji Hvalevredna pobuda cZmerej manj je duabrih o»mic» S prireditvijo tZmerej me-nj je duabreh osmič*, ki je bita preči kratkim v prosvetnem domu »Albert Sirk* v Križu, so mladi zamejski prosvetni in kuiturni de lavci dokazali, da se da s skr bno pripravljeno predstavo, pred stavo, ki je znala inteligentno spojiti tradicionalne vrednote odrske predstavitve in novosti ter značilnosti naše narodnost,xo-socialne bitnosti, vzbuditi zaiti man je, p a\ tudi participacijo in smeh pri pledalcih. ki si navse zadnje kvalitetnih novosti samo želijo. Za kat torej pri lej predstavi pravzaprav pre? To je narečni kabaret, ki na šalnv in veder način obravnava resne m vsakdanje probleme kot so razlašča nje, zaščita slovenske manjšine v Italiji, ljubezen, medčloveški odnosi, in še bi lahko naštevali. Jamo ie pretežni del predstave ustrojen na šaljivih pesmi (izvajalci so Miran na klavirju, Miloš in Marjan s kitaro, Igor. ki ooie in Boris ki iora rta violino), manj je aovorienih delov, vse oa ,je povezano v homogeno celoto. Ob tej priložnosti je bila dvo rana kriškega prosvetnega doma nabito polna (to ni samo obrabljena 1raza...). saj nisi dobil niti kotička, da bi stal. kai šele sedel, pred kabaret, skupino oa je nastopil trenutno naiboli znani, .verjetno oa tudi najboljši slovenski kantavtor. Andrej Šifrer. Zapel ie šopek svojih pesmi, v glavnem iz svoie zadnje dvojne velike plošče »Ideje izpod odeje«, nafrečH aplavz pa so žete njegove s+areiše vestni Jcot so Vasovalec. Oče in on le ponarodelo Vse mani je dobrih gostiln. ši frer-eva moč (poleg v tekstih njegovih pesmi) pa je verjetno v duhovitosti vmaoveaa nastona. so i. čeprav na s* ang, popolnoma snm. brez pomožnih dasbenikov (ki so dandanes v rock koncertu nvini). zna priteamH poslušalca od začetka po pran do konca spojena izvaiania. Po šifrerjevem izvajanju je, kot že rečeno, nastopila kabaretna skupina v sestavi: Miranček - Miran Košuta, Česnik Igor Malalan, ščen - Marjan Kemperle, Bel-motido - Miloš Jugovič in De Vet-tak - Boris Devetak. Njihovo izvajanje ie bilo okusno. občudovali smo lahko odlično Miranovo izvajanje no klavirju, pa tudi Borisovo na violine (čeprav je boli redita vskočila kot vodilni instrumentu mirne teh v a izrazit Igorjev glas in njegovo jhmiko. ^va tudi 'Marjanova tn Miloševa kitara sta.prišli večkrat č ospredje, predvsem v hitrejših -M5 Programi pristopanje 00.00 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 17.35 Studs Lonigan, 4. del 18.30 Ltorecchioocchio, glasbeni program 19.00 Dnevnik 3 19.35 Včerajšnja in današnja km nika 20.05 Šolska vzgoja 20.40 Mednarodni natečaj: »Nati per la danza«, 2. večer 21.55 Discoestate, 2. del 22.55 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 - 10.35 TV v šoli 15.55 Kongres Zveze socialistične mladine Slovenije 17.20 Poročila 17.25 Prvi cvetovi, otroška serija 17.55 Telestart 81, zabavno - glasbena oddaja 18.25 Obzornik 18.40 Bistre vode: Una Bosna in Hercegovina sta verjetno najlepši deželi sicer lepe Jugoslavije. Področje je zelo gorato, vendar ima tudi veliko ravnin, vse pa je poraslo z velikimi gozdovi, tako da je ta predel Jugoslavije zares zelo zelen. Vmes pa je tudi več vodnih tokov, tudi pomembnih rek, za katere se lahko rečemo, da so' bistre, torej čiste. O eni teh voda, teh rek, bo govorila današnja oddaja, ki nam bo prikazala reko Uno 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19 55 V)*6rnc 20.00 Fantje s Hill Streeta. nad. 20.55 Ne prezrite 21.10 Zgodbe iz delavnice, humoristična serija 21.55 SDremliaimo - sodelujmo 22.05 Nočni kino: Sojenie strahu, film Filmska zgodba Sojenje stra. hu je biografska drama Johna Henryja Faulka, ki'je bil eden najbolj obetavnih ljudi takratnega radia in te levizije. Scenarij za ta film je bil napisan po Faulkneje vih spomin.to na čas McCar-thyjeve strahovlade v ZDA. John Henry Fanik je padel v mlin mccarthyjevske go nje in ker se je njegovo ime pojavilo na »črnih listah« tistega časa, je bila njegova kariera v veliki nevarnosti Toda bil je eden od tistih, ki so se preganjanju uprli. S pomočjo pogumnega advoka ta. igra ga George C. Scott zmaga na procesu, ki naj bi bil sicer njegov polom. Film je bil posnet za televizijo-, nosi vse pečat - tovrstne pro dukciie, posebej pa moramo omeniti odlične igralce, ki so zavzeto opravili, težavno delo 23.40 Poročila Koper 13.30 Odprta meja Danes bodo v oddaji Odprta meja med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — še o jugoslovanskih knp-clh TRST — Goriška stavka TRST — ?00-letnica srbske šole TRST — Razstava Marjana Kravosa v TK Galeriji 16.30 Odprta meja (ponovitev) 17.00 TV šola 17.30 Z nami pred kamero 18.00 Film 19.30 Z nami nred kamero 20.15 Godot, film 21.00 Gimnastika: ZagreD 16.30 Videostrani 17.45 Plavica 18.25 Kronike občine Reka 18.45 Namesto Top liste 19.30 TV dnevni 20.00 Jean Christophe, nad. 21.00 Snet skupaj: Kornelije Kovač 22.00 Kultura srca TRST A 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00. 17.00, 19.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja: 8.40 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.30 Poldnevnišld razgledi: Beležka; 12.00 Pogovori o kulturi: 12.35 Revija »Pesem v prijateljstvu 1980«; 13.20 Naša gruda; 11.10 Roman v nudaljeva njih; 14.30 Glasbene skice- 14.55 Naš jezik; 15.00 Od ekrana do ekrana; 16.00 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih: 16.35 Instrumentalni solisti: 17.10 Mi in glasba: 18.00 Kulturni dogodki: 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Kako ti je ime? KOPER (Slovenski program) 6.00. 6.30, 7.25, 13.00. 14.00 in 16.00 Poročila: 6.10 Glasba za do bro jutro; 6.15 Obvestila in EP, 6.37 Objave; 6.45 Cestne razmere; 7.15 Radijski, televizijski in filmski spored: 7.28 Zaključek: 7.30 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper: 13.15 Kinospored: 13.30 Za nimivosti: 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev: 14.30 Pesmi in plesi; 15.00 Dogod ki in odmevi: 15.30 Glasba do željah: 16.15 Aktualna tema: 16.30 Glasbena medigra - objave: 16.40 Piknik ob koncu tedna: 16.55 Zaključek s pregledom novic. KOPER (ltali|anski Drogram) 6.30, 7.30, 12.30. 15.30. 18.30 Po ročila; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Dnevnik. 6.00 - 9.30 Jutranji program; 9.3? Lucianovi dopisniki: 10.00 Glasba in besedilo; 10.32 Glasbeni prostor; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Pesem tedna* 11.36 Audio box; 12.05 Glasba po željah: 15.00 Pesmi in plesi vse- ga sveta; 16.15 La vera Roma-gna; 16.32 Crash. 16.55 Izletnik; 17.00 Rock glasba; 17.32 Petkov koncert. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 6 00 9.00 Jutranja oddaja: 9.02 Radie tudi jaz; 10.30 Pesmi v času; 11.10 Glasba, glasba in besedilo od 11.34 Buddenbrookovi; 12.03 Iz Milana: Takoj se vrnem* 13.35 Masten; 14.28 Šolska vzgoja: 16.00 II paginone; 18.00 Glasbena spro stitey: 18.30 Globetrotter; 19.10 Svet motorja: 19.30 Jazz glasba; 20.30 Vrtiljak: 21.03 Simfonična glasba: 23.10 Telefonski klic. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00. 12.00, 14.00 Poročila: 19.00 Dnevnik; 6.10 in 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci: 7.25 Iz naših sporedov; i.30 Z ra diom na poti; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica: 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Piiialne godbe; 13.00 Danes do 13. uri; 13.20 Ob vestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 13.50 človek in zdravje; 14.05 Plesni ritmi: 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.00 Dogodki in od mevi: 15.30 Napotki za turiste. 