• J Uiti***" * 1928 JUL * mmvt Of at« PROSVETA Krvava bitka med stavko-kazi in rudarji Sedem ranjenih, ko ao aUvkarji v Kanaasu hoteli pregovoriti petorico stavkokazov iz Oklahome, naj 8« vrnejo domov. — Rudarski odbornik ima prestreljen vrat in nogo in piket John Strahota izgubil oko. — Zaporna povelja za odbornike unije. — Premogovnik v se-t vernem Dlinoisu dinamitiran. - GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, 5ü ponddjek, 2. julija (July 2), 1928. far auüttag at i>wkl rmU al paataga >nSiid im £ US», ASlfOHl tSIT. MtkwtMS •• J«M 14, ISIS Minden, Mo., 30. jun. — Prvi nemiri na polju premoga v Kanaaau so izbruhnili včeraj zjutraj, ko je Western Coal Mining Co., hotela odpreti premogovnik No. 23 a atavkokazl. Premogovnik ae nahaja na kanaaški strani meje. Družba je najela manjie število stavkokazov iz Oklahome. Ko ao atavokazi prišli sem, so prišli atavkujoči rudarji z njimi v dotiko in jih zlepa nagovarjali, naj ae vrnejo tja, odkoder so prišli. Nekaj mož se je dalo pregovoriti in so zapustili Minden, toda petorica stavkokazov je vztrajala, da poskusi z delom. Ko se je petorica včeraj zjutraj bližala premogovniku, je naletela na 260 rudarjev. Po kratkem pričkanju so počili streli iz revolverjev. Oddanih je bilo dvajset strelov. Vseh pgt .stavkokazov je bilo ranjenih: štirje zadeti od krogel in peti ai je zlomil nogo, ko je bežal in padel v jarek. Med rudarji je bil ranjen Arthur Eagleton, odbornik unije v 14. distriktu, ki Ima prestreljen vrat in nogo. Ranjen je tudi piket John Strahota. Krogla ga je zadela v levo oko, ki mu je iz-curelo.1 Nekaj ur kasneje so okrajne oblasti izdale zaporno povelje zaw*«-*-James Skahana, predsednika di- New York, N. Y — V pretek-«triktne unije in Harry Durra, mesecu se je mezda povišala tajnika-blagajnika. Oba sta ob- (22 delavcem stavbinskih roko- indastriiskara nolia Pekovski delavci ao sa pomoč rudarjem. — Sola sa zadru-garje se ustsnovi, v Llncolnu. Neb«— Denarni promet združenih velenakupnih društev se je pomnožil Tacoma, Waah. — Unija pekovskih pomočnikov in delavcev je naložila po dolarju izrednega asesmenta svojim članom. Ta izredni asesment pojde v podporo stavkujočim rudarjem. Lincoln, Neb. — Tukaj se odpre za dva tedna šola za zadru-garje. V tej šoli bodo zadrugar-ji učili knjigovodstvo in vodstvo v zadrugah. Solo odpre v mesecu oktobru Nebraščanska far-marska izobraževalna in zadružna državna unija. Superior, Wis. — Centralna zadružna borza, ki je centrala za trgovino na debelo za zadruge na severozapadu, poroča, da je imela prvih pet mesecev leta 1928 $644,030.82 denarnega prometa ali za leto $19,183.34 ali 18 odstotkov in tri četrtinke od« stotka več, kot prvih pet mesecev v letu 1927. tožena poskušenega umora. La Salle, I1L — Saht Jones- ville, No. 1, največji premogovnik v severnem Illinoisu, je bil v soboto razdejan z dinamitom. Razstreiba je bila tako silna, da se je stresla zemlja 25 milj naokoli. Cela stavba šahta z vsemi stroji za dviganje premoga in delavcev je bil popolnoma uničena; kosci železja in lesa so deževali daleč po bližnjih farmah in cestah. Charles B. Swift, poslovodja jame, je brž obdolžil organizirane rudarje tega dejanja. Dejal je, da bo zahteval od governer-ja Smalla vojaške čete. Za ato-rilci'ni najmanjšega sledu. Jama je imela biti odprta za delo v pondeljek (2. julija) zjutraj )"> nekakem dogovoru s kompa-nijsko unijo, ki je biia zadnje t «'dne organizirana iz peščffce nezadovoljnih rudarjev. Delo sc m imelo začeti na podlagi znižane mezde. > La Salle Carbon'Coal Company je lastnik razdejanega šahta. I>ružba ima še dva premogovnika v tej okolici. TO l»A JE NAGRADA. TO! •s<»ri in modri Ren Aklba a« je zmotil. < hicago, IH. — Vse je že bilo i*«l »olncem, je dejal atarl in modri Ben Akiba. Ampak to je Lila najbrž zmota, kar dokazu* j«' nagrada, ki jo je uvedla ve-l«*trgovaka tvrdka za avoje uslužbence za petnajstletno aluftbo-v »nje. Uslužbenec, ki je svesto "lužll petdeaet let v depertmen-tu veletrgovina te tvrdke, je u-pravifen do ključa vrat odličnega «tranišča, katerega ae poalu-"ijejo načelniki departmentov. Velika nagrada, kaj? 36 mrtvih v mehIMii bitki Mexico City, 30. jun. — 211 »tašev j« bilo ubitih v boju in f t ujetih ter eksekutiranih po triurni bitki v Le Moliti. država Guanajuato, vojni urad. delate v v šestih mestih. V treh mestih se je pa delavcem devet rokodelstev mezda znižala. Tako poroča delavski department za državo New York. DEVET OSEB OBTOŽENIH VOLILNEGA TERORJA. Pričakuje ae, da bo obtoženih še več drugih. Chicago. — Posebna veleporo-ta, ki vodi preiskavo o volilnih zločinih v preteklih primarnih volitvah, je izročila sodniku William V. Brothersu devet obtožb proti osebam, ki so izvršile razna