Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.

The first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every* day* except | f

Sundays and Holidays.
SJ
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered as Second-Class Matter, September, 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR
NO. 117. — ŠTEV. 117.
NEW YORK, MONDAY, MAY 18, 1908. — V PONEDELJEK. 18. VEL. TRAVNA, 1908.
VOLUME XVI.
LETNIK XVI.
Domobol po Ameriki. Čakanje na povratek.
INOZEMCI, KI SO VSLED KRIZE ODPOTOVALI V EVROPO, SE TAM NE MOREJO VEČ PRIVADITI.
Malenkostne razmere v evropskih deželah in slabo življenje store obstanek v Evropi nemogoč.
—o—
BRAUNOVO POROČILO.
Strajk železničarjev v Cleveland, 0.
USLUŽBENCI CLEVELANDSKIH ULIČNIH ŽELEZNIC SO PRIČELI ŠTRAJKATI. IZGREDI NA ULI-C A.H.
Štrajkarji so v soboto skušali preprečiti promet na progah Municipal Traction Co.
IZGREDI.
Konferenca governerjev v Washington^ D. C.
ZBOROVANJE NAŠIH GOVERNERJEV SE JE V PETEK ZAKLJUČILO S PO-VOLJNTM USPE-HOM.
—o—
Konferenca se obnovi zopet drugo leto ; sklepi v varstvo prirod-nih bogastev.
PRAVICE DRŽAV.
S parnikom Augusta Victoria vrinil se je iz Evrope minolo soboto posebni inšpektor naselniške oblasti, Marko Braun, kterega je naša vlada poslala v Avstrijo, na Ogrsko, v Rusijo, Rumunsko, Francijo in Nemčijo, da prouči kolikor mogoče natančno one ljudi, kteri so se vsled krize začasno vrnili iz Amerike v Evropo.
Inšpektor Braun je pred vsem pro-učaval one dežele, kamor se naši inozemski delavci v največjem številu vračajo, oziroma Avstrijo, Ogrsko in Italijo. V vseh teh deželah so razmere tako žalostne, da onim ljudem, ki so se vrnili iz Amerike, niti na um ne pride, da bi za stalno ostali v Evropi, ozirona v njihovej domovini. Vsi čakajo potrpežljivo na predsedniške volitve in da pri nas obrtna kriza preneha. Večina v Evropo došlih "Ame-rikaneev" je otročjim razmeram, ki vladajo v Evropi, odrasla; oni se nikakor ne morejo strinjati z malenkostnimi nazori, ki prevladujejo v imenovanih deželah, še manj pa z do-mišljevanjem tamošnjih vladinih "n-radnikov" (klerkov). To so glavni vzroki, da se ti ljudje v svojej last-nej domovini ne čutijo več doma in da jedra čakajo prve prilike za povratek v njihovo novo domovino.
Ogrska vlada skuša sedaj storiti vse. da bi domov došle Amerikanee pridržala doma in radi tega jim ponuja brezplačno zemljišča v svrho naselitve. Vendar se pa za to vladino ponudbo nihče ne zmeni, kajti ljudje so se v Ameriki priučili življenju, ka-koršnjo je v civiliziranih deželah in priučili so se na boljšo, človeka vredno hrano in znajo ceniti tudi same sebe. ee>ar vsega jim pa Evropa ra-zun Anglije pri najboljši volji ne more nuditi.
Vsi. ki so bili v Ameriki, si žele nazaj v deželo svobode in upajo, da se jim bode kmalo nudila prilika izvršiti ta svoj sklep.
ITALIJANSKA BOMBA.
Tenementna hiša v gorenjem delu New Yorka izdatno poškodovana.
V tenement ne j hiši 1143 1. Ave. v New Yorku, kjer stanuje 16 rodbin, pripetila se je včeraj zvečer razatrel-ba bombe. Med stanovniki, kteri so izključno le Italijani, je nastala nepopisna panika in kedor je le mogel, je bežal na prosto.
Bomba je bila namenjena italijanskemu pogrebniku A. Salomone, kteri ša tudi konkurzni oskrbnik dveh ita-Jjanskih bank, kteri sta morali v mesecu marcu prenehati s poslovanjem. Odkar je prevzel oskrbniitvo, so mu Italijani pošiljali skoraj neprestano grozilna pisma, v kterih se mu je pretilo, naj skrbi za to, da bodo banke pričele zopet poslovati in da dobe varani vlagatelji zopet svoj denar, ker inače bode moral umreti.
Salomone se za te grožnje ni mnogo zmenil. Včeraj je bil s svojimi prijatelji v zadnjej »obi, ko je nekdo prišel neopaieno v stransko sobo, položil bombo na tla, prižgal užigalno nit in neopaieno odšel. K sreči razstrelit* ni napravila posebne škode, ker je delovala le kviiko. Del stene se je podrl in tndi strop pritličja j« za-dobil veliko luknjo. Ranjen ni bil nihče.	,
Tovarna zgorela.
In d., 17. maja. Harnve-pohiitva je včeraj zgo-$50,000.
Cleveland, O., 17. maja. Člani unije uslužbencev tukajšnjih uličnih železnic so jednogla^no sklenili, da prično s štrajkom. To so tudi takoj storili in štrajk se je pričel včeraj zjutraj ob 5. uri. S tem je bil promet na ulicah skoraj popolnoma ustavljen. Pri stališčih vozov na Lake View Ave se je nabrala velika množica ljudi, kajti družba je skušala s prometom kljub štrajku pričeti. Pristaši štrajkarjev so neunijfke delavce napadli in nastal je splošen pretep, pri kterem je bilo 20 osob ranjenih. Policaji so prišli na lice mesta v avtomobilih in so nemir-neže razgnali. Policijskega šefa je pri tem pogodil velik kamen, ne da bi ga nevarno poškodoval.
Na vogalu Superior Ave. in istočne 105. ulice s-e je nabralo vse polno lju di, kajti tu se je pojavil prvi voz ulic ne železnice, ki je bil namenjen v dolenje mesto. Motormana in sprevodnika. ki sia bila neunijca, je množica potegnila raz voz in razbila polovieo oken na vozu. Policija je prišla tudi tukaj ne unij ski m delavcem na pomoč in je preprečila nadaljne izgrede. Xa St. < lair Ave., oziroma v predmestju daleč od zapadne 90. ulice to s kolini oboroženi ljudje skušali razdejati tirove, toda policija jih je razgnala. predno so zamogli napraviti kako ško do. Ista množica je pregnala neunij--ke uslužbence raz neki voz, ki je vozil po St. Clair Ave. Sprevodnika pretepli in era z opeko na glavi ranili. Policija je končno sprevodnika in mo-tormana rešila iz rok množice. Lju-so tuli preprečili promet na Payne Ave., kajti iz,uredniki so prvi voz pokvarili, tako da je moral ostati na ulici, na kar so <ra odpeljali nazaj v remizo. Na križpotju Collin wood & Euclid Beach Line v istočnein predmestju je množica razdejala izogiba-lišče in položila preko proge telefonske drogove, tako da je bil promet nekaj časa nemogoč.
Strajk se je pričel radi vožnje, ki velja po tri cente za osobo. za kar so se v Clevelandu sedem let prepirali. Po volitvah v minolem novembru so se družbe uličnih železnic zjedinile in tedaj se je dognalo, da je največja družba Cleveland Electric Railway pogodbo, vsled ktere dobe uslužbenci Company sklenila z unijo uslužbencev za 2c na uro povišano plačo, ako bi družba še v naprej imela koncesijo. V« proge je pa končno vzela Municipal Traction Co. v najem in ta družba trdi, da jo zgoraj imenovana pogodba ne veže. I)ne 28. aprila je ponudila uslužbencem povišanje plače za lc na uro, zajedno je pa zahtevala od njih, da morajo, ako se vozijo v prostem času, voznino plačati tako kakor drugi ljudje. Zato je pa uslužbencem obljubila, da jim bode nabavljala uniformo brezplačno. S tem se uslužbenci niso zadovoljili in so sklenili pričeti s štrajkom.
Cleveland, 18. maja. Tekom včerajšnjega dne se tukaj ni pripetilo toliko nemirov, kakor v soboto, in ulične železnice so boljše vozile, nego preje. Le na Miles Ave. je množica, med ktero je bilo največ dečkov, napadla nek voz s kamenjem in kolmi. Pri tem je skabski sprevodnik pričel streljati v množico, toda pogodil ni nikogar. V trgovskem delu mesta je bilo vse mirno, tem živahneje je pa bilo ob meji mesta, kjer so stališča vozov uličnih železnic. Unija uslužbencev uličnih železnic skuša izposlovati sporazum med družbo in njenimi štraj-kujočitni uslužbenci.
Tovarna upepeljena.
East St. Louis, 111., 17. maja. Tovarna Sendelbach Wheel Co. je zgorela. Škoda znaša $110,000.
Washington, 16. maja. Konferenca governerjev držav in teritorijev, ki se je tri dni vršila v Belej hiši pod pokroviteljstvom predsednika Roosevelta, se je včeraj popoludne zaključila. Pri posvetovanju o obvarovanju prirodnih bogastev ni prišlo lo trajne organizacije in tudi ne do posebnih priporočil glede novih zako nov, kteri bi čuvali ta bogastva pred vsestranskim izkoriščanjem. Gover nerji so izvolili poseben odbor, kteri mora izdelati resolucijo, s ktero se izreka predsedniku Rooseveltu za hvala za sklicanje konference, ktera se je kljub temu, da se ni nič defini-tivnega sklenilo, vendarle koristno zaključila. Nadalje se je imenoval tudi I Kise be ii < hI bor. kterega naloga bode vse potrebno pripraviti za obdržava nje konference v prihodnjem letn, k< se bode sklenilo, naj se li ustanovi 1 rajna orgranizacija v svrho čuvanja i>riro<liiih bogastev.
Predsednik Roosevelt je izjavil, da je njemu prav vse jed no, naj se li izdelajo zvezini ali pa državni zakoni za čuvanje naravnih bogastev, sam« da bodo zakoni taki, da se bode ; njimi kaj doseglo in da se bode vsak do po njih ravnal. Tudi demokratični predsedniški kandidat William J Brvau je včeraj govoril o namenu konference. Njegov govor je bil veseljem pozdravljen in po njegovem nasvetu se je izreklo obžalovanje, da bi\ši predsednik Grover Cleveland vsled bolezni ni mogel priti k važnej konferenci. Končno se je še predsednik Roosevelt z lepim govorom zahvalil governerjem, ker so prišli h konferenci.
-o-
PIC-NIC NA FARMI MORILCEV
Na farmo Guinnessovo je prišlo včeraj na tisoče izletnikov.
La Porte. Ind., 18. maja. Na farmo morilke Belle Guinnessove, ktera je umorila mnogo mož, ki so se z njo oženili in jih potem zakopala na svo jej farmi, prišlo je tudi včeraj na tisoče izletnikov iz bližnjih krajev in Chicaga. Izletniki so si farmo natančno ogledali in celo okostnice, katere leže v mrtvašnici, niso pustili v miru. Radovednežem je zadostoval le jeden pogled na mrtvece, kajti glavni namen je bil le ta, da bodo za mogli trditi, da so videli žrtve morilke. Ljudje so si prinesli potrebna jedila seboj in so obedovali na prostem, oziroma na lepem vrtu farme Tudi bližnji farmerji so pripeljal jestvine na lice mesta in so jih pro dajali. Vse železnice, ki vodijo sem kaj, so priredile posebne izletniške vlake, kteri vsi so bili prenapolnjeni to tem bolj, ker je bilo vreme krasno Tudi ulične železnice, ki vodijo iz jednega kraja v druzega, so imele vse polno potnikov.
-o-
NOV KATOLIŠKI ŠKOF ZA CLEVELAND.
Msgr. John Farley bode imenovan naslednikom umrlega škofa Horstmana.
Rim, Italija, 17. maja. Naslednikom umrlega katoliškega škofa v Clevelandu, Ohio, bode imenovan Msgr. John Farley, ki je ravnatelj tukaj-injega ameriškega seminarja.