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. ure: 18.00 Pojemo in godemo. 18.30 S knjižnega trga: 19.35 Lah ko noč, otroci: 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela...: 20.00 Ugani te, pa vam zaigramo: 21.05 Od daja o morju: 22.15 Informativna oddaja: 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Radi ste jih poslušali: 23.05 lirični utrinki: 23.10 Petkov glas beni mozaik. NOGOMET V TREH EVROPSKIH POKALIH ITALIJA S TREMI, JUGOSLAVIJA PA LE ŠE Z DVEMA ZASTOPNIKOMA? Hajduk najugodnejše presenečenje - Napoli in C. zvezda razočarala Od italijanskih in jugoslovanskih moštev, ki so v sredo nastopila v drugem kolu treh evropskih pokalov, je gotovo najbolj ugodno presenetil splitski Hajduk, ki le doma kar s 4:1 premagal francosko moštvo Bordeaux Spličani so letos ostali brez treh svojih najboljših nogometašev, kot so brata Vujovič in Sliškovie, kljub temu pa so zopet pokazali, da v evropskih pokalih igrajo dokaj zanesljivo. Res je, da so gostje na stopili z nekoliko okrnjeno postavo, na dlani pa .je, da so Gudelj in tovariši v sredo pokazali vrhun- Diego Maradona je v sredo očaral beograjsko občinstvo ski nogomet in so tudi zanesljivo zmagali. S tremi zadetki prednosti pa bi se morali Hajdukovi nogometaši zanesljivo uvrstiti v osmino finala pokala UEFA. Zadovoljni so tudi Juventusovi nogometaši, ki so v sredo v pokalu prvakov prisilili na delitev točk nevarno belgijsko moštvo Standarda. Pred pričetkom pokalnih bojev so sicer Juventusovi navijači pričakovali, da bo njihovo moštvo kar «pometlo» z nasprotniki. Že proti prvemu nasprotniku pa so se morali italijanski državni prva ki še kar potruditi, proti Belgijcem, pa je bila seveda njihova na loga še znatno težja. Vse ostale italijanske in jugoslovanske ekipe pa so v sredo igrale pod pričakovanjem. nttmitllinfmittllfllMIIIlilllHIMIMtIMfHlllflMHlimiMlllimMMMIHtlIMMIIIIimillHIiminHIIMMIIIItllllllllll Wmm ŠPORT PO SVETU • ŠPORT PO SVETU Inter je v pokalu pokalnih prvakov izgubil na Nizozemskem proti ekipi AZ '67. Roma je sicer v pokalu UEFA zmagala, toda le z 1:0 proti skromnemu švedskemu moštvu Norkopping. Napoli pa je ostal celo praznih rok v domačem srečanju proti zahodr.onemški ekipi Kaiserslautern. Kriza v neapeljskem društvu se tako iz tedna v teden bolj stopn.ju.je. Navijači so besni. Predsednika Ferlaina so že »prestrašili* z dvema bombama. . Skoraj gotovo je že končala svojo pot v pokalu pokalnih prvakov beograjska Crvena zvezda, ki je pred 90.000 gledalci izgubila Droti Barceloni. Španci so bili. z Mara-dono na čelu, za razred boljši in tako se ob zagrebškem Dinamu «pcslavlja» iz evropske scene še drugo cveliko jugoslovansko mo štvo». Iz Romunije pa se z dokaj ugodnim izidom (4:4) vrača Sarajevo. Sušič in tovariši pa sploh v tem pokalu UEFA igrajo zanesljivo in predvsem napadalno. Povratna srečanja v treh pokalih bodo 3. novembra. Pričakovati je, da se bodo v nadaljnje kolo uvrstila tri italijanska moštva (Juventus, Roma in Inter), od jugoslovanskih pa Hajduk in Sarajevo. Razen seveda presenečenj. .. Norveška — Nizozemska 1:0 OSLO — V prijateljski nogometni tekmi je Norveška premagala Nizozemsko z 1:0 (0:0). Zmagoviti zadetek je dosegel Ja-cobsen v 75. minuti. Odbojkarska interliga za pionirke je lepa priložnost za naše mlade odbojkarice, da si naberejo predragocenih izkušenj za bodoče nastope. Na sliki: Brežanke (v temnejših dresih) med nedeljsko tekmo v Dolini OBVESTILA SK Devin obvešča, da bo ob torkih In četrtkih ob 17.30 v nabrežinski telovadnici predsmučarska telovadba. • • • ZS4DI obvešča, da bo v torek, 26. oktobra, ob 19.30 na sedežu ZSŠDI Ul. Sv. Frančiška 20/11 seja odbojkarske komisije. Dnevni red: program za sezono 82/03. • • • ŠD Mladina r smučarski odsek obvešča, da bo jutri, 23. oktobra, ob 20.30 v dvorani doma A. Sirk v Križu informativni sestanek o letošnjem slmovanju. Ker je število mest omejeno, se mudi z rezervacijami. Odbor • • • $D Sokol - Odbojka sporoča, ure treningov v nabrežinski telovadnici za začetnice: v ponedeljek in četrtek od 14.30 do 16.00. Igralke se lahko vpišejo neposredno pred treningom. m m • ŠK Kras — Odsek za otroško telovadbo NAMIZNI TENIS PO 2. KOLU PRVE ŽENSKE ITALIJANSKE LIGE ,* « Kras in Fiat že sama na vrhu lestvice Igralke iz Barija bodo krasovkam najhujše nasprotnice za osvojitev državnega naslova - Presenečenje v San Elpidiu ■ Prihodnje kolo 6. in 7. novembra Drugo kolo ženske namiznoteniške A lige je še nakazalo, kakšen bo nadaljnji potek letošnjega prvenstva. Na vrhu lestvice sta ostala osamljena Kras in Fiat Bari, ki sta že začela mrtvi tek ramo ob rami in odločitev o končnem zmagovalcu bo bržkone padla v neposrednih dvobojih. Kras je pred lastnimi navijači, ki so se zbrali v res lepem številu, jasno pokazal svojo udarno moč in je proti Vigorju le preveril formo .lanskih igralk. Končni zmagovalec ni bil nikoli v dvomu, saj so bile krasovke za dva razreda boljši na sprotnik. Državni prvak Fiat je gostoval v Leccu in je brez težav osvojil ves izkupiček. Nekoliko preseneča le dejstvo, da je Canottieri slavil dve deinj zmagi. Se eno prenesečenje pa Drihaja iz San Elpidia, kjer je domači Walter-casg klonil kar s 5:1 poprečnemu neapeljskemu Stetanu. Niti odsotnost diskvalificirane Maurillove ne * v 'fr V • - ctftr , 6. SVETOVNI POKAL Od danes v Zagrebu vsa svetovna elita ZAGREB — Od danes do nedelje bo v Zagrebu 6. svetovni pokal v gimnastiki. V Zagrebu bo torej zbrana vsa svetovna elita tega športa. SPORED Danes, 22. 10. 19.30: svečana otvoritev 20.00: mnogoboj — moški JUTRI. 23. 10. 20.00: mnogoboj ženske NEDELJA, 24. 10. 10.30: finale na posameznih orodjih — moški 16.00: finale na posameznih orod jih — ženske Haley je zanesljivo zmagal, kar kažejo tudi točke, ki so jih dali trije sodniki. Peterson izključen RIM — Športni sodnik košarkar ske zveze je izključil za eno kolo trenerja Billyja Dana Petersona zaradi oporekanja sodnikoma in kaznoval goriško ekipo San Benedetto s 440 tisoč lir globe zaradi nezrelega in nešportnega vedenja neka-.erih goriških navijačev, ki so v zadnji tekmi metali na igrišče razne predmete in opljuvali sodnika. 1. - 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 1 X 2 1 X 1 X X 2 1 2 more biti zadostno opravičilo za drugi zaporedni domači poraz. To pa pomeni, da bo zelo ogorčen boj za obstanek v ligi, saj so možnosti kar štirih moštev skoraj enake. Sestavili sta se torej dve skupini ekip: za državni naslov se bosta potegovala Kras in Fiat, ostali štirje ligaši pa se bodo na vse kriplje otepali zadnjih dveh mest, ki vodita v B ligo. IZDI 2. KOLA Kras - Vigor 5:1, Canottieri -Fiat 2:5 in Waltercass - Stetan 1:5. LESTVICA Kras in Fiat 4 točke: Canottieri, Lecco in Stetan Neapelj 2, Vigor Terni in Waltercass San Elpidio 0. PRIHODNJE KOLO (fi. in 7. 