nasilstva. Med obtoženimi je tudi mestni policaj Peter Pacelli, brat William Pacellija. poslanca v državni leglalaturl. Pacelli je znan kot vodja Morris Ellerjeve politične mašine v krvavem dvajsetem wardu. Ellerjev protikandidat za republikanskega odbornika je bil zamorski odvetnik Octavius C. Granady, katerega so gangeži umorili na dan volitev. Policaj Peter Pacelli je pride-Ijen uradu državnega pravdnlka Robert E. Crowa. Obtožen je. da je na dan volitev ugrabil nekega volilnega čuvaja in ga odpeljal na stanovanje na Peoria ulici in ga zaprl v klet, kjer je bilo že več drugih oaeb zaprtih. Imena obtožencev ao: Samy Kaplan, Edward Hcllar, Harry Hochstein, Ernest Moeller, Ahe Braverman, Joe Breclav, Ben Jacobson, Benny Zlon In Sam Pellar. Pričakuje ae. da bo v kratkem obtoženih še več drugih oaeb radi atorjenih naallatev na dan primarnih volitev. Živela v kleti 17 let. Thereaa, Wi*. — August« Zlemer, stara 67 let. je živela 17 let v kleti vsstanovanju svojega brsta In se v tem času nI nikoli prikazale med druge ljudi. Za aamotarko je Izvedel okrajni u-rajJnik Anton Wetaa, ki je potem iz poslov a) zsnjo dovoljenje, da je bila »prejeta v zaveti**» za stare in Kaka aa iztisao vaft profila iz M« otrok To pove izpoved ravnatelja tekstilne tovarne. New York, N. Y. — Izkoriščanje otrok, kako iztisniti več dobička iz otroškega dela, ima tudi svoje probleme, s katerimi si ubijajo svoje možgane ravnatelji tekstilnih tovaren v interesu avojih gospodarjev. Kako ae lahko to doaeže, podaja avoje miali ravnatelj tekatilne tovarne, ki ae je podpisal K. C. L. v "Textile Worldu", glasilu tekstilnih tovarnarjev. V članku pod naalovom "Management of Operatives" piše: "Mojster v dvorani za preje« mora imeti precej diplomacije, da ae vsi njegovi pomočniki po vspno do enake dovršenosti, ker tvorijo večino njegovih pomočnikov otroci. Otroci se ne podvržejo sistematičnemu delu kcjft odraščeni delavci, ker imajo evo-jo voljo in hočejo določiti avojo dovršenost in nočejo ubogati in izvesti ukazov. "(ttroke je treba vedno nadzorovati, če ne, se iz alabih napravijo še slabši, da imajo več časa za igranje ali počitek. Mojater ne ame nikdar odnehati, dokler otroci ne opravijo dnevnega dela z najmanjšimi sitnost-mi." Z drugimi besedami to pome-nja, da mora priganjač v prostoru, v katerem se izdeluje preja, imeti vedno otroke pred očmi in jih mora na diplomatlčnl način priganjati, da imajo gospodarji od njih dela kolikor mogoče več profita. VSI TOVARNARJI PROTI STAVBINSKIM DELAVCEM V CONN BCTICUTU. Stlavbinski delavci zahtevajo pet . - * dni dela v tednu. Bridgeport, Conn. — Stavbin-aki delavci so bili prisiljeni za-stavkati, da se prizna njih zahteva pet dni dela v tednu. Oni ne zahtevajo povišanja mezde, ampak da se odpravi delo ob sobotah In tako pomaga znižati število brezposelnih delavcev. Stavbinskim podjetnikom so takoj prihiteli na pomoč pod jetniki in tovarnarji cele države, ker oni ne marajo, da se zniža delavni čas z znižanjem delavnih ur v tednu, z njim pa tudi šte* vilo brezposelnih delavcev. Podjetniki in tovarnarji dobro razumejo, ako se stavbinskim delavcem iKisre^i izvojevati pet dni dela v tednu, da bodo tudi tovarniški delavci zahtevali zni-žanjo tedenskih delavnih ur. V tej zahtevi pa vidijo veliko nevarnost zh svoje profite. Ako se zniža število tedenskih delavnih ur, ae bo znižalo tudi število brezposelnih delavcev, ker bodo podjetniki in tovarnarji priailjeni najeti več delavcev, a-ko hočejo v skrajšanem delavnem času producirati isto množino produktov kot so jo produ-cirali preje. Grška vlada padla. Atene, 30. junija. — Grška vlada je včeraj podala ostavko, potem ko je demlaijonlrjd finančni minister Kafandaris. Krizo je povzročila Venlzetosova liberalna stranka, ki je odtegnila podporo vladi. (O stavki tobačnih delavcev in tej sledečemu gibanju za generalni štrajk na Grškem ni več nobenih veatl, kar vsekakor zna-čl, da se generalni štrajk ni ob- Trgovska kambdje zavrgla peti rijo sa povtAanJe vaeaiae. Chicago. — IlUnoiaka trgov-tka komisija je v petek zavrgla peticijo Chicago Rapid Transit kom penije, kl je vprašala za do-voljan je, da zviša voznioo na nadullčni železnici za dvajset odstotkov. Peticija je bile vio-žena 14. febntefj* . PODTAKNEM DELAVSKI VODITELJI To ae je zgodilo tudi a Murphy-, ki no* ga jem, ki eo gS najbrž ubili e-nakl karakterji, s katerimi ae je spri neradi plena. Ti m Muiphy al b| drugega kot razgrajač, nf pa voditelj strokovno orgasMeiranega delsv-etva. Chicago. Uboj Big Tim Murphyja S atrojnico, ki je ae-daj zelo v modi» v človeških nižinah v Chicagu, je kapitalistično čaaopiaje tako izrabilo, da je lagalo, čet, Murphy je bil priznan voditelj strokovno organiziranega delavptva. V resnici so se ga pa