Msgr. Jobn Farley je doma iz Nashville, Tenn.
Taftova kandidatura. Bodoči predsednik.
VOJNI TAJNIK T AFT BODE OD-B R A N PREDSEDNIŠKIM KANDIDATOM ŽE PRI PRVEM GLASOVANJU.
Pri nacijonalnej konvenciji v Chicagu bode imel še več glasov, kakor jih potrebuje.
DELEGATJE IZVOLJENI.
Kitajci v Mehiki. Rumena nevarnost.
V MEHIKANSKEJ CALIFORNIJI SO KITAJSKI KULIJI PRIREDILI VELIKE IZGREDE.
Terorizirali so celo pokrajino, ker niso bili zadovoljni z delavskimi pogoji.
Washington, 18. maja. Delegatje la republikansko nacijonalno konven-•ijo v Chicagu so sedaj izvoljeni v vseh državah in teritorijih, tako da je položaj z ozirom na bodoče predsedniške volitve že sedaj dobro poznan. -H konvenciji v Chicago pride t)80 delegatov. Kakor znano, imenuje večina kandidata in za večino je tre ba 41)1 glasov. Za vojnega tajnika Tafta je dosedaj dobilo 421 delegatov navodila, dočim imajo vsi drugi aspi rantje le 223 inŠtruiranih delegatov na razpolago; 258 delegatov je brez inštrukcij in 78 je kontenzovanih. Od ueinŠtruiranih delegatov jih bode 72 oddalo svoje glasove za Tafta, kajti konvent-ije. ktere pošljejo te delegate v Chieajro. so se izjavile za Tafta. Cc pri prvem glasovanju glasujejo vsi ti delegati za Tafta. potem bode imel v« j:ii tajnik <-e]<> dva glasova več, ne -r<> n:u jih je potreba za absolutno večino. namreč 4si:>. Vsekako je pa pričakovati, da bode imel še več glasov, kajti mnogo delegatov odda svoje gla-s«• ve za onega aspiranta, o kterem vedo. da bode imel večino.
Njegovi protikandida: imajo do-sedaj na razpolago sledeče glasove: Foraker 2. Fairbanks 32, Cannon 44. Hughes 54, Knox GG, La Follette 25.

POCITNICE
ZA SOLSKO MLADINO.
Dijaki in dijakinje dobe ob počitnicah delo na farma!.
Dijakom in dijakinjam višjih šol in vseučilišč -e hode povodom letošnjih počitnic nudilo obilo prilike preživeti nekoliko tednov v zdravem in svežem zraku in poleg tega tudi zaslužiti nekoliko denarja. Državna poljedelska komisija za državo New-York je namreč že poslala vsem šolam okrožnice, s kterimi se iščejo mladeniči in dekleta, ktera žele ob počitnicah delati na farmah. Medtem, ko bodo dobila dekleta lahka dela, bodo dijaki in učenci obirali jabolka, kopali kron-pir, kosili seno. in opravljal: razna druga dela.
Pozivu imenovane komisije se je žc odzvalo na tisoče dijakov in dijakinj. Samo v newvorskih višjih šolah se je prijavilo za delo na farmah 2500 dijakov in prijave se še vedno množe. Koliko dijakov in dijakinj .se je prijavilo po druzih newyorških mestih, še ni znano.
-o-
Slovenske novice.
Minolo nedeljo, dne 17. t. m. praznovali so naši rojaki v Brooklynu dvojno svatovanje in sicer se je poročil g. Ivan Kežman z gdč. Nežiko Tanko ter g. Josip Ivanšek z gdč. Marico Spreitzer. Ženina sta doma iz Spodnjega Štajerja, neveste pa iz Dolenjskega.
Ženina sta si bila še izza šolskih let vedno dobra prijatelja ter sta se poročila vsled tega v eni in isti eerkvi. Novoporočencem iskrene čestitke!
v
Tiger napadel dečka.
V Trenton je prišel -svetovno znanj cirkus Barnum & Bailey, da priredi v tukajšnjem mestu dve predstavi. Kakor vedno, si tndi sedaj dečki ogledujejo lepe živali, kterih ima imenovani cirkus sedaj več, nego jih je imel kedaj popre je. Med drugimi dečki je bil tudi 14 let stari John Mor-rissey, ki je bil pa tako nepreviden, da se je preveč približal gajbi, v kte-rej so tigri. Tako je tndi jeden izmed tigrov segel skozi ograjo in zabodel svoje velike kremplje v dečkovo liee.
Dečka so morali odpeljati v bolnico, kjer so ga obvezali in poslali domov.
DEPORTACIJA.
-o- r
Mexico Cindad, Mexico, 18. maja. Iz pokrajine E1 Bolo v mehikanskej Calif orni ji prihaja poročilo, da so tamkaj vslužbeni kitajski rudarji priredili velike izgrede in da so dalj časa vso pokrajino terorizirali, kajti kuliji so bili popolni gospodarji položaja. tako da se jim ni mogel nihče upirati.
Kulije so nedavno importirali iz Kitajske in so delali v imenovanih rudnikih. Z razmerami, ki vladajo tamkaj, pa niso bili zadovoljni in radi tega so se uprli ter so zaceli napadati domačine, tako da pred njimi iii bilo varno niti življenje niti imo vina. Končno so postali kitajski iz gredi *ako nevarni, da je moralo priti vojaštvo. Kitajce so potem naložil na nek parnik Ter jih prepeljali n: celino, od kjer jih pošljejo v Mazat-lan in v Manzanillo, oziroma v Yu -atau. kjer bodo delali v nasadih NVkteii bodo :i:o:aIi delati v nasadil »b Pacifiku, kajti za sedaj jili že ne jodu poslali domov na Kitajsko.
Kolera v Indiji. Bolezen se razširja,
SAMO V JEDNEM INDIJSKEM POLKU SE JE PRIPETILO SEDEMINDVAJSET SLUČAJEV.
kolera se je pojavila med onim vo jaštvom, ki operira proti Afgancem.
KRVAVI BOJI Z DOMAČINI. » ■ o
London. 17. maja. Indijskemu ura hi se brzojavlja iz Simle v Indiji, da se je pripetilo v polku munsterskih strelcev 27 slučajev kolere. Imenovani polk operira proti upornim mo-hamedanskim rodovom v severnej Indiji, kterim so se pridružili tudi Af-.ram-i, ki so v velikem številu prišli ■»reko meje. Bolne vojake so poslal: v* isolirano bolnieo. Koliko jih je že umrlo, o tem se ne poroča, brezdvom-no se pa bolezen bolj razširja, nego zatrjuje uradno poročilo.
Simla, Indija, 18. maja. Ker je med vojaštvom, ki operira proti severnim mohamedanskim rodovom, in ki je pod poveljništvom generala VVillcocksa, pričela gospodariti kolera, je vlada od pozvala vse bele čete z bojišča in jih je poslala v poseben "soliran kraj, tako da ne pridejo v do-iko z drugimi četami. Kolera je nastala vsled neznosne vročine in pomanjkanje tekoče vode. Vojaki so prisiljeni piti umazano stoječo vodo. za ktero umazanost skrbe domačini, ki so se naveličali angležkega gospod-stva. Bati se je, da se kolera ne prič-.ie epidemično razširjati.
Včeraj se je vršil obupen boj med 'etami generala Willcocksa in domačini iz rodu Mohmandov. Boj se je /ršil štiri ure in Angležem se ni posrečilo pregnati domačine iz njihovih pozicij. Angleži so imeli baje kljub temu samo deset mrtvih in dvajset ranjencev.
iz Avstro-Ogrske. V državnem zboru.
V AVSTRIJSKEM DRŽAVNEM ZBORU SO POSLANCI ZOPET DEBATIRALI O NEMŠKEM BARBAR-S T V U.
Malornski poslanci so na to napadali svoje poljske tovariše. — Wahr-mnndova afera.
NESPORAZUM NA OGRSKEM.
Na Daljnem Iztoku. Volitve na Japonskem.
PRI VOLITVAH V NOVI PARLAMENT JE DOBILA VLADA ZOPET VEČINO; NEZNANE PODROB-
i
NOSTI.
Velike slavnosti v Chemulpo, Koreja. Japonske dobrote in samohvala.
ZJEDINJENE DRŽAVE IN JAPONSKA.
Pozor!
Poslednji Čaajeveliko-krat čuti in brati, da ta ali ona poiiljatev denaijev ▼ staro domovino, po oekterih bankah ni dospela tja 3, 4 in vrč mesecev. To m nem ore nikomur pripetit- kdor ee zavestno obrne na FKANK SAKSKK CO.. 109 C.r enwi h St, New York in 3104 £t* Clair Ave., Cleveland, O.
Dunaj, 17. maja. V poslanskej zbornici avstrijskega državnega zbora vršila se je včeraj zopet viharna seja Pri debati o vprašanju glede vojaških novincev, so poljski poslanci pričeli napadati Nemčijo, oziroma Prusko odno>no barbarsko politiko, ktero goji ta država napram Poljakom. Se daj se je v avstrijskem parlamentu tudi vprvie javno trdilo, da je Avstrija le nemška vazalna država, kar je naravno itak vsemu svetu znano.
Potem so pričeli maloruski poslanci napadati I'oliake. Malorusi so Poljakom očitali, da vladajo v Galiciji z nasiljem in da so vsled tega saini krivi za umor gališkega name-tnika Po:ockega.
Debata je bila tako živahna, da ,jt '.e malo manjkalo, da jo ni predalnik prekinil.
11 una j. 17. maja. Do dijaških nemirov iii ii znane WaiirmainlovL' afere lajbrže ne bode prišlo, kajli naučili :i;ini.-ter je sprejel po rt-ktorju iiio-i ^ketra vsf*m'-ili>ča predlagani kom-• -111. i -. - ketrim so tudi napredni di-in profesorji zadovoljni. Glasom :ega kompromisa bode profesor Wahrmuud še v nadalje predaval v *: < n.i'Stu o cerkvenem pravu.
Budimpešta. "17. maja. Stranke ko-alit-ije >e kljub vsestranskim poskusom ne morejo zjediniti. Trgovinski i.ini>ter Košut priporoča ustanovitev - irosToire ogrske banke. Ministerski predse luik "VVekerle. minister notra-:ij: : va -ev Andrassv. in drugi pa tr-■ijo, da je ustanovitev take banke iz-i;čena.
Dunaj, IS. maja. Iz Gradca na štajerskem ;-e poroča o velikih dijaških izsrredih, ktere je priredilo napredno dijastvo povodom promocije katoliških teologov. Pri tem je prišlo celo do prolivanja krvi. Naprednim dijakom so prišli na pomoč celo kmetje iz okolice in so pretepali klerikalne dijake. Policija je imela mnogo opraviti, predno je v mestu zopet zavladal mir. —
Napredni dijaki so hoteli katoliškim njihovim kolegom preprečiti prihod v vseučilišče. Potem so pa prišli katoliški dijaki, ki so v društvu Carolina, in sicer pod vodstvom po-slenca Hagendorferja, kteri je pri vedel seboj tudi nekoliko kmetov in skušal v vseučilišče udreti. Pri tem je nastal divji pretep. Ko so prišli policaji na lice mesta, ^e je vnel hud boj in policija je bila prisiljena rabiti meče, tako da je bilo mnogo izgred-nikov ranjenih. Končno je pričel rektor vseučilišča Ha na usek posredovati in po dolgem prepiru se mu je tudi posrečilo napraviti mir.
Katoliškim dijakom so potem pustili priti v vseučilišče, dočim so morali kmetje ostati na ulici v policijskem nadzorstvu. Končno je imenovani poslanec odvedel svoje krr.cfe domov in je pri tem psdval rektorja vseučilišča.