11) Canottieri - Kras, Fiat - ŽValter-cass. Vigor - Stetan. (B. S.) MARINA CERGOL: «Pri Krasu sem se res odlično znašla* Marina Cer gol, temperamentna sedemnajstletna Tržačanka, je za namiznoteniški odsek Krasa gotovo pomembna pridobitev. Njen prestop h Krasu je še posebno dobrodošel v letošnji sezoni, ko je prišlo do sprememb v pravilniku, ki predvideva, da na prvenstvenih tekmah nastopijo tri igralke namesto dosedanjih dveh. Prav zaradi tega ima trenerka in obenem igralka Sonja Milič večjo možnost izbire in sestave ekipe, pač glede na značilnosti nasprotnika. S tem so se povečale tudi možnosti, da Kras vendarle osvoji državni naslov, ki se mu je doslej vsakokrat izmuznil. Marina Cergol se je domačemu občinstvu prvič predstavila v soboto v Repnu, kjer je zapustila prijeten vtis, še posebno s svojo zagrizenostjo in borbenostjo. Rade volje nam je tudi odgovorila na nekaj vprašanj. «Kdaj si začela z namiznim tenisom? d »Pred petimi leti in pol, pri Julii. Zatem sem prestopila h Circolo Marina Mercantile, tri leta sem nato branila barve Livorna. Sedaj pa sem tu, pri Krasu . . .» »Kaj meniš, kateri je bil tvoj naj večji uspeh?* »Zame je bilo najuspešnejše leto 1980. ko sem na državnem prvenstvu osvojila prvo mesto med posameznicami, v ženskih dvojicah in v mešanih dvojicah.* »Kaj te je privedlo h Krasu?* »Nameravala sem priti že lani, vendar nisem mogla, ker sem na- stopala še med mladinkami. Po prestopu med seniorje pa je ta ovira padla.* »Koko si se znašla v novi sredini?* »Svoje sedanje soigralke sem že prej poznala, dobro mi je bilo z njimi in tudi sedaj se odlično počutim.* «Se način dela razlikuje od tistega, ki -si ga bila doslej vajena?* »Prej sem morala praktično sama trenirati, sedaj pa je delo veliko bolj sistematično in pod vodstvom Sonje Milič tudi kvalitetno. Meni pa prinaša še eno prednost. Prebivam namreč na Opčinah, zato sem morala na treninge v Trst, kar mi je delalo precejšnje preglavice. Sedaj teh težav nimam več.> »Kaj meniš o kvaliteti Krasove vrste in kaj lahko letos doseže?* »Letos zelo dobro igra, splošna raven je po mojem mnenju srednje visoka. Upamo, da bo prvenstvo za nas uspešno in da bo tudi končna uvrstitev dobra.* »Tako pred kratkim v Moskvi kot v Arezzu si bila v italijanski reprezentanci. Meniš, da si si v njej zagotovila stalno mesto?* «Menim, da ja. Sedaj smo v treh in se izmenjujemo med mladinsko in člansko vrsto, škoda le, da italijansko prvenstvo samo ne more biti preveč kvalitetno iz preprostega razloga, ker v prvi ligi nastopa le šest ekip, čeprav je letos le nekoliko bolie z novim sistemom igranja, ki dovoljuje nastop trem igralkam.* «Kako ti uspe usklajevati igranje in študij?* »Ni enostavno, prav nasprotno. Obiskujem četrti letnik učiteljišča in letos moram delati izpite, zato skušam čimbolj omejiti svoje mednarodne obveznosti. Nastopala bom na prvenstvenih srečanjih in turnirjih in na kateri pomembnejši tekmi v upanju, da bom na teh srečanjih pokazala največ, kar zmorem.* D. Bizjak Danes igra za vas r>.LmMx.■*.< 'm Dario Racman Dario Racman (letnik 1964) je mlad, perspektiven vratar Zarje. Z nogometom se je začel ukvarjati leta 1974 v ekipi začetnikov Primorja. Nato je nastopal pri Zarji v ekipah najmlajših In naraščajnikov, da bi eno sezono igral z naraščajniki Primorca, v zadnjih dveh sezonah pa je član Zarje. O nastopa svoje ekipe nam je povedal, da gre »lab sačetek prvenstva pripisati odsotnosti več standardnih igralcev. Poleg tega v nekaterih tekmah niso znali izkoristiti vseh priložnosti v napadu. S prihodom bivšega igralca Muggesane Novela pa se je ekipa zelo ojačila, tako da jo lahko prištevamo med kandidate za visoko uvrstitev. Vsekakor pa naloga Bazoveev ne bo lahka, saj je po Racmanovem mnenja letošnje prvenstvo drage amaterske Itge zelo Izenačeno In ni ekipe, ki bi bila izrazito boljša od ostalih. Ascoli - Sampdoria 1 Cagliari - Torino X Cesena • Fiorentina X Genon - Udlnese X Juventus • Roma 1 Napoti - AvelHno X Piša - Inter Z Verona - Catanzaro 1 Foggia - Bari 1 La zlo - Perugia 1 Milan - Bologna 1 Fano . Vicenza 2 Torres - Car boni a X 2 2 X 2 vabi starše repentabrskih otrok v torek, 26. t.m., ob 19. uri v občinsko telovadnico in starše zgo-niških otrok v sredo, 27. t.m., ob 19.30 v prostore ŠK Kras v Zgoniku na srečanje z našim odsekom. Govor bo o programu in o reorganizaciji odseka. SD Breg sporoča, da je v teku v dolinski telovadnici tečaj otroške telovadbe, in sicer ob sredah in petkib z naslednjim urnikom: od I7.b0 do 17.45 — prva skupina od 17.45 do 18.30 — droga skupina • • • TPK Sirena vabi svoje člane, da se jutri, 23. t.m., od 13.30 dalje udeležijo de- Za tekme Jadrana vstopnice v predprodaji Da bi se izognili gneči pred blagajno v tržaški športni palači, je odbor Jadrana sklenil, da bodo vstopnice za prvenstvene košarkarske tekme v predprodaji od torka do petka pred vsako domačo tekmo. Predprodaja vstopnic bo pri naslednjih podjetjih oziroma trgovinah: V TRSTU pri potovalnem u-radu AURORA, Ul. Cicerone 4 NA OPČINAH v trgovini čevljev MALALAN. Proseška ul. 18 NA PROSEKU v cvetličarni RUPEL. Pri omenjenih so tudi na razpolago izkaznice KLUBA PRIJATELJEV JADRANA, ki omogočajo znaten popust pri nakupu vstopnice. Vsem. ki bodo kupili vstopnice v predprodaji, bo na voljo poseben vhod brez čakanja v vrsti. lovne akcije na društvenem terenu ob morju. • • • SZ Bor sporoča, da bo seja glavnega odbora v ponedeljek, 25. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj*. Obvezna prisotnost. • • • SPDT obvešča, da bo 'b petkih ob 20.30 na stadiona <1. maj* predsmučarska rekreacijska telovadba za o-drasle pod vodstvom prof. Far la-niča. • • • SD Sokol — košarkarska sekcija sporoča, da so urniki treningov v nabrežinski telovadnici za začetnike oh torkih in petkih od 14.48 do 16. ure. INTERVJU S TRENERJEM PADRISKO-GROPAJSKE GAJE, KI NASTOPA V 2. Al A. Kralj: «Kljub slabim rezultatom sem z igro svojih fantov zadovoljen* Padriško - gropajska Gaja. ki ! nastopa v prvenstvu druge ama terske lige, je začela letošnje pr venstvo zelo slabo. V prvih peti!) tekmah je osvojila samo eno točko, saj je morala štirikrat poražena z igrišča. Trenerja ekipe Alda Kralja smo vprašali za mnenje o začetnih neuspehih svojega moštva. «Z ekipo sem tudi sam nekoliko razočaran, saj sem bil prepričan, da se bo bolje odrezala. Po drugi strani pa imam res objektivne težave pri sestavi moštva, saj sem imel v začetku na razpolago dvajset igralcev, sedaj pn lahko raču nam le na dvanajst - trinajst no gometašev. Naj povem, da sta dva naša igralca (Salvi in Marko Ris-mondo) pri vojakih, drugi pa so tako poškodovani, da bodo dali časa odsotni z igrišča. Zato sem ta ko rekoč vsak teden v težavah s sestavo moštva*. »Kofco ie vodstvo društva reaai-ralo na začetne neusoehe?* V CLEVELANDU Gimenez izgubil po točkah CLEVELAND (OHIO) - Američan Lerohy Haley je ohranil naslov svetovnega prvaka v super lahki kategoriji (verzija WBC), s tem da je po točkah v 15 krogih premagal Argentinca (z italijanskim državljanstvom) Juana Joseja Gimeneza. ....................................................•■•■•ut.........""■■».................................................... naše šesterke pred skorajšnjim pričetkom prvenstvenih OBVEZNOSTI Ušaj (Sokol): «V začetku bomo težko ponovili lansko igro* V ženskem drugoligaškem odbojkarskem prvenstvu ki se prične 6. novembra, bosta nastopili tudi dve slovenski šesterki. Bor in Sokol. Včeraj smo spregovorili o borov-kah. o njihovi pripravljenosti, mož nostih in željah pred prvimi prven stvenimi boji, danes pa bomo na kratko predstavili Sokolovo vrsto, o kateri smo se pomenili z dolgolet nim športnim delavcem, pravim ste brom društva in obenem pomožnim trenerjem Savom Ušajem. «Ste zadovoljni z dosedanjimi pripravami?* »S pripravami smo pričeli precej pozno, septembra, poleg tega sedaj niti ne vemo, kako bo z našim trenerjem, Antonom Jurmanom, ki prihaja z onstran meje in bi znal imeti težave zaradi zadnjih Droti-kriznih ukrepov jugoslovanskih o-blasti. Lahko pa rečem, da še nismo povsem pripravljeni, da ekipa še ni docela uigrana.