voditelji strdkov no organiziranega delavatve v Chicagu ogibali, kot strupepega gada. V reanici je bil Murphy razgrajač ali racketcer, kot pravijo v Chicagu človeku, ki a kravali ali drugimi nečednimi sredstvi iztiska denar ia drugih. Cikaško delavstvo, je pozabilo prejšnjega unijakega Organisator ja v tre-notku, ko je bil prijet kot poštni ropar. Ko je bil Tim Murphy leta 1926 izpuščen is zvezne kaznilnice v Lgevenwerthu, ao v velikih dnevnikih btosteli veliki na-piai, ki ao prlkaievsll Tim Murphyja kot vodici* strokovno organiziranega delavstva. To ao kapitaliatični lifti tako uganjali, da je bilo glasilo Cikaške delavske federacije "Föderation Newa" prisiljeno priobčiti uvodni članek, v katerem je reklo: "Protidelavalit' tiak ima blatno metodo, da awtf ogromni pro« ator izrablja, dapovs Big T¥m Murphyju, Izpuščenem iz kazni! niče v LeavenwortRu, ds je de-Invski vod j s sli delavski gospo dar. Namen tega je diakreditlrs-ti organisirsno delavstvo. Cilj je nahujakatl javnoat proti organiziranemu delavatvu. Tim Murphyjevs preteklost je uma zsns. Madeži na nji ss izrabljajo v korist tlaka in na škodo organiziranega delavstva." Preden je Murphy bil apoznan krivim poštnega ropa in je organiziral plinake delavce In ceatne pometače, je izrabljal avojo moč kolikor je je imel nad tema organizacijama, bolj za pomnožltev svojih dohodkov, kot pa v korist delavcem. On je nadaljeval avoje delovanje pod krinko organiziranja med trgovci, ki so prodajali gumijaste obroče za avte, in nad drugimi takimi organizacijami, ki so se že prelevile pred leti iz delavskih organizacij v organizacije malih blz-nismanov. Ko se je s poročevalcem Föderal iz!ranega tiska peljal v Los Angeles na konvencijo Ameriške delavske federacije, se je Murphy z njim razgovarjal zelo odprto o metodi, ki je uvedena v človeških nižinah. Dejal je, da je bil poštni rop leta 1922 na postaji I tearborn zmota. Izrazil «e je tako nejasno, da ni poročevalec fcderaliziranega tiska vedel, pri čem je: Ali je bila zmota poštni rop, ali njegova obsodba. Z umazanimi I*-sodomI je obso jal novo taktiko vljudnosti Wil-liam Greena, predsednika Ameriške delavske federacije. Pri tem ae je spomnil a ponosom dnevov odrezanih plinskih cevi in kosov razbeljenega železa. I-zrazll se je, da delavatvo z lepimi besedami ne bo ničeear doseglo. Obžaloval je, da se strokovno organizirani delavci ne poslu ti jo njegovih talentov, "Diplomacija." ta velike beae-da." je brbral. ko se je msjel v razkošnem ealonakem železniškem vozu brez kravate. "Diplomacija ni še nikomur zamašila ust." Ampak zlati Asel močne roke ae niao več vrnili, eaj a« v delav ako orgaatseetjo, celo policija se- Sandino prejel zdravila za bolnike in ranjoaoo Te stvari so mu bile doatavljeae v njegov tabor v gorah. New York. N. Y. — Guatsvo Machado je končno dosegel generala Sandina v njegovem gorskem taboru v Nikaragvl in mu izročil zdravila za bolnike in ob-vese ter druge potrebne reči za ranjence. Plaail ae je skoal hon-duraško divjino in džunglo, da ni prišel v peat razatavljsnim atražam in je doapel v njegov tabor, ki je akrit globoko v gorovju ln je obkoljen od vseh atrsni. Te potrebš&ne ao kupili in pls* čsli ameriški državljan! s prostovoljnimi priapsvki. Machado je tajnik Mehiškega komiteja, ki pravi roke proč od Nlkaragvo in aodeluje v soglasju z Vaeame-riško proti imperialistično ligo. Machado se jo vrnil naaej 1 lastnoročnim .piamom generala Sandina. v katerem ae Sandlno zahvaljuje ameriškemu ljudatvu za pomoč in pravi, °da mu je znano, da ameriško ljudatvo ni odgovorno za zločine, ki Jih pomorščaki vaak dan izvrše v naši deželi. . Piamo nadaljuje: "Poznam v vaši deželi poloAaj delovnega ljudatva, ki ga isko-rlščajo lati Interesi, ki se sdaj bojujejo, da ae zaaužnjl ljudatvo latinake Amerike." Smithova brzojavka oplailla domokralo Udaril Je po euftl, zato so prldr-šsll telegram sa asdnje minu to in brž saključlll konvencije Suhsči govore o razkolu. ......... ■ 1 i . Houaton, Tez. J£ Ko je bil Al Smlth nominirsn za predaedni-šfegs kandidata demokratake atrsnke zadnji četrtek svsčsr, je Joa. T. Roblnaon, predaednik konvencije brzojsvno čestital Smithu. Smlth js v petek brzojsvno odgovoril ns čestitko. Zahvalil ae je konvenuijl sa noml-nscijo In dodal, ds ss bo držal atranktnegs progrsms v vaeh točkah, sko bo Izvoljeni torej tudi točke o izvajanju prohibl-cije, vendar pa je njegovo prepričanje, da je zvezni prohiblčni zakon napaka in on bo delal, da ae ta zakon spremeni. Njegovo stališče je, da naj države same odločajo, če hočejo imeti prohi-bicijo ali ne. Ko je brzojavka prišle v roke voditeljev konvencije, ao Jo — zamolčali. Počakali so, da Je bila izvršena nominacija i>od predsedniškega k nad lds ta In iz vršeno vae drugo delo. Rele zadnjo minuto, ko Je prišel konec, je predsednik konvencije Robin» son preči tal Hmithoro brzojavko delegatom, nato pa mrzlično naznanil: Konvencija Js ssključe ns!