Dunaj, 18. maja. Tukaj je prišlo do velikih izsredov, kterim je šele policija napravila konec. Pretepali so se -napredni in katoliški dijaki. Napredni dijaki so namreč napadli hišo. v kterej je nastanjen katoliški klub. Ko je bil pretep vsestranski, je prišla policija in je napravila izgredom konec. —
Budimpešta, 18. maja. Minister notranjih zadev Andrassy je odgovoril na razne pritožbe, ktere so vložile ne-madjarske narodnosti glede jezikovnega vprašanja na OgTskem. Minister je skušal večino, oziroma nemadjar-ske narodnosti potolažiti g tem, da je izjavil, da vlada ne preti nemadjar-skim jezikom, kajti vladi je le na tem ležeče, da ustavi separatistično agitacijo, ktera preti razkosati ogrsko državi oo. -
Tokyo, 18. maja. Minoli petek so se zaključile volitve v novi parlament, toda podrobnosti o izidu volitev do-sedaj še niso natančno znane, ker je zveza z oddaljenimi pokrajinami zelo slaba. Kljub temu se pa že sedaj z vso trdnostjo lahko izjavi, da je dobila vlada pri volitvah večino in da bode ta večina večja, kakor je bila v zadnjem parlamentu.
Vlada je prepričana, da bode imela v prihodnjem parlamentu večino nad vsemi ostalimi strankami.
Soeul. Koreja, 18. maja. Tukajšnji zastopnik Japonske marki Ito odpotoval ,ie v luko Cliemulpo, ktero me-sto so Japonci odprli za inozemsko truovino. Zastopnika je spremljevalo mnogo inozemskih konzulov in tudi korejski poljedelski minister.
Mesto Chemulpo je bilo včeraj lepo okrašeno. Pri banketu je marki lt« govoril o mirnem in lepem razvoju Koreje, ktera zadobi prej ali slej zopet popolno neodvisnost in ki bode dobra zaveznica Japonske. Da se pa to doseže, treba je pred vsem skrbeli za to. da se v deželi trgovina, obrt in poljv-dcIstvo po možnosti razširijo in to je cilj japonske okupacije.
Drugi govornik je bil konzul Zji;-dinjenih držav, kteri je povdarjal. da so ameriške koristi v Koreji večje, nego kterega koli druzega ljudstva.— Konzul je tudi dejal, da vse govorice o "zaprtih vratih *' v Koreji niso resnične, kajti vsakdo zamore tam gojiti trgovino. Vse govore so tako Japonci kakor tudi Korejci navdušeno pozdravili.
Obravnave med Zjedinjenimi državami in Japonsko glede varstva ameriške trgovine, ktere so se tukaj vršile tri leta, so se povoljno zaključile in tozadevne listine se bodo v kratkem podpisale in odposlale v Washington.
-0-
Oropana železniška postaja.
El Paso, Tex., 15. maja. Dva roparja sta danes obiskala samotno postajo French, N. M., in kakor se poroča, sta odnesla $35,000. Denar je last Wells Fargo Express Co., ki se brani naznaniti natančno svoto ukradenega denarja.	*
Denar je bil poslan včeraj iz E1 Paso po železnici in je bil namenjen za izplačilo mdokopačem v Dawson rudnikih. Plačilni dan je vsakega 15. v mesecu in sumijo, da je tatvino izvršilo nekaj uslužbencev, ki so vedeli, kdaj in kje pride denar. Denar so pripeljali v French in ga položili v majhno blagajno, kakor običajno druge mesece. Popoldne sta pa prišla v mesto, ki obstoji samo iz nekaj hiš, dva Človeka, oblečena kot cowboy a, prisilila uradnika pri blagajni, da je molčal in razstrelila blagajno. Imela sta s seboj precej dinamita. Roparja sta
bežala proti severu.
..................... .......
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za 10.35 ............ 50 kron
za 20.45 ............ 100 kron
za 40.90 ............ 200 kron-
za 102.00 ............ 500 kron
za 204.00 ............ 1000 kron
za 1017.00 ............ 5000 kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Kaše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FBANK SAKSEB CO., 109 Greenwich St., Hew York., 6104 St, Clair Ave., N. B.
Cleveland, Ohio.

—
(zip
"GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.)
Owned and published by the flLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.)
FRANK »AK8ER, President.
VICTOR VALJA VEC, Secretary.
LOUIS BENE) 'IK, Treasurer.
Place of BngineHK of the corporation and a dreMoa of above offi^ere: 109 Greenwich •treat. Borough of Manhattan, New York OUyTV Y.
Delo.
Ca lato valja lint *a Ameriko in
Canado.........$3.00
„ pol leta.........1.50
,, leto u meato New York . . . 4.00 >. pol lata ta rnerto New York . 2.00
Evropo ta vae leto.....4.50
„ „ pol leta.....2.50
m M ,, četrt ieta .... 1.75 V Evropo pošiljamo »kapno tri Številke.
"tiLAS SAJMJUA" izhaja v«ak <ian iz-vseurfi nedelj in praznikov.
«OLA8 NARODA"
("Voice of the People") laaaad every day, "*«-ept t>a inlays anJ
Holidays. Subscription yearly $3.00.
^Advertisement orTugreement.
lVipi~i brez podpisa in oaobnoHti se oe
asfi imtjq
I>enar naj ar blagovoli -pošiljati fx. Hoary Order.
Pri »pre mem hi krajn naročnikov proximo. <Ih »♦* nam tu-li prejšnje blvuitiCo nuznaiii, <la hitreje najdemo na^iok-niKa.
Douiaoiu in i»*>iljatvaui naredite naslov:
"OLAS NAWuOA" 10# Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Ke<tor.
Draginja in trust.
»*«<■•.< -o— TV™"
Jedva jt* minulo par mesecev, ko je trust za meso v najslabših časih in k<> je bilo delavstvo radi l»rezi»o-selnost i v naj več je j bedi. iznenadil naše prebivalstvo s tem, da je povišal ceno mesu. To j«- trust storil, kakor rečeno, kljub splošnej brezposelnosti in kljub temu, da se vsled teira potrebovalo manj mesa <\sar naravna j h »sled i ra bi morala biti, da bi se meso pocenilo.
Tsvanredno |>odražitev so pa opra-vičili naravno tudi na izvanredeu na-čiu: radi noman.iknnja denarja far-nierjem ni uilo mogoče dobiti od bank potrebnih sredstev, s kterimi bi skrbeli za pitauo živino in si dobavili potrebno krmo. Vsled lega. tako se je zatrjevalo, so vso svojo živino že v decembru in januarju prodali, ker so bili v t'-'sil i 'i. Fasn-je ni bilo mogoče d< ' u j um „ic zivme in radi te_a je bilo potrebno, da se ona, ko jo je til . m> ipKt dobiti. ] »odrazi.
Takim zatrjevanj« m naravno nihče ne verjame, ker stvar je bila že v naprej zelo "tisliv" in sumljiva tako. da je že ta prvi pogled if gledala kot navadna la>. Kam pa je šla ona živina. ktero so fannerji v decembru in januarju pr« «?ali Je-li utonila v oceanu? Ali im-rda se je udrla v za-padne pivi j«- * Je-li bil mesarski trust tako siromašen, da ni mogel kopiti "bargain" in je-li bil tako dobrega srca, da je farmer jem prizanese! tako, da jim ni bilo treba živine
pod nič prodajati?
• ♦ »
Baš danes j»- v angleškem parlamentu vložena inter]>elaeija, ktera se bavi s trustom ameriških mesarjev. V tej interpelaciji bodo poslanci vprašali vlado, kaj namerava storiti proti chicaškim mesarjem, kteri nameravajo v Aufiliji ustanoviti proda-jalnic« mesa in tako uničiti domače mesarje, oziroma vso domačo mesarsko obrt, ktera je še na onej stopinji, kakor na evropskem kontinentu, kjer imajo še v vsakem kraju samostojne "mesarje*', kteri h vsaki pobi je na teden k večjem po sto vo! »v in se potem s ponosom imenuje "mesarja".
Ta in terpelacija nam pa odgovarja na vsa zgorajšnja vprašanja. Onih pet chicaških mesarjev skrbi pri nas za to, da na umeten način nastane pomanjkanje mesa, dočim ga imajo za izvoz v Anglijo v izobilju! Pri nas postaja cena mesu vedno večja in skoraj nedosegljiva, in sicer jedino le radi tega, da se trust u omogoči uničiti v Angliji male mesarčiče in si potem tudi tam ustanoviti monopol mesa.
To, kar smo napisali o mesarskem t rust u, velja naravno tudi o vseh drugih, kajti: there are others!
Pesnik Zemčužnikov umrl.
V Tambovu" na Ruskem je te dni umrl najstareji ruski pesnit A. M. Zemčužnikov. Rodil se je leta 1821, leta 1802 je postal časten član akademije. Zemčužnikov je bil tajnik državnega sveta in je užival kakor pesnik veliko popularnost.
Vseslovenska sokolska zveza
se je nedavno temu osnovala na Dunaju. Pristopili so zvezi Čehi, Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Za starešino je izvoljen Čeh dr. Schreiner, drugi starešina je Hrvat.
*OJAH, NAROČAJTE 0S IA "GLAS NARODA", NAJVEČJI XV
I
Najlepše razvedrilo človeku je delo. | Ne odkrivam se z veseljem pred nadutim, nalikanim bogatašem, ki živi od žuljev tisočih svojih delavcev. Ali z radostjo bi poljubil žuljavo dlan sključene kmetske starke. Ki je izre-dila devet otrok, jim — skupno z možem — vsem preskrbela obstanek, oUačfla jih ter jih preživljala.
Ne delajo vsi ljudje enako. Kako iiira v rokah delo njemu, ki se mu posveča z veseljem! S kakšno raz-košjo pušča seljak plug v sipko zemljo, ko se nad njim vspenja modro obzorje in prepeva škrjanec na višinah! S kakšno radostjo udarja kovač s težkim kladivom, da se trese vsa kovačnica.
Radostno delo je dragoceno, ono loveka posvečuje. Morda je zirre-sen: "Moli in delaj!" Hotel bi vedlo rei'i: "K delu moli!"', kajti ni je nilejse molitve nad molitvijo v širnem polju, ali v prijazni delavnici iuljavega dela. I a, edino z delom noremo storili dobro — in to naui ■e vložilo v srce. ko smo do dobra pogledali na svet.
Fantje in dekleta se včasih radi izogibajo delu. Protivi se mi takšen nekuhan in neslan fant. Kakor iskra mora biti mladenič živ — in naj si tudi palec poreže ter tu pa tam glavo »obije! — milejše je, neiro kak mlad tarec. Nasproti temu ga ne poznam lepšega pogleda, nego je pogled na starea. ki mu ogenj mladosti zapa-ijuje dušo.
Spominjam se nekterih iskrenih delavcev. Niso prestali, dokler niso dovršili dela — in često se niso plašili največjih naporov. Edison, iz-lajditelj fonografa (govorečega stroja) je v svojem 14. letu izdajal časo->is. še doslej dela tako, da svojega i\ora torija ne-zapušča po ves le-ien in spi samo o ur na dan. Nt-ki rivec v Oxford u dela v delavnici 80 ur na teden in po dovršenem delu študira stvari, ki se jih uče na vseučilišču. l'či se sam brez učiteljev, samo dopisuje si z dobrimi učitelji. Neki rudokop, ki prihaja na delo uro Udeč ter težko dela dnevno ur globoko pod zemljo, se uči zvečer, iu ob sVoImkIuciii času se sam uči predme-ov. ki se jiii ni mogel naučiti v Ijud-ki š .li.
Taksni so junaki dela! Tako so lelali \si ljudje, kterih spomin se danes slavi v ljudstvu. (Hulii pohajač n lenuh zapadata kakor kapljica v
i-iorju. — Ali dobresra kmetovalca, »brtnika. delavca — vsacegn. ki se jv svojemu delu posvečal z radostjo in u izvedel h-[»e stvari, še pravniki i> akv.no s[>ominjajo.
l'.lauoslo\ljeni žulji delavne roke! -lata dela!
Kako se viada v Avstro Ogrski?