* »Je za to neuioranosi krivo samo pomanikanie treninaov ali so še kakšni druai vzroki?* »Ekipo so letos zapustile tri standardne igralke, Mariza Škrk, Lia Legiša in Sonja Pernarčič.* »So prenehale z iaraniem ali bo do nastopale k ie drugje?* »Zaenkrat so prenehale z aktivnim I Gost oddaje bo prof. dr. Rajko Sedej 56-letni aktivni rekreativec tekač. Kot že po navadi bomo Slišali glas reporterja radia Ljubljane Staneta Ureka, ki stalno sodeluje v oddaji »Športni trim*. Govor bo še o marsičem, zato vas vabimo, da zanimivo oddajo poslušate. Srečanje planincev V Mojstrani je bilo v soboto in tuja gorstva, o poenotenju kriteri-nedeljo 18. srečanje planincev treh jeti glede popustov v planinskih po- igranjem, vendar izključno zaradi o sebnih obveznosti, vendar upamo, da bodo čez čas spet v našiti vrstah.* »Bodo letos kakšne spremembe v uaši igri?* «Najti moramo nov način, kako ojačiti blok zaradi dveh relativno nizkih poda.iačic.* tKakšna ie skupina ki bo igrala v tem prvem delu prvenstva?* »Poznam le Mogliano Veneta in Bor, Fiume Veneto in Albatros pa sta za nas neznanki, saj .je na pri mer Fiume Veneto letos precej spremenil ekipo. Zadnji dve šesterki sta letos napredovali iz C lige in o njiju prav tako nimamo podatkov.* »S kom se boste naiprei srečali?* »Najprej se bomo (doma) pome rili z Nervesejem, ki si je prestop v višjo ligo zagotovil lani. Tako je že sam začetek za nas prava neznanka. Že sedaj pa lanko rečem, da nam bo zelo težko pono viti lansko prvenstvo, vsaj v za četku.* TAKO SOKOL LETOS V 2. ITALIJANSKI LIGI KRALJ LEGIŠA MERVIČ ANTONI LEGIŠA CAPOLICC LOZAR GRUDEN PAULINA PERTOT Cirila 1958 175 cm tolkačica Vida 1958 170 cm tolkačlca Lorenza 1962 169 cm podajačica Sonja 1960 160 cm podajačica Grazia 1963 175 cm tolkačlca Patri zla 1959 170 cm tolkačica Ingrid 1958 175 cm tolkačica Tanja 1964 174 cm tolkačlca Elena 1966 186 cm tolkačica Aleksandra 1968 166 cm podajačica Jurman; POMOŽNI TRENER: Savo Ušaj; TRENER: Ant TEHNIČNI VODJA: Jožko Širca (Legenda: priimek, ime, letnik, višina, igralno mesto) rKateri so po tvojem mnenju kandidati za prva tri mesta v skupini?* »Po mojem mnenju bi morala Bor in Mogliano Veneto zasesti eno od prvih treh mest.* *Boste pred pričetkom prvenstvenih bojev odigrali se kakšno prijateljsko tekmo?* «Doslej smo že odigrali nekaj prijateljskih srečanj, vendar niso bila zahtevnejša, šlo je bolj za ui-gravanje. Prva resnejša pfeizkuš nja bo tako za nas nastop na »me morialu Nede Mijot.* »Kot vsa ostala naša društva, se verjetno tudi vi ubadate s finančnimi težavami. .* »Res je. ubadamo se z veliko denarno stisko. Virov, iz katerih bi črpali sredstva, ni zadosti, stroški pa rastejo iz dneva v dan. ta ko zaradi prevozov kot vseh drugih obveznosti. Zaenkrat re* ne vem, kako bomo sezono izpeljali. ..» »Prihodnost torej ni prav nič rožnata. . .» »še zdaleč ne. Pomanjkanje finančnih sredstev .je res velika, tudi zato, ker pri nas ni večjih tvrdk, ki bi nam lahko pomagale, posamezniki pa vsega ne zmorejo, zato bo treba iskati pomoč drugje.* (D. B.) «iviisiim precej dobro, tudi e ledu na dejstvo, da si niso postavili ve likih ciljev za letošnje prvenstvo. Po drugi strani pa lahko računamo le na tako ekipo, saj bi bila tudi glede finančnih možnosti društva nemogoča ojačitev ekipe z nakupom novih igralcev. Ravno v prejšnjih dneh smo navezali stike z nekaterimi igralci, ki bi lahko ojačili moštvo, ti pa so zahtevali take vsote denarja, ki so previsoke za naše društvo*. »Ne glede na rezultate, ste za dovoljni z igro moštva?* »Da, z igro sem zadovoljen in mislim, da so tudi navijači istega mnenja. Sicer .je opaziti, da je eki pa precej mlada in neizkušena in je čezmerno občutila prestop v višjo ligo. Tako smo na primer v nedeljo z Muggesano igrali precej dobro in tudi vodili, nato pa smo predvsem zaradi neizkušenosti visoko izgubili.* »Kakšni so izgledi v nadaljevanju prvenstva?* »Mislim, da bi lahko svoj položaj izboljšali. Po drugi strani pa moram pripomniti, da smo v tem za četku prvenstva imeli preče.; težke nasprotnike in bi morali sedaj proti nasprotnikom, ki so nam ena kovredni, iztržiti še kakšno točko*. (I. P.) V PRVENSTVU DEKLIC Bor - CUS 3:0 (5, 3, 7) BOR: V. in M. Klemše, Godina. Cač, Stoper, Foraus, Centazzo, Gombač, Keber, Ukmar, Ferluga. V samih 45. minutah igre so bo-rovke odpravile požrtvovalen, a zelo slab CUS. Nasprotnik ni dejansko nudil nobenega odpora, kljub temu, da »plave* tudi tokrat niso JUTRI NA RADIU TRST A ^Športni trim* Vse prijatelje rekreacije, trimske-ga ln družinskega športa, planinstva in turistike vabimo pred radijske sprejemnike Jutri ob 9. uri. Kot že običajno bo na sporedu »Športni trim*, ki ga pripravlja Mario Šušteršič. O čem bo pa jutri govor? Nadaljevala se bo vrsta prispevkov o lahkotnem teku v naravi. Govor bo kako in kaj je v resnici z učinki »mode* visenja z glavo navzdol, mode, ki osvaja svet. Iz planinske torbe bo prispevek »jesen v gorah*. dežel. Poleg predstavnikov planin skih organizacij iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine. so se zasedanja udeležili tudi predstavniki zamejskih slovenskih planinskih društev iz Trsta, Gorice in Čedada. Plod dolgoletnega sodelovanja med planinci in planinskimi organizacijami treh sosednih dežel so tri skupne {in trojezične) publikacije, od katerih je zadnja (Zaščitena območja) izšla prav pred kratkim. Nadaljnjim skupnim pobudam na področju publicističnega dela je bil posvečen tudi pretežni del zaseda nja v Mojstrani. Tako pripravljajo skupen trojezičen slovar planinsko -alpinistične terminologije, ki bo obsegal okrog 1200 do 1500 besed. Pretežni del gradiva je že zbran in bo treba v bližnji prihodnosti rešiti le še vprašanja tehničnega značaja, v kakšni obliki publikacijo natisniti in seveda kje. Za pripravo te nove publikacije je bila zadolžena štiričlanska komisija. Omenimo še, da so na srečanju v Mojstrani razpravljali tudi o mo- igrale najbolje. Priznati pa jim je treba, da sploh niso mogle poki-zati kar zmorejo, saj so j:m dobro I žnosti, oziroma o olajšavah preho-izvedeni servisi in nekaj plasiranih dov meje na gorskem področju iz-napadov zadostovali za več kot iz- ven mejnih prehodov, o možnosti datno zmago. I organizacije skupne ekspedicije v stojankah ter o nekaterih drugih vprašanjih. Letošnje zasedanje je imelo tudi deloma strokovno - znanstveni značaj. Udeležencem so namreč prikazali delovanje nove naprave (poimenovali so jo tlavino*) za reševanje zasutih oseb izpod plazov. Napravo je pred kratkim izdelala zahodnonemška firma. Delovni del 18. srečanja se je zaključil v soboto. V nedeljo so se p'aninci povzpeli na 1892 metrov visoko Babo nad Mojstrano ter si ogledali zahteimo vajo reševanja v steni, ki so jo pripravili člani GRS iz Mojstrane. Po skupnem kosilu v Aljaževem domu v Vratih so se poslovili. Prihodnje srečanje bodo pripravili Korošci predvidoma v Beljaku. ATLETIKA NEW YORK - V nedeljo bo na sporedu mednarodni maratonski tek, ki se ga bodo udeležili najboljši specialisti te panoge. Italijo bodo zastopali: Laura Fogli. Gianpaolo Messina, Alessandro Rastello. Orlando Pizzolato in Giuseppe Pam-bianchi. Prosečani pred novim derbijem Proseško Primorje čaka že v nedeljo drugi zaporedni derbi, tokrat prod padriško - gropajskl Gaji, novincu v 2. amaterski ligi, ki se doslej ni posebno izkazala. Na sliki pa vidimo prizor z zadnjega prvenstvenega kola, ko se je Primorje pomerilo z bazoviško Zarjo la potegnilo krajši konec, tudi po uslugi solidnega Ptizzerja (s žogo v roki), ki se tudi tokrat ni pastil presenetiti Uredništvo, uprava, oglasni oddelek IkST Ul. Montecchl 6, PP 559 Tsl. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 120,00 letno 1200,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRED ZAČETKOM URADNIH POGAJANJ OB «TRETJI MIZI» PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljane Gradišče 10/11. nad,, telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st., viš. 43 mm| 32.400 lir. Finančni 1,100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih:- povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. t t,_ Član Hatijaittkefebetf * «> m, TT zvaza iasopjmh H]jS T Tr* založnikov FIEgMU* 22. Oktobra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izšaial in ti«k« I Vlada ponuja sindikatu pahljačo variant za davčno razbremenitev Olajšave zlasti za dohodke od 12 do 25 milijonov z zmanjšanjem količnikov in zvišanjem odbitkov RRVT — čeprav še vedno zgolj na tehnični ravni, so pogajanja med sjndikati in vlado pri »tretji mizi*, ki naj bi olajšala kompromis glede obnovit: e delovnih pogodb in stroškov za delovno silo z delodajalci, že nekaj časa v teku. Poročali smo ž.e. da postavlja sindikalna zveza CGIL CISL UIL kot pogoj za preureditev (nevzdol) draginjske doklade, ki je slej ko prej odločilni element za rešitev najbolj kočljive ga vprašanja omejitve stroškov za delovno silo, temeljito reformo vladne davčne politike, ki naj občutno razbremeni delovne prejemke. Prav tako smo že poročali o o-snutkih. oziroma o pahljači predlogov, ki jih je finančni minister Formica že predložil sindikalnim izvedencem. in o katerih teče sedaj razprava v sindikalni zvezi, preden se začne o njih uradno pogajati z vlado. Formica je v bistvu ponudil, da država povrne v prihodnjem letu dve tretjini »davčnega grabe ža», to je nepravičnih davkov, ki jih pobirajo na osnovi zgolj navideznega višanja plač, ki ga povzroča inflacija: 4.000 milijard od predvidenih 6.200, kolikor znaša ta krivični davčni dodatek. Uradi finančnega ministrstva so v ta namen pripravili kar 5 različnih postopkov, po katerih naj bi dosegli isti smoter. Vsi predvidevajo odločno zmanjšanje števila »davčnih razredov*, oziroma ustreznih davčnih količnikov, ki naj bi prešli od sedanjih 32 na 9 ali na samo 6. Za vse prav tako velja, da bi največje ugodnosti imeli davkoplačevalci od 12 do 25 milijonov letno, ki jih je doslej najbolj oškodoval »davčni pabež* tako zaradi polzečega višanja količnikov, kot pri višji obdavčitvi draginjske doklade. Pravičnejšo porazdelitev davčne ga bremena naj bi dosegli torej predvsem z zmanjšanjem števila davčnih količnikov, tako da bi bil prvi, najnižji »davčni razred* dovolj širok, da bi vključeval letne dohodke od 12 do 22 milijonov, ki bi jih bremenil enak količnik, obenem bi pa povišali dovoljene odbitke za ženo in otroke ter za ustvarjanje dohodka, s čimer bi še bolj razbremenili davkoplačeval c-e z najnižjimi doliodki. Ministrstvo pa izključuje možnost, da bi skupni dohodek razdelili med čla- ni družine (kot velja v mnogih državah), češ da bi to zmanjšalo davčni priliv za okrog 6.000 milijard lir, kar je pri sedanjem stanju dr žavnih blagajn nevzdržno. Davčni odbitki naj bi se po višali v različnih merah v povezavi z različnimi variantami pri pre ureditvi količnikov. Tako predvideva prvi predlog za 119.000 lir višje odbitke (85.008 ■ za ženo in 34 tisoč za ustvarjanje dohodka), dru gi samo 65.000. tretji in peti 94.000, četrti pa kar 175.000 lir. Finančni minister obljublja tudi, če bi na raščale plače v prihodnjem letu počasneje kot inflacija, še nadaljnjo razbremenitev ob koncu 1983 za 1.000 ali 1.500 milijard lir (kar ni posebno velikodušno, če upoštevamo. da bo davkarija vsekakor »nepošteno* vnovčila 6.200 milijard preveč). Vredno je vsekakor pogledati, kakšni bi bili učinki za davkopla čevalca z različnimi letnimi dohodki pri 5 predlogih. Kdor ima 8 milijonov letnega dohodka bi v prvem primeru »prihranil* 144.000, v drugem 121.000, v tretjem in petem 189 tisoč, v četrtem pa 270.000 lir v primerjavi s sedanjim davčnim sistemom. Pri letnem dohodku 13 milijonov bi znašala razbremenitev 264 tisoč ali 321.000 ali 249.000 ali 170 tisoč. »Davčni razred* pri 17 mili jonih bi prihranil 244.000 ali 421 000 ali 349.000 ali 350.000. Davkoplačevalec s 23 milijoni letnega dohodka pa bi užival razbremenitev 654 tisoč. 591.000. 639.000 ali 760.000 Ur. RIM — V rimskem predmestju so našli trupli dveh neznanih žensk, od katerih je ena temnopolta, ki sta bili ubiti s strelom v glavo. ZARADI ŽILO TEŽAVNEGA POLOŽAJA FRANCOSKEGA FRANKA Razburjenje v Franciji ob govoricah da bo vlada posegla v zlate rezerve Ob teh govoricah so Francozi doživeli pravi šok, saj ni dežele v svetu, ki bi tako malikovala rumene kovine kot Francija in Francozi (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) PARIZ — Kaj se skriva za govo ricami da francoska vlada v krčeviti obrambi franka razmišlja o posegu v sakrosanktne zaloge zlata, nakopičenega v kletih centralne banke? Mar je gospodarski položaj zares tako težaven, da bi oblasti morale poseči po tem »zadnjem orožju*? Domačo javnost in tuje finančne kroge je včeraj z dvoum nim demantijem v sami skupščini miril minister Delors, ni na zam kal nekaterih drugih vznemirljivih govoric. Francoski frank .je v zadnjem 'e-tu doživel kar dve devalvaciji, toda devizne rezerve so zaradi nenehnih intervencijskih posegov cen tralne banke tako močno skopnele, da je vlada sredi decembra mora- ■iiiiiiitiiiMiiti»iiMiiiiiiiiiiiiiiiHi(iiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHl||l||||l||||l|||||||l||l||ni,MI|MIIH„l||IM|||l|„|,||l|N„u„IH|,„|,l, »iiiiiiiiiiHHiiimiiiii,,,,umnim,1Hmw OB VESTEH, DA GA NAMERAVAJO IZROČITI FRANCIJI ALI ZAHODNI NEMČIJI Bivši gestapovec Klaus Barbie Altman ne bi rad zapustil zatočišča v Boliviji Sklicuje se na bolivijske zakone, vendar kaže, da se tokrat roki pravice ne bo izmaknil LA PAZ — Klaus Barbie Altman, bivši poveljnik gestapa v Franciji in član zloglasnih vojaških enot SS je izrazil dvome v možnost, da bi ga bolivijske oblasti izročile Franciji alj Zahodni Nemčiji. Ti državi namreč zaradi zločinov, ki jih je za krivil med drugo svetovno vojno v Franciji, že več let vztrajno zalite 'ata njegovo izročitev. V zadnjih dvajsetih letih pa je imel ta naci stični zločinec močno zaslombo v bolivijskih militarističnih krogih, ki so mu nudili zaščito in varno zatočišče. Altman se je naselil v Boliviji pred tridesetimi leti in je dobil tudi državljanstvo te dežele. Trenutno je zaposlen pri nekem lesnem podjetju. Kljub dejstvu, da so nove boli- ŠVEDSKA AKADEMIJA SE JE ODLOČILA Kolumbijcu Marquezu Nobel za literaturo Politično angažiran Marguez vedno na strani najrevnejših STOCKHOLM — tKnjizevrn opus. ki v svoji nemirni, presenetljivi in vendar geografsko prepričljivi av tentičnosti odraža celino z vso nie-0, no revščino in človeškim bogastvom ' hkrati,» so besede, s katerimi iv .u' švedska akademija utemeljila vo-delitev Nobelove nagrade za lite raluro i4-letnemu kolumbijskemu ,e' pisatelju Gabrielu Garcii Marqezu. ■a Njegov največri uspeli ie prav go-toro roman «57o let samote*. fct je \t; bil preveden v številne jezike in ■, tiskan v milijonskih nakladah. Ro-ia dil se ie 1928. leta v Aracataci na iv sev>eru Kolumbi je, v tropski pokradel jim med gorami in Karibskimi mo-•a| riem. Leta 1954 ie prišel za du-str pisnika nekega kolumbi iskeoa ča-•C4 sopisa v Rim in od takrat živi v jlj tujini, med Parizom. Neio Vorkom. li Barcelono in Meksikom. 