-- Tako je bila preprečena demonstracija suhačev In mords nov pretep v konvenčnl dvorani. Toda razkačeni suhečl nI»" tiho odnesli svoje jeze domov. Vodilne glave Protisaluiiske lige in raznih protfistaiitovfkih organizacij m takoj nasnamli. da bodo imeli konferenco sredi julije v Ashvillu, N. C., kjer ir-delajo načrt za boj proti Umit h o hi morda za ustanovitev "tretje stranke" Iz odcepljenih elementov od demokratske strsn-ke. HefHs napoveduje peres Iknltks. Towsnds, Pa. — Ko je sens tor Tom Heflln Iz Alabeme, znani kuklukaar, Izvedel, da je njegova stranka nomlnirale katoliškega ftmitha, je rekel, da Hmtth ne bo nikdar Izvoljen. Heflin se nahaja na govorniški turi proti Smithu In mokri politiki. talističnih dnevnikih pred vre-ta najetih pobo J ni kov, aajetih od konkurenčnih krožkov v člo-dsj odlaga ejegovo amrt v kapi 'v<4klh nižinah. ' DUHOVŠČINA ZVESTA TRUSTU V ta namen ae je organtsirnls Duhovniška alijanca. Washington. D. C. — Karle Hodgea, bivši čaanikar in držav ni tajnik države Arkanaaa, Je or< ganiziral Duhovniško alljanco v Little Kocku, Ark., 1 obedom, ki je atal $66.16. Vaak duhoven v Arkanaaau ga Je poznal in ga je videl rad In večina ljudi Je Ulla prijazna napram Javnopotreb-ščlnakim družbam po njegovem laatnem pričanju pred zVezno 0-Vrino komialjo v Waahlngtonu. 1 flodges je tako tesno priklenil cerkvee voditelje, učitelje, u-rednike in bianismane k vozu e-lektrarnarakogs truata v letih 1922-192&, ko je bil ravnatelj Ar kanaaškega Informacijskega odbora aa Javno alužbo, ds ga je leta 1926 vzela v New York H. L. Dohertyjeva podružnloa elek-trarnarske zveze. Postal Je človek za ustvarjanje stikov, kar v navadni besedi pomeni, da je potoval po deželi ter obdržaval predavanja o "javnih stikih/' Organiziral j« klube lokalne trgovske zbornice, ki naj podpirajo In spoštujejo privatno laatovane javne potrebščine, Hodgeaova poteza, ki jo Je Is* igral proti duhovščini v Arkanaaau, Je tako Impönirala J. B. Sheridan u, načelniku komiteje zs propagando v Mlaaouriju, ds je Izrekel Hodgeau pismeno čestitke, med drugim rekoč: "V najboljšem ali najslabšem slučaju imajo duhovni prsoej eves ljudstvom, oni ao voditelji la člUljl In zdi ae, da javnim*po-trebščlnam lahko koristijo, ako Jih lahko pripravijo do tega, da ae zainterealrajo ze bianla." Rex L Brown, finsnčn! tajnik Arkanaaškega biroja, Je pri&M, da je poaodll "Dixie Mageziau", ki Je imel poatatl uradni organ državne trgoveke zbornice, $8, 600 v celoti, ki Je 1 izročenimi zadolžnlcaml In oglaal narasle ns $6,100 več. To ss Je igodllo od lets 1926. Magazin Je netlsnll precej propagande v Interesu privatnih JavnopotrebŠČlnak i h družb. Ko se je Brown akušsl Izogniti vprašsnju. ki mu gs Js stsvil glavni odvetnik komisije llealy, ali je bil denar plačan sa to, da se kontrolira magssin in da služI kot propagandlstlčno sredstvo v kampanji, ga je He-sly ugnal z dokazi iz njegove korespondence. ('ari I). Jackson, gtavnl odvetnik za National Electric Light Assn. in za American Gas Assn. je pri križnem Izpraševanju vložil vei ugovorov, To Je povzročilo, da ga Je Healy zavrnil, da veliko in občutljivo govori, nima (ia nobenih faktov. Dalje Je zaslišanje spravilo na dan, da je bivši governor Hrough i« Arkansaoa, ravnatelj biroja Iii da prejema $6,000 na leto plače. Uprav on govori *po Ki ari ortodokanl metodi proti S01risovi predlogi glede Muacle Hhoalsa in Hwing-Johnaonov! predlogi glede jezera pri Boul (k rju v reki OÜorado. Trorkljevri «o se »pokorili. Moskva, 30. junija — Central nI kontrolni odlior ruske komunistične atrsnke Je u dni dovo lil, da se Gregor!J Zinovjev, Leon Kamene v in 8ft drugih vodilnih opozkHjonaleev, ki so bili s TrockIJem vred Izključeni Iz stranke, sprejme spet nassj stranko, Vsi so iajsvill, da so zapustili Trockijs In de er bodo zona prej pokorili stranki New York. Thea Keache. nemška letalka, kl ae je priprav IJaia na polet Iz Amerike v Nem čl Jo, je aesnsnila v (»etek. da a i*oi«'tom ne bo nič. Uradaiškl Is prostori t MIT B. LawndaJs Ava. Ottlaa oTp^ttaattaet SMT^khiUi Uwi^sU 8TE V .