Calicija ima novega namestnika, 'oljaka dr. Bobrzvnskega. Prvi ne-ilemenitaš v visoki službi <rališkega iamestnika. Ni dvoma, da plemeni-aš iz stare rodbine gleda ljudstvo - čisto drugimi očmi kakor pa ple-;ejec. Toda plebejci se v takih sln-'.bah radi "poplemenitašijo" in postanejo morda še hujši nego čistokrvni plemenitaši. Kadar se zadosti ••izkaže"', dobi tudi plemstvo. — Kri je tekla v namestniški palači v Lvo-vu, namestnik Potočki se je zgrudil mrtev na tla; sin tlačenega rualo-ruskega naroda ga je usmrtil. Kdo lw>de naslednik, to se je hitro ugibalo. In tudi hitro so ga našli. Bo-hrzynski, zagrizen Poljak, neprijatelj Malorusov, je imenovan za namestnika. Imenovanje je pljuska v obraz Malorusov, ali v Avstriji ne znajo drugače vladati. Govori se o nekih reformah pri gališkem namestništvu, v višjo službo hočejo vtakniti tudi jednega Malorusa — toda prepričani smo popolnoma, da kljub "reformam" ostane vse pri starem: Poljaki bodo neusmiljeno gospodovali z Malorusi. Dijak Sičinskij. ki je ustrelil namestnika Potockega, bode visel na vislicah ali pa ga pomiloste v dosmrtno ječo. Strah Malorusom. Poljska ošabnost je z imenovanjem Bobrzvnskega dvignjena zopet visoko t»ad Maloruse, kteri naj lepo molčijo ter poljubljajo Poljakom roke za dobrote, ktere jim delijo. Žalost no. da bode rastla napetost med dvema slovanskima narodoma v Galiciji, mesto da bi se ustvarilo dobre odnošaje v dobrobit dežele in obeh dveh narodov. Ljudstvo najbrže bi bilo za to, ali kaj ima govoriti ljudstvo v Galiciji? Nič. Poljski plemenitaš je gospod, ljudstvo hlapec. Osrednja vlada avstrijska pa se kar nič ne premakne od svojega starega stališča: divide et impera! Ni imela nujnej šega posla, nego hiteti z imenova njem novega gališkega namestnika in zadati Malorusom novo zaušnico. Nič niso hoteli slišati o tožbah zatiranih Malorusov, ampak kar naprej derejo s poljsko politiko proti Malorusom.
Toliko se govori o ljudstva v Avstriji, o ljudski volji, o prostosti narodov, o jednakopravnosti, ali to je
vse pesek v oči; tega peska imajo na Duuaju še mnogo, in še ga bodo me-| tali v oči, da bi ne videle, kako proti-I ljudsko se vlada. Kdo ve, kaj se še zgodi v Galiciji, predno se otrese zaničevani in teptani maloruski narod krute poljske roke!?
Poleg Galicije stoji v ospredju Hrvatska. Smradljiv dim se širi iz nje. Ban Rauch misli, da je kak azijatski despot. Z vrha dol gleda Hrvate ter jih preganja, kolikor je v njegovi moči. Ta moč pa je velika, ker je podprta iz Budimpešte in iz Dunaja. Po vsej sili hoče streti hrvatsko-srbsko koalicijo, uničiti može, ki čutijo in hočejo delati dobro za svojo domovino. ter ustvariti mameluke, ki bi [»omagali njemu po mad jars ki volji vladati hrvatski narod v banovini. Vadjari na vrhu, madjaroni poleg. Hrvatje glolx»ko spodaj {»od j»eto divjih Azijatov in jauičarjev. Ali zdrav polet gre skozi vrste hrvatskega naroda: otresti se je umetno od tujcev zasejanega sovraštva do Srbov, zve-:al -e je z njimi, in sedaj hočejo biti Hrvatje zopet svoji lastni gospodarji na svoji lastni zemlji. Vlada pa jim pošilja bane, ki so drug hujši od drugega: zagrizeni Madjari, brez srca za hrvatsko ljudstvo. Zastopniki ljudstva se energično borijo proti njim; osrednja vlada pa kruto proti Hrvatom. Bani cepajo, vlada pa se ne uda. Sel je Rakodezav-Fuček. prišel je Rauch. Ta človek je napravil te nemogočega ter se kompromitiral tako. da bi ya ne držali, na površju v nobeni drugi državi več, toda v Avstro-! »grški je še dober. Morda dobi še kako odlikovanje. Če bi avstro-ogrska vlada gorela za procvit svojih dežel, za mir med narodi in razvttek vseh, potem bi bila lahko že zdavnaj naredila konec škodljivim odnošajem v Hrvatski. Poslala bi bila v Zagreb hrvatskega bana, moža po volji iirvatsko-srbskega naroda, pa bi bil mir. Toda tega ne! V boljši polo-. ici države morajo gospodovati Ma-l.jari, v drugi shibši pa Nemci. Konec bi bil Avstro-Ogrske, če bi se enkrat upošteval ljudski glas. če bi se krenilo na |m>ta. po kterih edino bi se moralo hoditi v koiistitucijonelni državi, če bi se za'-elo izvajati državic znk.me o jednakopravnosti! Tega !»o>_r ne daj!
No. pa Bog vendarle da tudi to. Tako upamo mi. l judstva sv dvigaj.«. mogočni pojavi l.i>i<:ske volje «ret resa j<« tla. na kterih misli vlada stati trdna kakor skala na vekov veke: nov <Uiit veje po ljudskih masah <-r si pridobiva veljavo. Z vso silo se ;*'.-i:ivIjaj«» na visokih mestih proti .ribanju i :ed zatiranimi narodi, toda /.i. .sga l-ode na strani zatiraueev. > .'('i1 »n( jr:>. i iia bode še potreba.
/.rt .e bo 11 > padale, toda pasti mora
- • . " i •
ui :io iwni nesrečni avstro-ogrski
h:dni sistem. Potein bodo narodi uosto dihali, potem se bode mogla tepo razvijati država.
Tilhov velikonočni kapun
Spisal Ferdo Plemič.
Tilho je topot zelo zgodaj vstal. Vidnega vzroka za to sicer ravno ni imel, ker steklenica rakije. iz ktere je navadno zajutrkoval. je bila defi-uitivno prazna. Drugega posla pa tudi ni imel. Kaj bode tudi počel umetnik iu povrhu še felikar na Veliko soboto, ko se je ljudem vsled raznih sla boža beljenih postnih juh ]»okvarila še tista trohiea umetniškega čuvstva, ki se jih drugače še toli trdovratno drži.
A Tillia so zbudile strašne sanje, in njegovo srce se je sedaj krčilo pod njihovim utisom. Morda je sanjal da je prodal ktero svojih slik? Ne, ker tako drzuo se ne upa sanjati noben slovenski slikar. Sanjal je o nečem drugem, in to mu je sedaj težilo srce.
Na srcu mu je ležal — kapun, lep tolst, velikonočni kapun, kakoršujega bi bil on pae v stanu naslikati ali pojesti, a nikakor ne kupiti si ga. Pa treba res vsako reč kupiti, če se jo hoče imeti? Ne vedno! Dolgove n. or. si Človek nakopiči kar tako gratis in franko.
"Oj ti zlati, prezlati kapun, Če bi te jaz leže enkrat imel!" vzdihne Tilho ter me prebudi s tem vzdihom.
"Ho, ho, Tilho! Tako zgodaj že na nogah?" ga ogovorim ter začnem vstajatL
v
"Zgodaj, zgodaj___" zarentači Tilho, "kapuni vstajajo vedno zgodaj."
"Kapuni" se začudim jaz. "Tilho, Za božjo voljo, morda te vendar niso..."
Oster Tilhov pogled mi vzame na-.laljno besedo, tako da se ta resnična zgodba lahko še naprej tiska.
"Desno naramnico in svojo pamet napni'V nadaljuje Tilho. "če splol hočeš., da govorim s teboj po človeško!"'
Nato jame hoditi po sobiei gor in dol. Jaz sem ga seveda ubogal ter obmolknil. Odkar sem ga namreč "ovekovečil" v onih Čudnih histori-jah, bil je zelo oduren z menoj. Pošiljati me k vragu, ali- pa k gospodinji po posojilo, mu je postala življen-ska potreba. Čakal sem tedaj, kdaj bode zopet kakšno zinil. No nisem dolgo čakal, ko se razkorači pred menoj in reče:
"Ti, ki vse bolje znaš in veš, povej mi, kako bi prišla midva do velikonočnega kapuna?"
To je bila za moje "znanje" strela z jasnega.
"Do velikonočnega kapuna?!" vzkliknem in glas se mi je tresel notranjega ganutja.
"Seveda", reče on malomarno. ;4 vsak čevljar si ga bode jutri pri-voščil."
"Oprosti, Tilho, midva nisva čevljarja, potem pa..." in drgnil sem ;»alee ob kazalec, kar igra včasih veliko' nlogo v politiki.
"Pa, pa..." me oponaša Tilho.— **Ce bi jaz vedel, odkod vzeti denar-ce, ne bi bil tako neumen vprašati šele tebe za svet."
"Gospodinja nam nič ne d&", pre-
.nisijnjem jaz ylasno.
"Podporno društvo za uboge umetnike še manj*', nato on.
"Odkar je videlo tvojo Minervo*', dostavim jaz.
** Klevet nik!" vzroji Tilho. *' Prej menda, odkar je dobil društveni predsednik kroničen želodčni katar po prečit an ju tvoje, njemu posvečene poezije."
"Kje tedaj vdobiti kapuna?"
" Naravnost od mesarja je najbolje". reče Tilho. "Ali si mu plačal zadnjo klobasico, ki jo je nama upal?"
"Ono za dvajset vinarjev? Seveda plačal, in sicer v dveh obrokih: enkrat deset vinarjev, drugikrat — nič."
"Pošteno plačano!" nadaljuje Tilho. "Na to klobasico nam mesar lahko kredituje kapuna. Kaj"* meniš?"
*4Menim, da ne bo."
"Pesimist!"
Molk.
"Veš kaj. Tilho. vzeuiiva kapuna :ia posodo.
"Bravo, zlata duša. daj se objeti! — Stran z rokama, nič objetja! — Na posodo, budalost, potem ga mo-a\a pač vrniti."
"Kdo to pravi?"
'"Saj res, nihče ni še tega rekel."
Nato sva še malte prerešetala za-levo. slednjič pa odrinjeva na "ka-punovo ekspedicijo *
Vstopiva pri mesarju, dobrodušnem. a nikakor ne umetniško izobraženem človeku, v prodajalno. Tilho je n i sarja v očigled diugega zaostalega obroka nazivljal * 'gospod me-eenGovoril pa je glad kot ekoče kakor namazano kolo.
"Tedaj, kakor vam pravim, gospod mecen, neobhodno mi je potreben tak-šenlc lepo rejcu kapun. Znamenit gospod mi je naročil, da mu naslikam tihožitje, veste, tako sliko, kjer bode sredi solate, krompirja in korenja ležal pestrobarvni kapun, lep velikonočni kapun, delikaten, kakor oni tamkaj."
"No, pa naslikajte ga. saj ga ne bo bolelo, ko je že mrtev", reče nato mesar.
4'Naslikal bi ga že, a imeti bi ga moral veti no pred očmi", odvrue Tilho.
"Hm", zmaje mesar z glavo, "potem pa prinesite svojo slikarsko ropotijo semkaj."
"Kam mislite, gospod meeen! Tu kmalo ne bode več prostora za kupce. Pomislite: vsuli se bodo kupci ko listje in trava z visokih gora in šico-kih nižin v vašo prodajalno in napolnili jo bodo, kakor verne duše dolino Jozafat na sodni dan. Kje naj bi potem jaz svojega kapuna v miru sne-del, to je naslikal?"
"Ja, potem pa ne bo nič za danes", kteremu je sicer kar mrgolelo pred očmi ob lepi perspektivi na toliko kupcev, "pridite torej jutri, če ostane kakšna perutnica, pa jo boste naslikali, seveda pri zaprtih vratih."
"To ne gre. slika mora biti do jutri gotova!" vzdihne Tilho.
"Kaj pa bi bilo, gospod mesar", ga vprašam jaz. "če bi nama kapuna posodili za en dan na dom?"