5 srn io ,g’ levičarsko ideološko us mer lenost's \je Marquez velik občudovalec Ca-i stroveaa režima in se mnogokrat -m mudi na Kubi. - J Po mnenju švedske akademije \lzdružujejo njegova dela domišljijo in resni most v opisovan iu življenja in konfliktov latinskoameriške ga kontinenta. Njen tajnik Larsu Ggllensten je dejal, da m oilo no [ tbenih sporov okrog izbire nag ra jevca, sai pri niei ne gre za iška n-ie svetovnega prvaki. v literaturi. Xtemveč za dobreaa avtorja, ki za *>služi to visoko priznanje. Ob lem ne are pozabiti niti i\larquezovega časnikarskega dela. ki ie bilo ved no dosledno angažirano v korist einaisiromašneiših in najbolj potreb einili. med katere se je tudi sam ■Stel. Nekoč ie dejal da ie usnen seromava »Sto let samote* popolno ma spremenil njegovo življenje: cPri štiridesetih letih sem bil pr-i ni v svojem živlieniu aotov. da in>om naslednjega dne jedel.* it Letošnja podelitev Nobelove na ra rrade za literaturo ie hkrati rrri Qfjmanie vsej latinskoameriški knji Z-evnosti. v katero socialno politični 1 > tonflikti vnaša io življenjskost ob 'ec ticer pisanih spletih vplivov in tra >l£1icij stare indijanske kulture. Špan 01-,;kega baroka m surealizma. Svoie lavdušenje nad podelitvijo naara nJe je v tem smislu izrazil slavni Argentinski pisatelj Luis Boraes. ki ■ ja uvrščajo med narvečie umetni 'e nošena stoletia. 5t( Na sliki (telefoto AP): arhivski •>e 'mane(ek Nobelove*« nagrajenca 3J1 »aretm Margoera. vijske oblasti pokazale pripravi je nost preganjati teroriste in vojne zločince, ki so se zatekli na njeno ozemlje, pa se Altman vendarle ni hotel umakniti iz La Paza. Bolivijski zakoni namreč pravijo, da po o-smih letih vsak zločin zastari v toliko, da zaradi njega ni mogoče zahtevali ekstradicije zločinca, ki ga je zakrivil. Toda proti temu dejstvu govori izjava predsednika Bolivije Hermana Silesa Zuaza, ki je dejal, da bo Altmana vsekakor izročil Franciji ali Zahodni Nemčiji, če bo ena ali druga to od njega zahtevala. Bivši gestapovski kolovodja je dal s tem v zvezi v zadnjih dneh več izjav, v katerih niti ne skriva, niti ne taji svojih zločinskih medvojnih podvigov. Zagovarja jih s tem, da tudi danes legalne vlade povsod po svetu preganjajo gverilska gibanja in je bila tako prisiljena delati tudi nacistična Nemčija, zlasti ker je bila v vojni. • V znamenju prevodov (Nadaijevanje s 4. strani) nosti odlično posedovala tudi Prešerna in je njene prevode primerjala z najnovejšimi prevodi Marca Alyna. Tone Potokar je govoril o Prešernu pri Srbih in Hrvatih ter pri tem opozoril ne zanimivo domnevo, po kateri naj bi Prešeren dobil navdih za svojo znamenito Zdravljico v pesmi Ge-orgijeviča Zlatni vijek. Dušan Žel jezno'’ je v svojem prispevku obdelal tri hrvaške prevode Sonetnega venca, katerih avtorji so V. Deželic, G. Krklec in L. Paljetak. Tone pretnar je ob ravnaval Prešerna v makedonšči-ni in Racina v slovenščini, medtem ko je Matej Rode predstavil kratko analizo Prešerna v bolgar ščini. Omenjeni referati so pokazali. da imamo sorazmerno veliko prevodov Prešerna v tuje jezike. vendar pa je njihova kakovost sorazmerno slaba in neustrezna. In, končno, je bilo na to temo tu še predavanje Janka Modra o prevodih Prešernovih nemških pesmi. Ugotovil je. da imamo sorazmerno veliko število slovenskih prevodov Prešernovih nemških pesmi. saj se je avtor lotil primerjalne analize kar 14 primerov istega Prešernovega soneta. Ob koncu tega našega zapisa še omenimo, da so med srečanjem predstavili tudi izid novega zbornika Društva slovenskih književnih prevajalcev. Zajeten zvezek (398 str.), ki nosi številke 5. 6 in 7, je sad strokovni!) posvetov prevajalcev zadnjih treh let in nosi zato naslov »Iz zgodovine prevajanja na Slovenskem*. V zborniku je objavljenih prek 40 referatov izpod peresa 26 avtorjev. la razpisati izjemno visoko medna rodno posojilo — za štiri milijarde dolarjev. Zaradi operativne nerod nosti pri podpisovanju zadnjih dokumentov, nerazumljivega omahovanja, ki ga .je med zaključnimi pogajanji pokazala francoska ekipa, ko so od nje terjali običajna jamstva, se je mednarodni finančni trg spet vznemiril. Posledica: nove špekulaciji- in novi napadi na frank, ki ga je državna banka pred dnevi reševala z dodatnimi posegi v devizne rezerve (ba.ie je izgubila poldrugo milijardo dolarjev). Ugledni »Financial 'limes*, glasnik londonskega cityja in obvezno čtivo mednarodne finančne srenje, je 19. oktobra vrgel novo bombo. »Francoska vlada je pripravljena zastaviti ali celo prodati zaloge zlata, shranjenega v Banque de France,* je naznanjal naslov na prvi strani. Resni finančni krogi so v tujini privzdignili obrvi, domača .javnost pa je doživela pravcat čustven pretres. Ni je namreč dežele na svetu, kjer bi zlato tako malikovali kot v Franciji. In opozicija je kajpada brž pristavila lonček, češ da je nameravani poseg v zlate rezerve »začetek konca*. Francoske vlade so že od De Gaullovih časov skušale frank za sidrati z velikimi zalogami zlata. Po burnem letu 1968 so rezerve sicer nekoliko skopnele, vendar jih je še vedno 3.182 ton. kar je po trenutnih cenah več kot, 170 milijard deviznih frankov. Toda Francija more v stiski odpreti še druge predale. uporabiti zlasti možnost črpanja iz raznih mednarodnih skladov — vse rezerve njene državne banke so v začetku oktobra skuna i z zlatom znesle 264,6 miliiarde frankov, torej kakih 3fi milijard dolarjev. Močno pa ie, da v vladnih krogih res razmišlkrio o tem. da hi zlato koristno uporabili in tako lažje prebrodili sedanie težavno obdobje. Trdnost, valute v sodobnem svetu pač ni več oprta na zlatr palice v državnem trezorju, temveč je odvisna predvsem od gonoda--rkega zdravja dežele. Vendar Francijo obremeniuipla dva handi-'•apa: zlato ima v očeh n!enih državljanov izjemen simbolični po- •iMuiiMiimmiiiHiiMiiiiiiiuniiiiimiiiiHiiiiiiiiuiiiiiirtiimuviiiiiiuiiitiiiuiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimin Drugo znanstveno zasedanje o manjšinski problematiki na celovškem vseučilišču CELOVEC — Jutri se na celovški univerzi začne dvodnevni simpozij o problemu večina manjšina ob koroškem primeru. Simpozij pod naslovom »Nič enotnosti med brati* prireja delovna skupina o narodnostnem vprašanju, ki se je oblikovala iz posameznih raziskovalcev. Po velikem plebiscitnem- simpoziju 1980. leta bo to drugo znanstveno zasedanje o manjšinskem vprašanju na mladi celovški univerzi. Prireditelji so za petek in soboto pripravili vrsto referatov in delovni!) krožkov, ki se bodo osredotočili v prvi vrsti na vprašanje narodnostne identitete. Mario Erdheim iz Zue-richa bo predaval o kulturi in etničnosti iz etnopsihoanalitskega vidika, Klaus Ottomeyer iz Berlina o družboslovnih aspektih identitete v razmerju večina - manišina, Gero Fischer z Dunaja pa o jeziku in iden- titeti. Referenta v soboto sta Christian Ehalt z Dunaja s predavanjem o identiteti in javnih ritualih in Guy Hcraud iz Francije, ki bo dal predlog o položaju manjšin v Evropi. V treh delovnih krožkih se bodo udeleženci zasedanja ukvarjali z različnimi aspekti identitete ob koroškem premeru, od individualnobio-grafskega preko družbeno - ekonomskega do jezikovno - kulturnega. V ;>etek zvečer bo še kulturna prireditev. ki bo predstavila kulturno delovanje koroških Slovencev Delovna skupina o narodnostnem