—NUMBER Kriioako zaktova tart Glseovltl procea končan. Tb-šltelj predlagal lahko Uporno kasen sa tri nemike inženirje. Ilfeitva, 60. junije. — Sabo-tažnl procea v Moskvi proti 60 Rusom In trem nemškim inženirjem je bil včeraj zaključen in danes ss pričakuje obaodba. Sovjetski toiitelj Krilenko je v4$e-raj aumiral državno evldenoo In predlagal, da sodišče obeodl v smrt 22 glavnih obtoiencev, o-stale pa obsodi v dalj»! in krajši aapor, ker ao bili le orodje glavnih larotnikov. Krilenko je v dolgem govoru rasobloill dejanja obtožencev, ki so deloma aami priznali In dslo-ms so bili Isdani od drugih, da ao nalašč pokvarili strojs In drugače uničevali produkcijo premoga v Doncy, u kar so prejeli podkupnino od bivših last-nlkovpbvov, ki se aahejajo v inozemstvu. Nekateri obtolenci so prisnali prejemanje podkupnine, toda njihov ssbotsžai čin je bil v tem, da so bili lsnl in da niao hoteli delati t nalašč ao za krili bogate žile premoga, valed čeasr je produkcija padU sko-ro na nič. Krilenko je dejal, 4e je na primer premogovnik It. 2 v Doncu lani produoiral eamo 64,000 ton premoga, dasi bi bila produkcija lahko saašala 460,-000 ton. Krileako je Imel v reki seznam glavnih krlvesv In predlagal: r-Bresovski ss naj uatrsll; Matov, kriv tega in tega. ee naj u-strsll; Kalganov, prsvUko, se naj uatreli; BrsUnovski, Istota-ko, ss naj ustreli. In U|ko dalje. Nato je tofti)elj vsel ns piko je bivši lsstnlk rovov Rabinevf«. Se naj uatreli. Imenitov ss naj tudi ustmll. Hkaruts, ki js pre-klical prlznaaje krivde la dramatično Izjavil, da je nedolften. je tudi ns Kriienkovf listi sa ti« atrelltev. Krilenko je dejali "RoH me, ko morem predlagati smrtno obsodbo zs RabinovHs, ali Sovjetska unija mors biti nsispreena napram svojim aovrašnlkom, zato se naj Rablnoviš ustreli." Rebinovlč, 66 letal starse, ki Je ssdei dvs koraka od Krilenka, Je poatal bel kot sld In glava mu Je zlezla na prsi. Deček potegnil peRsajs. Chicago. — F na Jat letni ves prašen in Izdatna, a» je zadnji petek privlekel v centralni detektivski «biro v downtownu. Za seboj Je vlekel kovčeg in so-peč povedal, da je ušel 1 doma v Kaiamazoojui Mlch., kjer ga Je huda mačeha vedao pretepala Hodil Je peš vso pot do Chi-raga in zdsj Je tukaj bres cen-U. Policisti ao bili tako ginjenl, da ao med seboj nabrali $7.60 in dali dečku. Dve uri kaeneje ao pa izvedeli, ds Js fsntsk doma v Chicagu In ds js hodil Is Is W. Vsn Buren ulice do biroja. Mafle-he nima, peč pa hudo teto. Pile ae Carl liarnea. /Mmnn Mlaja Oslo, Norveška, — 90. junije. —. Vae iskanje s eeroplenl, per-nlkl in ledokmiilcl v okolišu šple-befgo\ ni do dsnss našlo najmanjšega sladu aa Roaldom A-mundsenom, ki Je It, junija Is-ginll nad ledenim morjem v letalu a petimi Francozi vred, ko Js šel iskat Noblla. ftvedaki le-talec Lundborg, ki je i*M No-bila In potem sam eetal ne nI ploči s štirimi Italijani je tudi še vedno tam. Morski valovi pomtčejo plodo sem la tja. tako ds se vedno umika rslllalai ekspedicijsfn. Psriz, 60. Jea. — Francoska rbornira )a včeraj udobrila pro- gram vlade s 466 116. Nsto je pečiteice do i^táif ,f" , L* iifcfÍÉÉy>r j ti* PROSVETA lifTinm SLOVENSKI XAIOONB PODPORNI JKONOTB ■MVi (Im Otoags) gSJS m toteTl m k tO, fa.7» sa pel tau, to se *PRO SY B TA" Aim M Luu THE ENLIGHTENMENT* OqwifO* Advmi.laf ratea on UaiUd SUt« ( frJS( ud íonigs KAJ JE SE DOVOLJENEGA STAVKUJOCIM RUDARJEM? Po prečitanju zadnje sodnijske prepovedi nič! Sodnijske prepovedi, ki so bile v teku sUvke izdane proti stavkujočim rudarjem, so bile različne in vsaka je po svoje omejevala ustavne pravice stkvkarjev. Ampak sodni jaka prepoved, ki je bila izdaha v zaščito Elm Grove Mining kompanije, pa jemlje rudarskim stavkovnim stražam vse pravice in jim komaj dovoljuje dihati. Sodnij-aka prepoved pravi, da stavkovne straže ne smejo nagovarjati in ne vljudno prositi stavkokazev, naj prenehajo s atavkokaškim delom. Taka sodnijska prepoved pomeni, da stavkarjem ni dovoljeno niti s prošnjami vplivati na stavkokaze, da se pridružijo itavkl Ako bi ne bilo izdane nobene druge sodnijske prepovedi, tedaj že ta dosti jaano in odločno pokazuje, kako velika ja potreba, da se sprejme zakon, ki prepoveduje izdajanje sodnijskih prepovedi ob času sporov v industriji. Nekateri zagovarjajo izdajanje sodnijskih prepovedi, M» da se med sodniki, ki izdajajo sodnijske prepovedi proti delavcem ob času sporov v industriji najdejo tudi dobri sodniki To je bajka. In sicer Ja to ravnotaka bajka, kot s» bile pripovedke o dobrih kraljih. 8odnik, ki izda aodnijako prepoved ob časa sporov v industriji proti delavcem, jo izda na podlagi svoje vesti, kakor je nekdaj abaohiten vladar — kralj izdajal svoje odredbe, postave in določbe na podlagi svoje vesti Sodnikova vesti ne motijo ustava, zakoni, precedenti ali navadni (ljudald) zakon. Ako je na pr. v ustavi garantirana svoboda govora in zborovanja, ako ustava in zakoni govore proti neprostovoljni tlaki, ao to ta sodnika postranske reči, na katero aa ne ozira, ko govori o postavah v deželi. On se ravna po svoji vesti, ki ja različna med ljudmi glade naziranja, razmer in življenakih standardov. Sodišče vesti ne prizna v ustavi zajamčenih pravic, a&o so prizadeti delavci Namen sodišča je