"Jako rad", reče mesar, "le vzemite ga, ali plačajte ga poprej."
"A to pa ne!" vzroji Tilho. "Jaz •la bi kapuna kupil! Jaz ga mislim slikati, a ne kupiti, saj nisem Roth-schield!"
"Pa položita kakšno kavcijo, n. pr. iro", tolaži mesar.
"Daj mu uro!" mi veli Tilho, ob-'astno sicer, a brez potrebe, ker je mel nisem.
"Doma sem jo pozabil", rečem v '.adregi.	'
"Še smola! Sicer pa, gospod mecen, dovolj slabo, da nama ne za-tpate revnega kapuna", dostavi Til-io jezen, ker prihajali so že prvi jtipci.
"Žal mi je!" odvrne mesar. "Ali oprostite, dela imam polne roke, sama
vidita, res nimam časa. Še pomočnik me je pustil na cedilu danes... Ali stojta!"
Ta njegov klic je naju ustavil že na pragu. Obrneva se.
"Vi, gospod Tilho, le vzemite kapuna le, seveda mi ga vrnete ali pa plačate. A za jamstvo naj ostane vaš gospod tovariš pri meni tukaj."
"Jako rada narediva to!" odgovori Tilho za oba, zavije ponujenega "kapuna", najmedlejše pišče v izložbi, v papir in jo urno popiha, pust ivši me samega v prodajalni. Predno sem se zavedel, mi že pomoli mesar hudomušno pomežikuje bel predpasnik pod nos ter mi reče:
"Dolgčas vam bode do njegove vrnitve. Pomagajte mi malo, takole za šalo."
Iu pomagal sem res, kaj mi je pre-ostajalo druzega, a ne za šalo. V potu svojega obraza sem se trudil z lačnim želodcem do večera za kapuna, ki ga je Tilho gotovo že cvrl. Mukepolne skrbi so me vrhu tega obhajale, je-li si bodt> Tilho privoščil vsega kapuna, ali pa mi bode malosrčno prihranil kakšno bederce.
No. hvala Bogu, te skrbi in ti dvomi so bili brez podlage; pred mojo vrnitvijo je Tilho namreč obral svojega velikonočnega kapuna do slednje koščice, in to korenito.
Slovensko katoliško
podp. društvo
3
svete Barbare
ta ZJ«dln]©ne drtav® Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dna ai. januarju 190J V driavl PennaylvaniJL
A
-o—o-
0DB0RNIEQ:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 874, Forest City, Pk Podpredsednik: MARTIN 0BERŽAN, Box 51, West Mineral, j L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajuik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okla. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. P. 0. Box 5S7, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest Cilj, KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, P*. FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avemaa, doek, Pa.
FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Lužama, Pa.
Premoženje predsednikov francoske republike.
Prvi predsednik tretje francoske republike Thiers je vladal 27 mesecev, a se ni obogatel. Oženil se je bil bogato in dobival je ogromno honorarjev za svoje delo: "Zgodovina konzulata in cesarstva". .Ko je u-mrl, je zapustil 8 milijonov frankov. — Maršal Mac Mahon je živel edino le od svoje maršalske plače, ki za takega gospoda ni bila prevelika. — Tretji predsednik Jules Grevv je dobival do leta 1879 letno rento 20,000 .frankov, a ko je leta 1891 umrl. je zapustil ti milijonov frankov, ki si jih je prihranil. — Sadi Carnot je vse izdal, kar je od države dobil. Imel je 50.000 frankov letne rente, ki jo je zapustil svoji vdovi, ki vsled tega ni prejela pokojnine od države. — Kazimir Perier ima premoženja 40 milijonov frankov. — Faure je bil industrijalec iu precej premožen. — Loubet je bil nasproti Perieru siro--niak. — Falieres živi zadovoljno s svojo predsedniško plačo.
Državni gozdi v Avstriji.
Državni gozdi so prideljeui šestim ravnateljstvom, in sicer na Dunaju. Ciinundeuu, Solnogradii, Gorici, Ino-ino>tu in Lvovu. — Država ima gozdov vsega skupaj 713,o97 ha, njiv, travnikov in vrtov S227 ha. planin in pašnikov ."»2.4U2 ha. druzega sveta "_!<><!"> ha. skupaj 781.(J'.)l ha sveta. Skupni stroški za leto 190S se prora-čunavajo na 12,302,290 kron. dohodki pa na 10.757.820 kron. torej utegne iznašati prebitek 4,255,530 kron.
Na Kranjskem je državnega gozda | 10,054 ha, njiv 75 ha, planin 187 ha, j skupaj 10,917 ha sveta; dohodki se proračunavajo na 395.540 kron, stro-| ški na 203.390 kron, prebitek na 132 J tisoč 120 kron.
Na Štajerskem ima država vsega sveta 41.712 ha; dohodki S13,450 K, stroški 0:57.110 K, prebitek 170.310 kron.
Na Koroškem je državnega sveta 15.550 ha: dohodki 226.<i80 K, stroški 174.890 K. prebitek 51.790 K.
Na Primorskem ima država 14.078 ha; dohodki 412.230 K, stroški 336 tisoč 920 K, prebitek 75,310 K.
V Dalmaciji je brez Vrane državnega sveta 6401 ha; dohodki se proračunavajo samo na 5090 K, stroški pa na 85,360 K, torej doplača država nad 80,000 K. Poleg tega ima država posestvo Vrana ob jezeru istega imena. PosesfVo meri 7015 ha; dohodki za leto 1908 so proraeunjeni na 200 tisoč 150 kron, stroški pa na 212.560 kron, torej bode primanjkljaja 13,410 kron.
Izvoz Italije v Avstrijo.
Tekom leta 1907 je Italija prodala Avstriji blaga v znesku 151 milijonov. Svile in dotičnih odpadkov v znesku 20 milijonov lir (v obče je Italija najbogatejša na svili in je izvaža na leto za preko 600 milijonov lir vrednosti). Suhega sadja v vrednosti 14 in pol milijona lir. Suhega sadja prodaja Italija največ Avstriji. Pomaranč in limonov za 9 milijonov lir. Za to sadje je Avstrija skoro jedino tržišče Italije. Koral v vrednosti 6 milijonov lir. Sveže sadje dohaja skoro vse v Avstrijo in ga proda Italija za 13 milijonov lir. Nad polovico olja v vrednosti 4 milijonov lir prodaja Italija v Avstrijo.
To so le glavneje vrsti blaga, ki se mora kontrolirati. A koliko tega se prodaja, ne da bi bilo kje zabeleženo. Razvidno je torej, da se ima Italija v prvi vrsti Avstriji zahvaliti, da more prodajati svoje produkte. Ako bi Avstrija zaprla Italiji svoje carinske meje, bi jej provzročila nešteto škodo, dočim bi mogla Avstrija dobivati od druge strani vsega, česar jej treba.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. 0. Box 05, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se poiiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
SVARILO ROJAKOM.
Varujte se ANTONA PRINC, doma je iz MirnapeŠke fare. Bival je več let v Clevelaudu in Collinwoodu, Ohio, ter v več družili mestih. Prišel je k meni in mi ukradel obleko ter $30 v gotovini. Prosim rojake, če mi kdo naznaui njegov naslov, dobi $5 nagrade.
John Žonta,
370 Springville,	Detroit, Mich.
Kje je moj nekdanji prijatelj ŠTEFAN MOČNIK? Pred nekaj Časa bil je nekje v Coloradi. Za njegov naslov bi jako rad zvedel: Gregorv Fabjančič. Box 75, Large. Allegheny Co., Pa.
Kje JANEZ VALENČIČ? Doma iz Mereč pri Ilirski Bistrici. Pred 6. nieseei sva bivala skupaj tukaj v Tennessee, on je potem od po! oval v New York. Imam mu poročati neka j zelo važnega, zalo prosim i-e-njene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti. — Andrew Volk, P. O. Box :>(>, MaeKays, Tenn.	(18-20—5)
Pozor Rojaki!
Novoixnajdeno garantirano mazilo M pleflaite in golobradce, od katerega v i tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vass v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c.. da je to resnica se jamCi $500. Pri na-rofibi blagovolite denarje po PostMoasv Order poiiljati.
Jakob Wahčič,
P. O. Box e>9 CL^VIŽLAND, OHIO.
NA PRODAJ
je njiva v Gor. Kandiji ob državni eesti, ki vodi v Karlovec in Zagreb. Meri 1700 štirjaških metrov in je jako pripravna za zidanje restavracije ali kake večje gostilne, osobito. ker se v kratkem v neposreduej bližini dve železnici zidate.
Izve se natančneje pri lastniku g. Ivann Appe, v Kandiji pri Rudolfovem. Austria.	Kranjsko.
(8-19—5)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom v Braddoeku, Pa., in okolici naznanjamo. da je za isti okraj naš zastopnik
J. A. GERM, P. O. Box 5, Braddock, Pa.;
ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
Frank Sakser Company.
POZOR SLOVENCI IN HRVATL
Podpisajii priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, HL, in okolici, svoj dobro urejeni
—: SALOON. :— Na razpolago imam tudi lepo keg- > ljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domač« Tino, rasne likerje ter prodajam fin« amot-. ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbujem robrodne listke sa vse prekomorake, črte po izvirnih cenah. Pošiljam do- ( narje t staro domovino zanesljivim potom po dnevnem knrzu. V svszi sam m banko Frank Bslrsar » Hnr Torka. 8voji k svojim! Z vel espoftto vonjem
JOSIP KOKPAfcE, 8908 Oroonbay Ava, So. Chicago. HL

	
v ^	>
	
L v	j
	w
Ako hočefi dobro postrežbo
zmesomin grocerijo,
tako se obrni na
Martin GerSIča,
301-303 K. Northern Ave., Paoblo, Golo.
Tudi naznanjam, da T zalogi vsakovrstno sobo meso, namreč:	„ >
klobase, rebra, jezike, iunke itd.
Govorim v vseh slovanskih
M

se sa
obilni obisk.
ult m w itmMjmjKmwj
1
ANGLEŠČINA v 3 do 6 mesecih.
Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo »Jistonj.
Slovenska korespondenčna šola, P. O. Box 181, Sta. B. Cleveland. 0.
VSEM BOLNEM SLOVENCEM
■v
Zjedinjenih Državah.
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akade-nieno zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih nisc mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bollevali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali.
Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo.
VSE TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE = BOLEZNI =
zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki sto se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od
THEH NAJUČENEJŠIH ZDRAVNIKOV
preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi ali šestero očij se nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava.
Vsakemu kateri no tajni bolezn.'* trpi mu pošljemo ZASTONJ našo* knjigo "Venus in njegovi grehi" iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate.
Eno Pismo in Konec Je Vaša Bolezni.
ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite bvoJo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Pišite na nas v svojem maternem Jeziku ln pošiljajte pisma na:
AKADEHČNO ZDRAVNIŠKO DKUŠITI
DR. ROOF
Specialist za spolne boleznL DR. KNIGHT
Specialist za notranje boleznL / DR. SPILLINGER	'
Specialist za diagnostiko.
1° AMERIKA EUROPE CO.
2128 Broadway, Ne« York
HRVATSKE NOVICE.
ugoslovanska
Inkorporirana. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. 0. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN G0VŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-dock. Pa.
ALOJZIJ VIR ANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, IIL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
o te vilo volilcev na
Ako se uvede splošna volilna pravica, bilo bi na Hrvatskem 535,000 volilcev, med njimi 30,000 Nemcev in 20
tisoč Madjarov.' Ako se razdeli Hrvatsko na sto volilnih okrajev, prišlo bi na vsak okraj okolo 5000 volileev.
Poboj zaradi sestre. Nedavno se je Ana Halupec zabavala v neki krčmi v Ivaničgradu s 231etnim Gabrielom 'a z ur. Zato je doznal sestrin brat Štefan, ki mu že davno ni ugajalo, da se sestra meni s Pažurjem, ter je vzel sekiro in Pažurja počakal za hišnim vogalom. Ko je par prišel mimo, udari Štefan Gabriela s sekiro po glavi in dvakrat po roki. Gabriel se zgrudi, Štefan zbeži ter se skrije v hlevu sosednje hiše, kjer so ga našli in aretirali. Težko ranjenega Pažurja -o prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Zagreb.