vprašanju je že letos izdala zbornik študij o manjšinskem vprašanju na Koroškem pod naslovom «Nič e-notnosti med brati* (Kein einig Volk von Brudern), ki združuje petnajst obravnav z različnih p idročij in različnih zornih kotov posameznih znanstvenikov. (Sindok) men (kopičenje zlatnikov in drugih oblik zlata je tudi pri navadnili ljudeh splošen pojav), in drugič, nezaupanje tujega kapitala do Mit terrandovega sistema je takšno, da mnoge ekonomsko logične poteze njegove vlade tolmači kot alarm Minister za gospodarstvo in finance Delors je z demantijem v skupščini špekulacije nekoliko zavrl, frank pa se .je znova okrepil tudi zaradi povečane obrestne me re. Toda rešitev .je samo začasna — oglašata se namreč prava alarma. Prvič francoski zunanjetrgovinski primanjkljaj bo letos gotovo dosegel 100 milijard frankov, deloma žara di dragega uvoza nafte deloma zaradi rastoče nekonkurenčnosti do mače industrije. VILKO NOVAK TRŽAŠKI DNEVNIK S seje VIHODUOKRAŠKtGA SVITA KOMUNISTI ZAVRAČAJO TEZO ^NARODNOSTNEGA PREDSODKA* imenovali člane treh delovnih komisij - Prihodnjo seja bo v četrtek, 28. oktobra Vzhodnokraški rajonski svet je v sredo zvečer na Opčinah imenoval člane treh stalnih delovnih komisij (za urbanistiko, za šolstvo in za u-pravne zadeve), ki jih sestavljajo svetovalci vseli političnih skupin. Predsednike omenjenih komisij pa bodo izvolili na prihodnji seji tega izvoljenega telesa, ki bo na sporedu v četrtek, 28. oktobra. Po imenovanju komisij se je razvila krajša razprava, ki jo je sprožil načelnik svetovalske skupine KD. Slednji je dejal, da se demokristjani v pričakovanju političnega razščišče n ja (kje? na občini mogoče!) začasno odrekajo predsedniškim mestom v komisijah ter s tem izrazijo tudi protest zoper (»etnični predsodek*, ki je po njihovem mnenju narekoval izvolitev zastopnika SSk Milana Sosiča za predsednika rajonskega V SREDO V ŠEPULJAH IN V SEŽANI Dolinski kmetje obiskali pršutarno in vinsko klet člani kmetijske komisije občine Dolina in člani pripravljalnega odbora praznika kmetijstva so v sredo zvečer obiskali pršutarno v Šepu-ljali in vinsko klet v Sežani. Obisk obeh velikih objektov je bil za udeležence, ki so tudi sami kmetje in vinogradniki, zelo zanimiv in poučen. Iz žive stvarnosti so spoznali, kako se industrijsko pripravlja pršut in druga slanina za široko porabo in pa kako na Krasu pridelujejo vrhunsko vino kraški teran po najsodobnejših tehnologijah. V pršu-tarni v Šepuljah je bil sugestiven predvsem pogled na sušilnico, kjer se domala brez uporabe energije suši 30.000 pršutov. Z izkoriščanjem smeri primorskih vetrov posuši šepuljska pršutarna več kot 100 tisoč pršutov na leto. Goste iz do linske občine sta v pršutarni sprejela namestnik predsednika SOZD TIMAV Milan Hočevar in direktor pršutarne Edi F'onda. Prav tako zanimiv je bil obisk vinske kleti v Sežani, ki v lastni proizvodnji in v sodelovanju s kooperanti pridela 450 vagonov grozdja letno, od tega je 90 odstotkov refoška, iz katerega pridobivajo znameniti kraški teran. Obiskovalce sta sprejela predsednik TOZD Miran Vodopivec in vodja kleti Albin Miklavec. Istočasno se je na ogledu kleti mudil tudi minister za kmetijstvo SRS Slovenije Milan Kneže-vič s svojimi spremljevalci. Ob kon cu obiska so se vsi gostje zadržali v lepi in prostorni taverni in preživeli ostali del večera v prijetnem razpoloženju in prijateljskem vzdušju, V imenu gostov iz Doline se je gostiteljem s kratko zdravico zahvalil občinski odbornik za kmetijstvo in kulturo Boris Mihalič, (ris) Tokrat so na vrsti aktivistke in aktivisti Barkovelj, ki bodo prejeli to pomembno priznanje na slo vesnosti, ki bo v nedeljo, 24. t.m., ob 17. uri v domači prosvetni dvorani v Ul. Cerreto 12 Na slovesnosti bodo sodelovali otroci domače osnovne šole ter mladinski pev ski zbor, ki bodo nastopili v kulturnem delu prireditve. Kot že drugod bo torej tudi slovesnost ob podeljevanju spominskih značk aktivistom tega področja praznik ne samo za odlikovance, temveč za vse napredne prebivalce Barkovelj, prav tako pa tudi lep nrispevek delovanju domačega prosvetnega društva, ki se .je z velikim navdušenjem lotilo dela, ki .je sicer zahtevno in težavno, ki pa bo, ob res veliki zavzetosti članov odbora in vseh ostalih, prav gotovo obrodilo sadove in ponovno poživilo kulturno dejavnost v tem delu tržaškega predmestja, ki .je bila včasih tako plodna in bogata. sveta. To stališče so demokristjani pred časom že utemeljili v tiskovnem komunikeju, ki ga je objavil tukajšnji italijanski dnevnik. Načelniku skupine KD je v deba ti odgovoril komunist VVilhelnf, ki je ostro zavrnil tezo nekakšnega »etničnega predsodka* in je kot dokaz tega posredoval tudi dejstvo, da je bil za podpredsednika sveta izvoljen svetovalec F'oschini, ki j* pripadnik italijanske narodnostne skupnosti. «Obtožbe demokristjanov so povsem neosnovane.* je še do-vedal Wilhelm, «in nihče nima namena ustvariti v tem organu celo nekakšno narodno koalicijo, neko večino in manjšino. Rajonski svet je bil nameščen z namenom, da rešuje stvarna vprašanja vseh prebivalcev rajona in mi si bomo odločne prizadevali za enakopravno sožitje med tukaj živečima narodoma.* Komunisti so ob sklepu seje predstavili resolucijo v podporo boju razlaščencev, o kateri pa bodo razpravljali na prihodnji seji. Sekcija PSI od Sv. Ane o problemih onesnaževanja Vodstvo socialistične sekcije Bro-dolini od Sv. Ane .je razpravljalo o najbolj perečih problemih rajona in mesta nasploh ter se oosebej zaustavilo ob kritičnem položaju, v katerem se nahajajo podjetja I-talsider, Bloch in Aquila. Razpeljalo je nadalje o velikih problemih onesnaževanja, ki jih ustvarjata upepeljevalnik in Italcementi. h katerima bo treba dodati še probleme, ki jih bo postavil načrtovani premogovni terminal. Vodstvi* sekcije se je dogovorilo za vrsto pobud, da bi v razpravo okrog ten problemov vključilo čim več prizadetega prebivalstva: na seji ie bil za tajnika sekcije izvoljen Paolo Testa. • Na križišča med ulicama Peeen-co in Cologna bodo uvedli obvezno prednostno ustavljanje vozil. S tem namerava pristojna oblast tržaško občine olajšati "prometne probleme pri omenjenem križišču. 2 .................................................m........................................i....i.......................mm..............................................>"■»"•« ..sp... ........:...... _........ I PRIMORSKE VESTI V SPOMIN NA 2. PREKOMORSKO BRIGADO NOV V KOPRU BODO ODKRILI SPOMINSKO OBELEŽJE Slovesnost s kulturnim sporedom bo v soboto zjutraj KOPER — V počastitev 39 letnice ustanovitve L in II. prekomorske brigade NOVJ bo iutri. 