varovati lastninske pravicajd jih ono definira. Med lastninske pravice šteje tudi dobiček v bodočnosti, vrednost prodanega blaga in dobro voljo, med tem ko se ne gleda na to, da Ja delavifa moč lastnina onega človeka, ki Jo prodaja in da imajo ljudje prajico stopiti skupaj in se svobodno razgovori ti, po kakšni ceni bodo prodajali svojo delavno moč, kot jo Imajo ljudje, ki se organizirajo v korporacijl, da proizvajajo Blago in ga prodajajo. Sodnik Taft, ki Ja predsednik najvišjega sodišča, ja leta 1919 dne 20. novembra pisal v dnevniku "Philadel-phia Public Ledger," to je bilo preden Je bil Imenovan predsednikom najvišjega sodišča, da bo pogosto izdajanje njih (sodnijski prepovedi proti delavcem) pretreelo na kose vso mašino. Mr. Taft je torej posvaril sodnike, naj bodo dobri Ampak kaj takega je preveč pričakovati od onih, katerih moči nihče ne kontrolirajo zakoni. In če čitamo sodnijske prepovedi, k| so bile izdane od leta 1919, se lahko prepričamo, da jih Je bilo izdano lopo število, ki so odrekale delavcem svobodo govora in omejevale delavcem zboroval no svobodo, daai so se sodišča ravnala po svoji vesti. Zaman se apelira na sodnike, da naj bodo dobri, kadar podjetniki nanje apelirajo ob času sporov ? industriji za sodnijske prepovedi proti delavcem, ali da naj ae zmerno poslužljo moči, ki jim je izročena. Ljudje so to okušali še s kralji, pa ni bilo uspeha. Zakoni naj definirajo moč sodnikov pri Itdajanju sodnijskih prepovedi Ako pravimo, da v demokraciji sega svoboda posameznega državljana tako daleč, da Je omejena od svob&de drugih državljanov, tedaj naj to ve-lja tudi za sodnike pri ladajanju sodnijskih prepovedi Ce vlada v demokraciji obstoji iz treh delov, zakonodaje, administracije in pravosodja, tedaj naj zakonodaja določi lastnino, v zaščito katere naj se isda sod ni jaka prepoved. Avtokradja Je avtokracija, pa naj bo avtokrat oble-vkraljevi frak# delavaki ali kmečki Jopič ali pa PHOSVETA v črno haljo, ako ima moč izdajati odloke, ukaze, določbe in odredbe le po svoji vesti, bo delal zmote in napake. Zato je naloga zakonodaje, da definira lastnino, v zaščito katere eei*hlRj>/lzd a ja jo sodnijske prepovedi Sigurno pride %tkoi dan, ko bo vr§el kurjač zadnjo lopato premoga v nenasitno Zrelo eks-preene lokomotive, ko bo iztlela i*»slednja premogova kepa pod kotlom zadnjega parnika, ko se bo iz vil poelednji oblak premo-govega dima- Iz tovarniškega dimnika. -«■ fetrolejskl vrelci bodo morda usahnili fe poprej in bo v tem ¿asu najti petrolej le še po muzejih kot spoštovsno relikvijo is davnih dni. 2e v nekaj stoletjih mora napočiti ta dan, ki ga črnogledi romanopisci slikajo v najžalostnejšlh barvah kot poslednji dih na smrt obsojenega človeštva. V resnici izčrpanje premogovnikov in uaahnitev petrolejskih vrelcev nikakor ne pomeni tragedije za 0oveštvo. Kajti po-leg teh energijskih virov, ki jih izkoriščamo, poznamo Še celo vrsto drugih laije ali težje dostopnih, a tako izdatnih, da bodo zadoščali še za milijone let. Nekateri so obče znani. Tako n. pr.: energija vodnih sil, ki se še preeej izrabljajo, energija plime la oaeke, energija vetra, energija sofočne toplote, ki nam bo na razploago, dokler bo sijalo solnee. Mimo teh pa so učenjaki zadnja leta prišli na sled še vse večjemu, lahko bi dejali neizčrpnemu viru atomske energije, o kateri se zadnje čaae toliko govori in piše, da morda ne bo odveč, če se vsaj površno se-animo s njenim bistvom. Ko so ob koncu minulega stoletja odkrili radij, so učenjaki začudeni obetali pred ogromno zagonetko. Pred njimi je bil majhen drobec snovi, ki je neprestano dajal velikanske množice toplote. Kaj takšnega do-slej še niso poznali. JCilogram radia izžarja toliko toplote, da lahko v ti savre 1 liter ledeno mrzle Morda bo kdo ugovarjal, da to nI takšna reč, zakaj s kilogramom premoga se da napraviti kaj več. Res je; toda ko tisti kg premoga sgori, ne ostane od njega drugega kot kupček mrtvega pepela. Radij pa daje toploto neprestano leta in leta, de-setletjs In desetletje; spočetka so domnevali, da večna To pa ne bo držalo, ker se ne bi ujemalo s zakoni prirode, ki pravijo, da se na snovi in energiji ne da nič pridobiti in ne izgubiti, marveč se le ta stvar pretvarja v oao. Kljub temu pa dolgo časa ni uspelo najti, v čem so neizčrpni toplotni izviri radija, kje je sedež tistih ogromnih sil ki jih v obliki toplote nenehoma isžarjs v svojo okolico, ne da bi pri tem znatno isgubljal kaj od svoje telesnosti fiele nova atomska teorija je rasgmila pred nami jaano aliko snovi in sile, ki sta pranestavini vesolj* t v a. Po naukih atomske teorije obstoji snov — torej vsako telo bodisi trdno, tekoče ali pa plinasto — is molekul, ki so tako majhni, da bodo morda sa vedno oetall