Visoka starost. V Požegi je 24. apr. umrl najstarejši meščan Gjoko Ristič v dobi 9G let.
Smrt vsled pijanosti. Pri podjetniku Slavku Ferkovieu uslužbeni koči-jaž Miroslav Lončarič je v Baroševi ulici v Zagrebu, ker je bil pijan, trčil v težak, s kamenjem naložen voz. padci s sedeža in priletel pod kolo, ki mu je zmečkalo glavo. Bil je na mestu mrtev.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov lin druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, 1£ly, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOIŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku iri nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov r.aj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
nato Barnaba iz Monopoli na Italijanskem obsojen v šest mesecev težke, s }X)st'»ni poostrene ječe. I)asi je že zaradi goljufije izgnan iz Avstrije,
"Narodni Dom" ljubljanski posta- vrnil se je prošlega januarja meseca ne v kratkem lastnina Glasbene Ma- | v Trst. da obišče umirajočo mater. To fire, ki na i>otem primerno predela, priliko je uporabil, da razpeča neko-^edanji >ekvester -e je nadejal, da lik-j j* »narejenih petkronskih novcev. bod>> tl«>!i<> iki > kegljiščem vred (ki Na sodišču ?e je izgovarjal, da jih je je pn/i'l.i tudi r»000 kron) nesli hra- našel na stopnjicah stanovanja. Senilnimi \ -aj pet odstotkov obresti, pa veda mu tega niso verjeli.
Streljal na dekle Milko K. v Za-
je >el ves račun po vodi.
V Krko je skočil Vincenc Jurman, pomožni učitelj v Koželju pri Fari na Kranjskem, sedaj se nahajajoč kot bolnik v bolnici usmiljenih bratov v
Kandiji. Pri glavni viziti je odredil primarij, naj se odda bolnika čimprej v blaznico, ker se mu mesa. Uro pozneje je skočil bolnik iz svoje sobe
irrebu je pekovski pomočnik Fran Kraljič. Na srečo dekleta ni zadel. Kraljic je to storil menda iz Ijubo--unin<*.-ti. Izročili so ga sodišču.
Poboj pri igri. V Foškulinu nastanjeni Ivan Kalčina iz Grožnjana je igral z Janjom in Antonom Slivar takozvani "bankuc"' ter dobival To
ik
okno v pritličju in tekel narav-i je trata Slivar ujezilo, nastal je pre-
pir. v kterem je Anton Slivar pograbil kamen ter ga vrgel Kalčini v <rla-vo i:i mu razbil črepinjo. Prepeljali -*> ga v Vrsar, kjer era je pregledal tamošnji zdravnik, ki ga je ukaza! prepeljati v bolnišnico v Pulju. Brata
iio>t v Krko. Usmiljeni bratje so bili takoj za njim in ga potegnili iz vode. Bil je že onesve.šeen, a posrečilo se je kmalu, poklicati ga zopet k življenju. —
Prav ni pel. l!)letni Anton Staric in 20letni Ivan Kozlevčar iz Roden j Slivar so zaprli, pri Trebnjem sta šla nekoliko pijana ;
domov in pela. Starič je dejal Kozlev- '	ŠTAJERSKE NOVICE.
<"arju, da "fovš" poje, kar je tega Dravinja je napravila letos o Ve-tako ujezilo, da je potegnil nož in liki noči ogromno škode, ko je popla-Stariča zabodel v vrat, pleče in tre- j vila njive in travnike. Bilo bi pač bul- Težko ranjenega so prepeljali nujno potrebno, da se njen tok re^u-Stariča k usmiljenim bratom v Kan- lira, ker je zvita kot kača. Pa *eve dijo, Kozlevčarja pa izročili sodišču, 1 ]>oslanec Pišek nima časa za take reči, k.jer se bo naučil lepo peti.	; mora v drugih okrajih hujskati zoper
Umrl je v Št. Lovrencu na Dolenj- ' narodno stranko, sk^m Lovrenc Korelc, znan daleč na j Krvav pretep. Pri Sv. Marku iz okoli po imenu Lazar. Bil je imovit ptujske okolice sta nedavno ob 11.
mož, pa tudi priljubljen, kar je pokazal njegov pogreb. Udeležilo se ga je ogromno ljudstva in požarna bramba - iz Velike Loke.
Angleški turisti v Postojni. Dne 28. aprila ob 12. opoldan so se pripeljali s posebnim vlakom z Reke v Postojno angleški turisti ter bili na kolodvoru sprejeti od člana jamske komisije, komisarja dr. Andrejke. Nastanili so se v 'Narodnem hotelu'. Po obedu so si ogledali Postojnsko jamo, ki je bila krasno razsvetljena. V jami je sodelovala trška godba ter pel čveterospev pevskega društva "Po--stojna". Gostop so bili zelo iznenade-nt nad krast^j Postojnske jame ter ljubeznivostjo in izvanredno dobro postrežbo. Od tu so se vrnili zopet na Reko.
Zidanje gimnazijskega poslopja za Novo mesto je v ministerstvu za letos zaspalo. Deželna vlada je načrt dobro napravila in ga pred letom 1908 ministerstvu predložila. Toda finančni minister hoče predložen načrt za sto tisoč kron skrčiti. Vsled tega spi načrt rairao spanje že peti mesec pri ministerstvu. Potem se je obljubilo, da bode od 1. maja naprej vsaj eden vlak iz Novega mesta vozil do Ljubljane dve uri. Tudi to se ni zgodilo. Vlak bo tudi v prihodnje žajfal po tri ure do Ljubljane.
PRIMORSKE NOVICE.
Ker je izdajal ponarejene kronske .novca, je bil na tržaškem sodišču Do-
BALKANSKE NOVICE.
Turško vseučilišče v Solunu. Hilmi paša je ustanovil lani v Solunu turško vseučilišče. Najprej se je otvo-rila pravna fakulteta, da bi vzgojila moderno naobražene uradnike, ki bi se oprijeli macedonske uprave in sodišč ter bi v Macedoniji izvrševali reforme s pomočjo turške vlade, preden bi se velesile sporazumele za izvajanje ne form. Za profesorje je bilo nastavljenih osem Turkov, ki eo si vsi pridobili strokovno znanje v zapadni Evropi, v prvi vrsti v Parizu. Prvo leto se je vpisalo 301 slušateljev, med njimi 303 moliamedanov raznih narodnosti, 18 Grkov, IG Židov, 9 Srbov, 7 Bolgarov, 1 Asirec, 1 Armenec in 1 Kueovlah. Izredni slušatelji se ne sprejmo. Kdor hoče biti sprejet, mora položiti izpit iz turškega jezika, književnosti in še nekterih predmetov. V prvem semestru je teklo še vse gladko. toda že v drugem semestru se je pokazalo, da razlagajo profesorji svojim slušateljem nazore, o kterih do-sedaj turški podaniki slutili niso. Zaradi tega se je v fakulteto vpi-alo rimdalje več častnikov solunske irar-nizije. Posledica je bila. da se je med mlajšo inteligenco in častniki pričelo gibanje, ki si je stavilo nalogo, reformirati turško cesarstvo v obrambo proti evropejskim državam. Gibanje
pa ni ostalo dolgo prikrito, in posledica je bila izključevanje in kazensko premežčenje častnikov
Catovanje v Macedoniji se je pričelo letošnjo spomlad nenavadno rano. Prve so začele grške čete. Grki so namreč napadli Turke v vasi Vukovo, a napad so jim Turki strašno maščevali; napadli so namreč grški samostan v Bitolu samem ter takorekoč pred očmi mednarodnih zastopnikov poklali 75 oseb. Kmalu nato je prišel znani grški vojvoda Janje s svojo če-'o v vas Bmsnik blizu Bitola, da bi nape del Bolgare, toda Turki so bili o tem pravočasno obveščeni ter so pričakali Grke dobro oboroženi, celo s topovi. Janje ni opazil, da so ga turški vojaki obkolili od vseh strani, vendar se na poziv ni hotel prostovoljno ndati, temue je rajši padel s štirimi tovariši. V neki hiši so pozneje turški vojaki zalotili še štiri grške ustaše, ki so jih odvedli v zapor. —
Kako so malenkostni! Sofija. 1. ma-ia. Turški komisar v Sofiji Sadik pa--a je odstavljen zato, ker je prišel k novi kneginji na obisk v civilni obleki. dočim je knez nosil uniformo. Knez Ferdinand se je zaradi tega pritožil v Carigradu ter izjavil, da Sadik paše ne more več sprejeti, radi česar je postal ta na svojem mestu nemogoč. Za naslednika Sadik paši je določen generalni konzul v Buka-reštu Kijamil-beg.
RAZNOTEROSTI.
Iz maščevanja. Iz Noeere v Kala-briji se je izselil leta 1905 v Ameriko kmet Sieriani. Leto dni nato je rodila njegova žena ter prijavila sodišču, da jo je onečastil njen lastni oče, ki je bil zaradi tega tudi obsojen. Ko je prestal kazen, se je vrnil oče v hišo svoje omožene- hčere ter nadaljeval svoje prejšnje razmerje z njo. Na velikonočno nedeljo sta šla oče in hči iz cerkve, ko se je pojavil pred njima Sieriani. ki se je vrnil iz Amerike. Najprej je s puško streljal na tasta. l>oteni pa ga gazil z nogama toliko ča-sa. da je izdihnil. Nesrečni zet je potem sam šel ovadit se k sodišču.
Rodbinska tragedija. V gališki vasi Bielanv je delavčeva žena Bruzda že dalje časa ljubkovala s konjskim trgovcem Owczaeem. Nedavno sta nezvesta žena in njen ljubimec sklenila, da se iznebita moža. Napadla sta skupno varanega moža, a ko je klical 11:1 pomoč, mu je žena odrezala jezik. Potem -ta moža ubila s sekiro. Oba so zaprli.
Zanimiva poroka. V Budimpešti je bila 22. aprila zanimiva poroka. Pevka na peštanskem gledišču Amalija aevv se je poročila z bivšim angle-
Poslusaj Slovenski Wared Kaj Profesor Dr, V 8!
a v./J
d Jii o
uri zvečer napadla pretepača Stafela in Bezjak posestnikovega sina Vido-viča iz Stanečke vasi, ko se je vračal lomov, in ga tako poškodovala s kamenjem in nožem, da bo težko okreval. — Istega dne so se po procesiji stepli fantje iz Leskovca z onimi od Sv. Barbare. Več je bilo težko ranjenih. —
Umrl je v JJariboru Albert Avse-nek. uradnik mariborske posojilnice, star 52 let.
Velika goljufija pri južni železnici Kakor znano, je obsodilo okrožno sodišče v Celja uradnika južne železnice Schonthonerja in Engelbrechta radi zločina goljufije^ki sta jo izvršila pri južni železnici. Schonthoner e bil obsojen v triletno težko ječo, proti Engelbrechtu pa sodba ni bila izrečena kljub temu, da so ga porotniki spoznali krivim, ker so ga izvedenci spoznali nenormalnim. Z zadevo se bo pečalo prihodnje porotno sodišče. Glede Schonthonerja je prijavil njegov zagovornik dr. Rosenfeld nie-iostno pritožba V nji je navajal, da »btoženec ni imel osem dni časa za pripravo h glavni obravnavi. Najvišji >sodni dvor je 27. aprila upošteval vzroke, ki jih je navedel zagovornik :a ničnostno pritožbo ter ukazal, da
ima obravnava še enkrat vršiti. 0«renj je uničil v Smartnem pri SI. Iradcu poslopje mizarja Josipa Krei-ierja. Zgorela mu je vsa obleka, pe-llo, žito, sploh vse, kar je bilo v po-lopju.
od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE
v
Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti .za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko dena rja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim crkatn, lahko veste to Vam govori profesor od
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE.