23. oktobra 1982. ob 11. uri (Ulica H. prekomorske brigade št. 33 — pri tra-fopostaji) v Kopru odkritje spominskega obeležja Drugi prekomorski brigadi NOVJ. Govorila bosta dr. France Hoče var. predvojni revolucionar, prvoborec in nekdanji prvi komandant partizanskega tabora Gravina, in Stojan Mušič, predsednik združenja borcev NOV krajevne skupnosti Koper - Breg. V izvedbi kulturnega programa bodo sodelovali maski pevski zbor «Ciril Kosmač* iz Se medele. mladinski KUD osnovne šole Dušana Bordona in člani osnovne organizacije ZSMS iz Semedele. Opozarjamo, da v primeru slabega vremena bo proslava v osnovni šoli Dušana Bordona. Po zborovanju bo na ogled razstava »Prva in druga prekomorska brigada NOV Jugoslavije*, ki bo postavljena v prostorih osnovne šole Dušana Bordona, Rozmanova 21/a v Semedeli. Kosilo in začetek tovariškega srečanja nekdanjih borcev I. in II. prekomorske brigade in prekomorcev -borcev NOVJ iz obalnega območja bo v Počitniškem domu upokojencev Slovenije v Izoli (Tomažičeva ulica) z začetkom ob 14. uri. V izvedbi kulturnega programa bodo sodelovali moški pevski zbor »Ciril Kosmač* iz Semedele, harmonikarja Oskar Kjuder in Zoro Švagelj, recitatorja Stane Raztresen, Ernest Zega in še nekateri člani vojne kulturniške skupine brigade. Prevoz iz Kopra se bo opravil z avtobusi, ki vozijo na relaciji Koper - Piran. Vsak udeleženec tovariškega srečanja (tudi člani njegove družine) si bodo lahko nabavili kupon za kosilo po znižani ceni 200 dinarjev v informativni pisarni (v recepciji Počitniškega doma upokojencev Slovenije, Izola). Organizatorji proslave (odbor skupnosti borcev II. prekomorske brigade in Združenja borcev NOV krajevne skupnosti Koper Breg) pričakujejo, da se ■'dkritja spominskega" obeležja in tovariškega srečanja bo udeležilo čimvečje število nekdanjih borcev 1. in II. prekomorske brigade, prekomorcev - borcev NOVJ iz obalnega območja, bližnjega zamejstva in drugih borcev in aktivistov NOB. Oddaja o Garibaldiju na koprskem radiu Ob stoletnici smrti italijanskega revolucionarja in borca za osvoboditev in zedinjenje Italije Giuseppa Garibaldija pripravlja Radio Koper v programu v italijanščini serijo o-smih oddaj. Pod naslovom »Giuseppe Garibaldi — življenje za svobodo* bodo šle v eter ob ponedeljkih, sredah in petkih z začetkom ob 11.35. Prva oddaja bo na sporedu tretjega novembra. Avtor Giuseppe Cafiero je zasnoval serijo kot pogovor med Garibaldijem in mladim zdravnikom, ko leži veliki revolucionar na smrtni postelji in v spominu še enkrat preleti svoje plodno življenje in bitke, ki jih je izbojeval. Glavna interpre-tatorja bosta Nereo Scaglia (Garibaldi) in Orazio Bobbio (zdravnik), medtem ko je režija zaupana Liviu Crevatinu. V decembru bo Radio Koper pri pravil (prav tako v programu v italijanščini) še dve oddaji, posvečeni Gariboldiju. Avtor je Eros Sequi, naslov pa »Garibaldi in Slovani*. Na sporedu bosta ob torkih ob 16.00. L. O. Dolinski zbor V. Vodnik odpotoval v ZR Nemčijo V sredo zvečer je izpred Zadružne gostilne v Dolini odpotoval na štiridnevno gostovanje v ZR Nemčijo moški pevski zbor Valentin Vodnik. Ob tej priložnosti so pevci organizirali tudi izlet za vaščane in prijatelje, ki želijo spremljati pevce na njihovem gostovanju. Na pot sta tako krenila dva avtobusa, ki sta najsodobneje oprem ljena za dolga potovanja; pot v Giessen bo namreč trajala polnih osemnajst ur. Dolinski pevci bodo med svojim bivanjem v Nemčiji gostje mešanega zbora Bauerschther Gesangverein, ki je letos maja o biskal Dolino, (ris) Prometni problemi v miljski občini Pokrajinski odbornik za javna dela Martini se je sešel z miljskim kolegom Campagno in z njim proučil problematiko cestnih zvez oziroma prometa v miljski občini. Govor je bil zlasti o načrtu za izgradnjo nove ceste, ki bo prek viadukta pri Korošcih peljala naravnost do mejnega prehoda pri Lazaretu; pobuda naj bi stala 30 milijard lir in je vsebovana v deželnem urbanističnem načrtu, prav zato pa bi vsaka zamuda pri njenem uresničevanju po sodbi linijskega odbornika Campagne pomenila tudo gospodarsko škodo za Milje. Martini je obljubil naglo posredovanje v tem smislu pri zadolženih deželnih oblasteh kakor pri samem ministru za .javna dela Nicolazziju. V nedeljo v Barkovljah podelitev značk OF Združenje aktivistov narodno osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje nadaljuje s podeljevanjem spominskih značk OF, ki so jih do sedaj prejeli že številni aktivisti tržaškega področja. uuiMiiiiuiitiiiMUfiHiiiiiiiiuHuirtiiiiiniimaiinmiuaiiiicnitiiiiiuiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiii-iiiinMniiMiittiift PREDSTAVILI SO GA V SREDO ZVEČER PESTER PROGRAM DELA TRŽAŠKE LJUDSKE ŠOLE V kavarni Tommaseo so ,v sredo predstavili občinstvu program delovanja tržaške ljudske šole za leto 1982/83. V imenu učiteljev in kulturnih delavcev, ki so pobudniki te iniciative je spregovoril Roberto Starec. Ljudska šola prireja celo vrsto seminarjev in tečajev za strokovno izobrazbo, toda glavni cilj, ki si ga organizatorji zastavljajo, je poudaril, je kulturna rast posameznikov, saj je kultura tisto sredstvo, ki osvobaja človeka, mu daje možnost, da postane subjekt in se torej aktivno vključuje v politično, socialno in kulturno življenje. Starec je tudi podčrtal, da je ljudska šola nastala iz potreb, ki jih državna šola in druge javne ustanove ne zadovoljujejo. V teku so že ali se bodo v kratkem pričeli tečaji jezikov, glasbe, plesa, fotografije in joge, na katere se lahko vpisujejo tako otroci kot odrasli. Na osnovi zanimanja, ki ga je ljudska šola vzbudila, razmišljajo sedaj o ustanovitvi še naslednjih tečajev; novinarstvo, avdiovizualna sredstva, grafika, ekološka in prehrambna vzgoja. preventivna medicina in drugi. Seveda bo treba rešiti vprašanje fi- nančne podpore s strani javnih u-stanov, je bilo rečeno, saj trenutno finansirajo tečaje obiskovalci sami. Srečanje, katerega se je udeležilo lepo število ljudi, je zaključil krajši glasbeni program. Nastopila sta harfistka Jasna Merlak in tržaški kantavtor Alfredo Lacose-gliaz. V sredo bodo odprli razstavo o morju Minister za znanstveno raziskovanje Giancarlo Tesini bo v sredo, 27. oktobra, uradno odprl 1. razstav o o morju, ki bo na ogled do konca meseca v prostorih tržaškega velesejma. Pobuda je namenjena znanstvenemu izkoriščanju morskih bogastev, zaščiti morja ter vsem dejavnostim, ki so posredno ali neposredno povezane z morjem. V okviru razstave bo tudi zanimiv študijski seminar posvečen tej problematiki, ki se ga bodo udeležili znanstveniki in strokovnjaki iz mnogih držav. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 FRIZERSKI salon »Draga* Dolina 320 obvešča cenjene stranke, da je ponovno odprt. MOŠKI z Jobro urejenimi življenjskimi pojogi. vitalen, išče žensko brez obveznosti, srednje postave, l)o možnosti črnolaso z znanjem italijanskega jezika, staro približno 50 let. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. pod šifro »Vitalnost*. PRODAM nezazidljivo in zazidljivo zemljišče z odobrenim gradbenim dovoljenjem. Telefon 040/226577. PRODAM hišo z zemljiščem v Bo ljuncu. Telefon 040/228370. PREDEN PRODATE VASE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI Aurum ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve. TRST. UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980 PRODAM avtomobil fiat 128 v dobrem stanju. Telefon 0481/882214 ali 85766. PRODAM nove ortopedske hlače št. 100 po zelo ugodni ceni (20.000 lir). Telefon 040/53441. ORIGINALNI BANFI ■— zeliščno tekočino proti izpadanju las dobite na Opčinah pri Kozmetiki 90. PRODAM lancia fulvio berlina v o-dličnem stanju s petimi prestavami — pogon tudi na plin. Telefon 040/812-215. IŠČEMO izkušeno/ega prodaja lko/ea za trgovino radioaparatov in strojev za domačinstvo. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecclii 6. pod šifro »Trgovina*. 15-LETNI fant nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati ob urniku trgovine na št. 040/54-390. IŠČEMO vajenca za mizarstvo z vozniškim dovoljenjem. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. pod šifro »Vajenec*. IŠČEMO sposobnega mizarja, delavca ali obrtnika z vozniškim dovoljenjem za namestitev pohištva. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 8, pod šifro »Sposoben mizar*.