prikriti našim očem A vendar molekuli še nlao pra-eastavlaa snovi. Te namreč zopet obstoje Is atomov, ki ao še maajši, tako majhni, da sa ajih Izmere nimamo več pravega ču ta. Vsak atom aaae pa spet pred stavlja cel aeekoočno majhen aolačni sistem, kjer okrog atom-jedra nenehoma kroži alt več elektronov natanko kakor krotijo planeti o-solaca. Elektroni so se iz-kasali sa sestavne dekoc negativ ne elektrike, dočtm je njih jedro pozitivno električno. Znano je. da se tako naelektrena tela privlačilo med seboj. In ker ao v atomu neskončno blizu vladajo med njimi ogromne sile. ki daleč p drage, kar jim doelej poanamo A to še al vse; raalakavanja ao pokazala, da alti jedro atoma še al enotno teieere, da jedra še aleo nedeljive edinlce snovi, marveč da tudi U razpadajo v maajša telesca, v tako imenovane alfa-delce. ki v pretežni meri 11 »njo radijev* žarke. Sile med atomskimi jedri In elektroni, Id jih obkrožajo, so ogromne, vendar pa malenkostne, če jih primerjamo a silami med poaamesnimi aifa-delei v jedrn, ki je še milijoakrat večje od prvih. Kadar se bo posrečilo sprostiti te atomske sile, tedaj bomo preskrbljeni z energijo na pretek. Mar bi nam bHo potem za premog, mar za petrolej; soince na nebu bi lahko u-gasnilo in vendar ne bi moglo satreti življenja na zemlji. V neomejeni posesti teh sil bi lahko nadomestili vse življenju neobhodno potrebne sile, ki jih soinčni žarki /lan za dnem čara-jo na zemljo. Toda žal — priroda skriva te sile varno v svojem naročju- Samo s radijem je v mfkroakopič-ni merici pokszala ajih ogromne učinke. V radiju se neprestano aptoščajo atomske sile, v njem nenehoma eksplodirajo aamezna atomska jedra in prosti aifa-delei odletavajo s strašno brzino 15 do 20 km na sekundo v prostor. Na telesca, vtraciUf to je Iz najizdatnejše-ki se jim stavijo na pot, *adeva- premoga, bi v takšni meri jo z ogromno silo in jih zaradi £kor „daj žari, ne moglo ia- - - - trov vode od ledišča do vrelišča. Potemtakem izgubi soince po Einsteinovem računu vsako sekundo štiri milijone ton na gmoti, to se pravi, da postane vsako sekundo za štiri milijone ton težje. V desetih milijonih let «s bo zmanjšalo soince za eno milijoninko sedanje velikosti. V najugodnejšem primeru, če Ari se ves pretvoril v toploto, bi ia1 en gram snovi dvajset milijard kalorij toplote, to je približno tako velika energija, da bi lahko dvignila ček» Ljubljano do višine Triglava. S tem gramom razpadle snovi bi lahko temeljito segreli vse naše stanovanjske prostore ali pa pognali parnik s petdeset tisoč tonami is Trsta do Newyorka. Ogromne energije, ki se tvorijo pri razpadu snovi pa nam lahko vaaj deloma razjasnijo zamet ko: odkod jemlje soince ogromno energijo, U jo že mili-jarde*in milijarde let razaipuje po vsemirju? Da bi na njem kakšne snovi izgorevale tako, kakor izgorevajo premog, les, petrolej ali druga goriva, to je docela nemogoče. V tem primeru bi moralo soince že zdavnaj ugaaniti. Tudi tedaj, te bi bilo to ogromno nebesno telo vse iz tega silno segrejejo. Helij je — kakor drugi najlažji plin za vodikom in se prav kakor vodik uporabijo za polnjenje zrakoplovov. Izračunali so, da je sila alfa-delcev enega samega miligrama helija tako velika kot moč 200 do 800 ekspresnih lokomotiv. V dveh ali treh dneh izžari vsaka množina radija toliko toplote kot enako težka kepa premoga, čel&opolnoma zgori. Do-čim pa je premog pri tem oddal vso svojo energijo, ostane radij takšen, kot je bil; zdi se, da ni utrpel sploh nobene izgube. To pa je aeveda le prevara, aaj mu manjkajo tisti atomi ki so eksplodirali in izmotali svoje aifa-delce v prostor. Radij torej trajno kopni vedno manj ga je, ¿eprav as krči taka poteši, da tega skoraj ne opazimo. V 20 letih izgubi šele stotiako svoje gmote. .Preden se radij popolnoma isžari, nam podari toliko toplote kot pol milijonkret težji sklad premoga: vsak gram vsebuje toliko kot pol tone črnega premoga. ,, t Naj nam predoči ogromne atomake sile še nekaj primerov Kakor se helij počasi pretvarja v vodik, tako bi ss morda dal vodik pretvoriti nazaj v helij. Daai tega pojava doelej še nismo opazili, bo nemara nekoč vendar le mogoč. Energija, ki bi se pri tem sprostila, bi bila še petdesetkrat večja od energije pri razpadanju helija, ki smo jo poprsj omenili. Ce bi i stvoril is enega granui vodika 1 g helija, bi nastalo toliko toplote, kot če bi se bilo sešgalo 20 ton premoga. Is tega primera se naj jaaneje vidi, sa koliko presegajo v atomih epode energije vse druge energijske vire, kar jih je človek kedaj aaaušnjll. Kemičnim potem n. pr. — i zgorevanjem ae da Is enega gra ma kake snovi v najbolj ugod nem primeru dobiti 10 kalorij toplote. Pri tem* predstavlja kalorija mnotfao toplote, ki je potrebna, da ss segreje 