To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira.	v
Slovenski Narod! potrebno, da se tukaj v Zjedi-
njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikira»kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti.
ZA&ADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO B0LNL .
Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo.
Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim.
» TAKO SLOVESSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo.
BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in
VSE TAJNE M0ZEE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM.
Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval. _
Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A
Universal Medical Institute
30 West 29th Street	Now Yerk City
Uradne ure od 10 do 12 dopoldne in od 3 do 6 popoldne, v torkih in sobotah od
10 do 12 dopoldne, ter od 3 do 5 in od 7 do 8 zvečer, v nedeljah od 10 do 1.
škim polkovnik Chatmanom. Ko je imenaevara« igralka pred leti gostovala v Londonu, je dobila od Chatmana nenavadno pismo. Pisal ji je, da ima
deset milijonov, da j« vdovec Ts 16-Ietmm sinom,, ter jo onabil. Igralka je mislila, da pisec ni zdrave pameti, zato mu na pismo niti odgovorila ni. Kmalu je zopet odpotovala s svojo materjo na Ogersko. Zaljubljeni Anglež se je peljal za njima ter jo zopet zasnubil v Budimpešti. Obenem ji je ponudil v dar 800,000 kron. Po daljšem obotavljanju je pevka sprejela žen i t no ponudbo, toda ženin ji je moral podpisati pogodbo, da bo smela Že nadalje nastopati v gledališču kot pevka.
Knjigama
Fr. Sakser Co.'
10* Greenwich St.,	NEW YORK,
ima v zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče
NOVE KNJIGE:
Mir božji, brošir......$1.00
Zlatorog, planin, pravljica, elegr. vezana z
zlato obrezo.........$1.25
Zmaj iz Bosne-------—.60
Vohun (»pion)........—.80
I*" Tri povesti grofa Leva
Tolstoja.............—.40
Mueeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00
* Ob Zori broš.........—.70
Rodbina Polanefikih
cela izdaja bro4......$2.50
Ruska Japonska!vojska 5 zvezkov skupaj—.75 Dama z kameljanii.. .$1.00 Bneek v strahu šalo-ifiTa................—.35
W1NNETOU
rdeči gentleman
(potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00.
Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven«
Naročilom Je priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teb cenab že všteta.
FRANK SAKSER C0. 20 iztisov
po kterem se d< seže ▼ OQ1IO najvišja starost; neobhodno potrebna knjiga za vsace^a kdor želi biti in ostati zdrav.
Spisal: Dr. Jurij Simonič.
Stane: 40<-; pošljite poštne znamke.
" KALIFORNIJSKA VIKA i
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct. tIK galon s posodo vred. Jf< Dobro belo vino cd oo do/U ct.
galon s po=odc vred. ^ lzvrsta* tropa \ica od $150 do $3 galon sposodo ved. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje ko-ličine ne morem razpošiljati. « Zajedno z naročilom naj gg na- Tli ročni ki dopošljejo den«x, Qiir» ma Money Order.	%
Spoštovanjem	vp
Nik. Radovich, 4
594 Vernont St, San Francisco, CaL
Na koga se zanesti
v slučaju bolezni In komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goce že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkpnešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane na licu od zobobola.
Cenjeni gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim ra Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjer. in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po iirni Ameriki.
S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Steklassa %
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland. O.
Prank Polh
3x0 Midlant Ave. Rockdalle. 111.
Vdecenjem aoapod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahwtjnjem ter pripo ročam rojakom. ^ko potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares 4obra dobijo, katera gotovo pomagojo.
Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj
Jakob Likar
Box 941 West Newton, Pa
Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-u priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-

ite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
TEH
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th STREET. . NEW YqRK. N. Y.
vm
2Uravju
najprimernejša pijača je
S^LEISY PlVO^f.
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega brnela. Radi tega naj n;kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Lciey pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri Geo. Travnikar-ju 6102 Si. Clair Ave. N.te. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Za vsebino tnjih oglasov ni o4{DToriio nc upravništvo ne uredništva.
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje CosulicH.)
->*\2 Najpripramejša in najcenejša parobrodna črta za Slatence in Hrvate.
Novi paznik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Tal spodaj navaden! novi parobrodi n* dva vijaka imajo brezžični braojav:
ALIOS, liAUBA, MARTHA WASHINGTON, !! ▲B0EBTHTA.
> m—trih maju injamlja m bodeta zgoraj naveden« m brodmjn pri-draiUa ia dva draga nova potnUka panika.
Cm tožilk listku Iz HEW YORKA za III. razred si fc;
TESTA.......
LJUBLJANI,
BEKE........
ZAGBEBA...
kabloycaI.
.S28M ..$28.— .923.30 .129.36
IL KAZUD do
TESTA ali BEK1..........................152.50 do 156«-«
Parobrod '-LAURA" odplnja 20. maja 1906.
Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2WaiUnzto*street, newyoml
V padišaHovej senci.
ftpdaal Karal HaJi "G1m Naroda" priredil L. P.
PRVA KINJ1QA. - PO PUŠČAVI.
i
(Nadaljevanje.)
"Jahamo naravnost nazaj v tabor ali po ovinku?"
*1 Naravnost. NaŽe konje poznamo; pot čez reko bo lalika."
Kmalu sva zopet v našem taboru ob reki in takoj po najinem prihodu odpluje ladija v Bagdad in midva ostaneva sama v puščavi.
Lindsay je nameraval sprva vzeti seboj obilo prtljage in posebno živeža, toda kmalu sem ga pregovoril, da je svojo namero opustil. Kdor hoče spoznati deželo, mora živeti tudi od njenih darov in nikdar vzeti s seboj več prtljage kot jo more nositi njegov konj. Sicer sva pa bila z živežem do voljno preskrbljena in angleški 'nobelman' je imel pri sebi tako zalogo denarja, da bi lahko po celem svetu potovala deset let.
"Sedaj sva na Tigridu," reče. "Takoj kopati za fowling-bull in 6tarinami!''
Mož je mnogo Čital o izkopninah v Khorsabadu, Kufjundžik, Hammun Ali, Nimrud, Kešaf in el Hater; menil je, da izkoplje letečega zmaja ter ga posije britskemu muzeju, nakar postane slaven.
"Takoj?" vprašam. "To ne gre."
"Zakaj ne T Imam lopato s seboj."
"Pojdite se solit z vašo lopato; z njo ne opravite ničesar. Kdor hoče tukaj kopati, mora prej« vlado vprašati za dovoljenje---."
"Vlado? Ktero?"
"Turško."
"Kaj še. Kaj so v Ninivah Turki stanovali?"
"Gotovo ne, ker takrat o Turkih še ni bilo govora. Toda razvaline spadajo sedaj pod oblast Turkov, dasi sultan tu nima mnogo pravice. Tukajšnji vladarji so arabski nomadi, in kdor hoee kopati, se mora prej spo-prijazniti z njimi, ker sicer ni varen svoje lastnine, ne žiljenja. Rad i tega sem vam svetoval, da vzamete s seboj darila za poglavarje."
"Svilena oblačila?"
"Da; arabski rodovi jih najbolj cenijo in tudi pri transportu ne zavzamejo mnogo prostora."
"Well, torej se spoprijaznimo — toda takoj — ali ne?"
Vedel sem, da ne bode nikdar izkopal letečega zmaja, vendar ga nisem botel odvračati od njegove namere.
"Jaz sem zraven. Vprašanje je le, kterega šejka najprvo obdarimo?"
"Uganite!"
"Najmočnejši rod je el Šamar, ki ima svoja bivališča ob obronkih gorovja Sindžar in ob dolini reke Tatar."
"Kako daleč je Sindžar od tu?"
"Tri dni s konjem."
"Bogme daleč. Kteri Arabci eo še v bližini?"/
"Obeidi, Abu Salman, Abu Ferhan in drugi; vendar človek nikdar ne ve, kje se potikajo, ker vsak dan menjavajo svoja, bivališča. Kadar njih Čete popasejo en kraj, se vzdignejo in gredo drugam. Pri tem pa živijo posamezni rodovi v neprestanem sovraštvu med seboj; ogibajo se eden drugega, raditega je potovanje po teh krajih precej nevarno, ker človek nikdar ne ve, komu prileti v roke."
"Lepo življenje — veliko dogodb — mnogo razvalin — mnogo izkopati
—	izvrstno — excellent!"
"Najbolje je. če jahava v puščavo in vprašava prvega Arabca, ki ga srečava, kje je bivališče bližnjega rodu."
"Dobro -— well — zelo lepo! Takoj jahati in vprašati!" j. "Danes ostanemo že tukaj!" ^ Ostati in ne kopati t Ne — ne gre! Šotore podremo in stran!"
Moral >em se vdati njegovi volji, posebno, ker sem pričakoval napada onih Arabcev, kterim sva vzela konje. Podremo torej šotore, ktere naložim na hrbte služabnikovih konj ter se napotimo proti Sabaka-jezeru.
Bila je krasna ježa po stepi, posejani s cvetlicami. Vsak korak naših konj nam je donašal sveže vonjave. Niti najkrasnejšo savano Severne Amerike nisem mogel primerjati s temi pokrajinami. Smer, proti kteri sva jahala, je bila dobro izvoljena. Komaj sva bila dobro uro v sedlu, nam že prijahajo nasproti trije jezdeci. Nudili so precej ličen prizor z vihrajoeimi plašči in nojevimi peresi na turbanih. Z glasnim vpitjem pridrve nad naju.
'•Ljudje tulijo. Ali bodo aorili?" vpraša Anglež,
"Ne. Na ta način nas pozdravljajo. Kdor se pri tem pokaže strahopetca, ga ne smatrajo za moža." „ *	«,
"Bomo možje!"	*	i.«"-"	*
% Anglež je držal besedo in niti z očesom trenil, ko eden jezdecev v diru rastavi gvojo sulico na njegova prsa ter jo odmakne šele, ko mu* skoro prehode obleko.	i	. v r- "Salam aalejkum! Kam sta namenjena?" pozdravi prvi.
"Kterega rodu si?"
"Rodu Hadedinov, ki spada k velikemu narodu Šamar."
"Kako te imenuje tvoj šejk?"
"Ime mu je Mohamed Emin."
"Kje prebiva sedaj?"
"Ce hočeš k njemu, te spremljamo."
Obrnejo konje in se pridružijo nam. Docim mi — služabniki za nami
—	ponosno sedimo v sedlu, podijo Arabci konje po planjavi in kažejo svoje jahalne umetnosti. Največjim umetnikom smtrajo onega, ki ustavi na mah konja v najhujšem diru, vendar se njih konji pri tem zelo utrudijo. Po mojem mnenju jih prekoei vsak Indijanec s svojim mustangom. Angležu pak »o ugajale umetnosti Arabcev.
"Krasno! Hm, tako jaz ne znam —bi vrat zlomil!"
"Videl sem še vse drugačne jezdece!"
"Ah! Kje?"
"Ježa na življenje in smrt v ameriškem pragozdu, na ledeni reki, ce konj ni podkovan, ali pa v skalnatem kanjonu, je vse kaj drugega."
"Hm! Bom tudi v Ameriko šel — jahal v pragozd — na led — v kanjon — lepe zgodbe — krasno! Kaj pravijo Arabci?"
"Pozdravili so naju in vprašali, kam sva namenjena; peljejo naju k šejku. Imenuje se Mohamed Emin in je vodja HadedhW."
"Hrabri ljudje?"
"Ti ljudje se imenujejo vsi hrabre in so tudi v resnici do gotove meje. Čuda ni. Ženska mora vse delati, mož pa kadi, ropa, se bori, jaha in lenuha ri."
"Lepo življenje — krasno — rad bil šejk — veliko izkopal — fowling-bull našel — v London poslal — hm!"
Polagoma je stepa oživela in opazili smo, da se bližamo Hadedinom. Bili so še na potovanju, ko dospemo do njih. Pač ni lahko opisati pogleda na arabski rod, ko si išče novih bivališč in novih pašnikov za svojo živino. Prepotoval sem že prej Saharo in del Arabije in pri tem spoznal mnogo arabskih rodov; tu se mi je pa nudil popolnoma nov pogled. Jahali smo po velikanskem travniku, preriji, ki ni bila kar nič podobna zapadnim oazam; jednačila je velikanski savanski preprogi, ki je delana iz samih cvetlic. Tu nidar ne divja grozoviti puščavski vihar — samun; tu ni bilo skalnatih, Euhih obronkov hribov, in nobena fata morgana nima moči slepiti samotnega potnika. Daljna ravnina je bila zgrnjena v cvetlično življenje, in nihče ni imel v sebi "čutil puščave", kterih se ne otrese noben človek za-padno od Nila. V tej pisani pokrajini vlada živahna barvena boja, ki nikakor ne spominja na jednoličnost in smrtno tišino velike puščave — Sahare.
Nahajali smo se v sredini na tisoče broječe črede ovac in kamel. Dokler je oko segalo — na desno in levo — spredaj in zadaj — je plapolalo morje živalij, ki so se pasle. Zagledali smo dolgo vrsto volov in oslov, ki ao bili obloženi a šotori, pisanimi preprogami, kotlji in orožjem. Povrh tega tovora so pa naložili &e starčke in ieae, ki niso mogli več hoditi. Sempatja je nosila žival na sebi več otrok, ki ao bili v posebnih koših tako zvezani, d* «o molili aamo glave iz rjih. Da se ohrani ravnotežje, je nosila žival na drugi strani mlade kožice in jagnjeta, ki so bleketajož pogledavala iz kotev. Tem ao »ledile deklice, oblečene samo v tesno srajeo; matere z otroci ▼ naročju, dečki, ki ženejo ovce pred seboj, poganjači kamel, ki vodijo s seboj plemenite konje in konečno neitevilni jezdeci, oboroženi z dolgimi auli-in ki lov« po ravnini živali, ktere ao ae od črede oddaljile.
Lepo skupino so tvorile kamele, na kterih so sedele imenitne žene. V Sahari sem pogosto videl dromedarje. ki so nosili žen.-ke v košarah, podob-njjn zibelkam; toda naprave, ki sem jo opazil pri teh Arabcih, še nisem videl. Pred in za grbo kamele namreč polože dva droga, dolga deset vatlov ali še več, počez čez hrbet, in na njih konceh jih zvežejo skupaj s perga-mentom ali z vrvmi. Tak podstavek je okrašen z bujnimi čipkami in čopi. s školjkami in bisernicami, kakor tudi sedlo in vse jermenje. V sredi pa je postavljena čkoro nekaka hišica, enako okrašena, in v tem bellevueju sedi dama. Vsa stvar je precej visoka in če se prikaže na obzorju, se zli radi nemirne kameline hoje, da vidimo pred seboj velikanskega mer ulja, ki maha s krili navzgor in navzdol.
Naš prihod je vzbudil pri vseh četah veliko začudenje. Pač nisem bil kriv toliko jaz kot Sir Lindsay, kterencu je bil videti na prvi pogled Evropejec. V svoji sivo križasti obleki je tu vzbudil Še večje začudenje, kot če hi se prikaza! Arabec v svoji narodni noši na javnem trgu v Parizu ali Londonu. Naši vodnik jahajo naprej, dokler ne zagledamo velikega šotora; pred kterim je tičalo veliko sulic v zemlji v znamenje, da je to šotor glavarja. Več sto mož je pravkar postavljalo druge šotore.
Oba Arabca skočita s konja in vstopita v šotor. Čez nekaj trenutkov se pokažeta v spremstvu tretjega. Zdel se mi je kot patriarh. Ravno tak je menda bil Abraham, ko je stopil iz hiše, da pozdravi svoje goste. Snežno-bela brada mu je segala čez prsa, vendar je na mene naredil utis krepkega moža, ki zlahko prenaša vse težave in napore. Njegovo temno oko nas sicer ni prijazno pogledovalo. Roko dvigne proti srcu in reče: "Salama!"
To je pozdrav zagrizenega mohamedanca, če sreča nevernika; nasproti pak pozdravi vsakega vernika s salam aalejkum.
"Aalejkum'!" odvrnem in skočim s konja.
Radi slednjih besed me vpraša joče pogleda; nato pa reče:
"Ali si motJem ali gjavr?"
"Od kdaj sprejema sin plemenitega rodu Šamas svoje goste s takim vprašanjem. Ali ne pravi kuran: "Nasiti tujca in daj mu pijače; daj, da se pri tebi spočije in ne vprašaj ga po njegovem potu! Alah naj ti oprosti, da sprejemaš svoje goste kot turške kavase (policiste)!"
Šejk malomarno zamahne z roko.
"Hadedinom je visakdo dobrodošel, samo lažniki in izdajalci ne."
Pri tem pa prezirljivo pogleda. Angleža.
"Koga meniš s svojimi besedami?" ga vprašam.
"Može, ki prihajajo iz zapada, da hnjskajo pašo proti sinovom puščave. Čemu potrebuje kraljica otokov (angleška kraljica; v času, ko se je dejanje vršilo, je vladala v Angliji kraljica Viktorija) svojega konzula v Modulu?'
"Ti trije možje ne pripadajo konzulatu. Trudni potniki smo in ničesar ne zahtevamo od tebe kot požirek vode za nas in nekaj dateljnov za naše konje.''
"Če niste od konzulata, imejte, kar želite. Vstopite, ker ste mi dobrodošli!"
Svoje konje privežemo na droeove sulic in stopimo v šotor, kjer nam ponudijo kamelinega mleka; za hrano smo dobili trd in na pol pečen riž — v znamenje, da nas šejk ne smatra za svoje goste. Med jedjo nas pogleduje s temnim očesotr. ne da bi zgovoril bej^edico. Moral je pač imeti važne vzroke, da je sovražil tujce in bral sem mu it na obrazu, da bi rad kaj več zvedel od nas.
Lindsay si ogleda po šotoru in me vpraša:
"Hud starec, ne?"
"Zdi se mi."
"Gleda kot bi nas hotel požreti. Kaj je rekel?"
"Pozdravil nas je kot neveraike. Nismo še njegovi gosti ter moramo biti zelo previdni."
"Ne njegovi gost je ? Pijemo in jemo vendar iz njegovega!"
"Ni nam podal kruha z lastno roko in soli nam r.iii pokazal ni. Spoznal je, da ste Anglež, ktere gotovo sovraži."
"Zakaj?"
"Ne vem."
"Vprašajte!"
"Ne £rre, ker ni uljudno. Vendar mislim, da poizvemo."
Z malim prigrizkom smo kmalu gotovi in jaz se dvignem.
"Dal si nam hrane in pijače, Mohamed Emin: zahvaljujemo =e ti in tvojo gostoljubnost bomo vsepovsod oznanovali. Ziravstvuj! Alah naj blagoslovi tebe in tvoje!"
Tako kratkega slovesa ni pričakoval.
"Zakaj me hočete že zapustiti? Vstanite in počijte si!"
"Mi gremo, ker solnce tvoje milosti ne sveti nad nami."
"V mojem šotoru ste varni."
"Meniš? Nikakor ne verujem v varnost v šotoru Arabca rodu Šamar.*
Z roko poseže proti svojemu bodalu.
"Žaliti me hočeš?"
"Ne: povem ti samo svoje mnenje. Šotor Ha ledina ni varen za go^ta; tem manj še za onega, ki ni gost!"
(Dalje prik.)
v	* ** * \ ■ . i - .
%Ai-i Viti*
' l *
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrva-! tom, kakor potujočim rojakom, pri poro-J cam svojo moderno gostilno, poti imenom j "Narodni Hotel,"na 709 iiroad St., eder največjih hotelov v mestu.
Na čepu uuani vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega dom* napravljenega vina in dobre r-mt_*i ke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake n** stanovanje. — Evropejska kobilja!
Za obilen poset se priporočam udani
Božo Oojaovlč, Johastava, Pa.
Cnjapie Generale Transatlantic
(Francoska parobrodna družba«)
1 ^ffrtVfflftM^iMht^i^	ii&tffaife!' g
Telefon 246.
Frank Petkovšek
720 Market Street,	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj)
^ SALOON,
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine sroodke.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; ▼
zveri je z Mr. Frank Sakserjem v New Torku,
, „,..............>
MARKO KOFALTV
249|So. Front St., 8TEBLTON, PA.
PriporoCaae Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli. macht) in drugih v aotarald posel spadajo&b stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda jem parobrodae listke za v stari kraj ta vse br ljSe parnike in parobrodne ©roge ter pošiljam tesarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt )c naš zastopnik za vse posle tn ga m-)akom toplo priporočamo
FRANK 8AK8^R CO»
WWwvvwwwv^w*
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, IU., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu,"
617 S. Center Ave., Chicafo, IU.
blisu 19. ulic«,
kjer točim pristno uležano Atlas i pivo, izvrstni whiskey. Najbelja vina in dišeče smodke so pri meni ) na razpolago. Nadalje je vsakemu <
na razpolago dobro urejeno kag-* lni£« in igrala* miza (pool table.) > Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen ' obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111

A A
r

Zastonj! Zaatonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPO RTIRANI TOBAK za cigaret« ia pipe ali cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zaatonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, aa se prepričajo, da je najboljši in najcenejši. Pišite takoj na: ADR1A TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, N.w York.
| a • ' ' r s . -	
* i.	
	
. r - y ^—V* v" . ■ ■■" - . V t t fi 1	
JIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUAKfc
Postni parniki so:*
'4La Pro#ence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mot
!*La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000
uLa Lorraine" „ „ „ ..................12,o00 „ 25,000
"LaTourainc" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „	J
«La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000
*La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „
Glavna Agencija: 19 STATE#STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki edplnjejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. ari< io poind ne Iz pristanišča št. 42 North Hirer, ob Morton St., N. ¥.
♦LA TOUSAINE •LA SAVOIE ♦LA PROVENCE ♦LA LORRAINE •LA SAVOIE
XL maja IMS *LA PROVENCE B8. maja lMt «LA LORRAINE 4. jam. 1*»*LA TOURAINE 11. jur »Pi* L« Brffagne IS. Jan. 190b * LA PROVENCE
25. Jan. 199&
2. julija 1068.
9. julija 1908.
16. juL 1908. 23. julija 1908.
POSEBNA PLOVTTBA.
Krasni novi parnik na dva vijska "Chicago" odplove dne 20. ju-aija t. L opoludne iz piera St. 84 North Biver, blizo 44. ceste.
*AM0 ZA POTNIKE DRUGEGA TN TRETJEGA RAZREDA !
Cena drugega razreda do Havre: 655.00 in višje.
?arnlka i zvezdo zaznamovani Imajo po dva vija&a. M. w. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaoorn St.. CHIcp^o. ilj,
ROJAKI, NAROČAJTE O XA"GLAB NARODA". NAJVEČJI JM ■AJOENBJftl DNKVR1RI
Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih ulog je: 4 milijonov kron«
Rezervnega zaklada je:
800.000.— kron,
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejem:* uloge in jih obrestuje po 4%. Ilentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh nlo£ jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost js toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar inaloletnib otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Kojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH.
Nai zaupaik v Združenih državah je že več let
»S*r3S5&. FRANK SAKSER CO.
6104 Saint Clair Are. N. E. CLEVELAND, O.
V
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani
uatanovljena leta 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem 1.1906 nad 69 milijonov kjon.
Rezervni zakladi znašajo 9,270.313 kron.
ga upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega računskega sklepa 85,105.396 kron,
in siccr znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknj žno zavarovane terjatve 37,877.422 K Posojila občinam in korporacijam 1,979.562 ,,
Mcnicc.......................... 738.000,,
Vrednostni papirji............... 32,977.286 „
Vrednost h'š v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin.......... 2,920.893 „
Čisti nprftvni dobiček — razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom— je odmenjen dobrodelnim in obč*-koristnim zavodom, drnštvam in podjetjem na Kranjskem.
Denarne poSiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje tvrdka:
FRANK SAKSER CO.,