1 liter vode sa stopinjo Celzija. Ce ae gram radija popolnoma izžari, stvori tri milijone la sedam sto-tisoč kalorij, ea gram tvorečega ee helija pa eelih milijonov kalorij toplote TV> ao ogn.il— množine in nehote se vprašajema. aH je sploh j® Ml MMfffiJ^i ki jO! vir Slavni (tslk In Einstein je dejal, da so meje In nam jihje s računi tudi nataa ko orisal. Dejal je. da vsaka saov, ki oddaja energijo, izgublja aa gmoti, — da je je vedno maaj. Ree ja, da kopal silno počasi. — če odda sa eno kalorijo toplote, isgvbi šele dvajeet milijonski del svoje gmote, — vendar je pri velikih energijah, pri takšaih n. pr. kakor jih.tolarja soince, izguba uprav občutna. V obliki toplotnih, svetlobnih In rasltčalh dragih Mrkov ieša-ri solnee v sabo sekund» toliko •aergije, ds bi pretvorjena v U» * PONDEUEK, 2. JULUA. ti lojalna soseda kot pametna trgovka. Tega pa ae razume. Za Itallj? se je te dni najbrž« \ izvršila silno nerodna stvar, ki je pričela tudi italijanskemu fašizmu delati skrbi. Cshoelo-vaška republika je vsaj is ješ* nih delov svoje države izvažala mnogo produktov preko Adrije. Sedaj se je pa ¿ehoelovaška republika pogodila s Nemčijo, da ji tam odstopi del pristanišča v Hamburgu. . Cehoelevaška bo, čim bo ta pogodba perfektna, naravno opustila izvozno in u- OPAZOVANJA A vozno pot preko Trsta, kar po-> s* retí dalje kot dva tieoč let. Ce bi bilo docela iz ene znanih radioaktivnih snovi, bi sijalo kvečjemu pet milijard let. In vendar sodimo, da ima soince sa seboj najmanj dveetokrat daljšo življensko dobo, da je staro vsaj bilijon let. Njegove starosti si tedaj ne moremo razlagati drugače kot na ta način, da v ogromnim temperaturah, ki vladajo na solncu, razpada del njegove snovi v energijo. V tem primeru bilijon let seveda ne pomeni ničesar. To je prekratka doba, da bi mogla znatno zmanjšati solnčno moč, ki mora še milijone let ostati takšna kot je danes. • Znanstveniki vseh narodov se trudijo da bi umetnim potem dosegli razpad snovi, Id ga povzroča pri radiju in na solncu narava sama, in da bi pd tem nastalo energijo izkoristili. Težave, ki jih ovirajo ¿na poti k té-mu cilju ao ogromne, a brea dvoma jih bodo nekoč premagali in to sigurno še ob prsvem času, da nadomestijo izgubo energije, ki jo bomo utrpeli, kadar bo zmanjkalo sedanjih gorljivih snovi. ("2. in S.") meni veliko gospodarstvo. Iz istih razlogov, kakor je poiskala novo pot Ce-hoelovaška v prekomorske kraje, jo bodo prej al! alej poiskale tudi druge podonavske di4ave ali na Hamburg ali pa na Solun. Ko je italijanski fašistični tisk zvedel dogovor glede pristanišča v Hamburgu med Nem- čl jo in Cehoelovaško, je zagrnil huronski krik in vik ter očita Nemčiji neiskrenost; Italijani sami priznavajo, da Trat in druga okupirana pristanišča ob Adriji stalno propadajo ter da pomeni pogodba glede hambur-škega pristanišča pravo katastrofo za italijanaka pristanišča ob jadranaki, oziroma Sredozemski obali. Količkaj dalekovidni politik bi bil moral še vnaprej vedeti, da celinska Adrija Italiji ne more donašati dobička, tem manj pa še, ker je Italija s svojo netaktno zunanjo politiko zadala razvoju najhujši sunek svojo akrobatsko Širokoustnost-jo in iZpodkopavaajem "zaupanja v nje resnobo. Gospodarski ras voj hoče mir, hoče svobodo in interes zase, Italija pa je doelej delala samo agresivne izpade brez pravih vzrokov in s tem odbijala še tiste simpatije, ki so jih kapitslistične države gojile do nje. . ■ Fašizmu, ki ae po vsem svetu baha, da je «spravil delo in kapitalizem doma v sklad, se je sprožilo nad glavo prvo kolo, ki mu zada polagoma smrtni udarec. Fašizem naj ae v tam trenutku zaveda, da krivična diktatura zaleže, če drži dovolj krepko moč v rokah — doma ; svetovni kapitalizem pa se majhne miške ne boji! — ("Delavska politika.") HšljnnM ftÜZM j6 is Ko ao sklepali generali in ve-lekapitalieti mir, so rasmeroma malo vpoštevali kolonialne interese Italije, ker je Italija imela v svetovni vojni majhne zaaluge sanjs. Italijani so mislili kot šovinistični fantasti, da je vir njih sreče Trst, Pulj ln Dahnacl ja, to je severozahodno obrežje Jadranakega morja, kar s tem saaedejo Izhod na morje prebivalcem srednjega Podunavja. To je bila spskulacija. pri kateri Italija ni mialila na kolonije, ne na to» da ao predpogoj "dobrega gospodarskega razvoja dobri prijateljski odnošaji s sosedi, ki zbujajo spoštovanje in zaupanje. Italija tega načela, odkar jo vodi fašiaem, ni spoštovala, marveč je vedno iskala novih konfliktov sedaj a to, sedaj s ono sosedno država To je bila kardi-nalna napaka. Ali s revoltira njem proti sosedom Italija ne bo korigirala pogodb, Id nasprotujejo njenim imperialističnim interesom, aH celo izpremenlto verzajske mirovne pogodbe, marveč es bo Is bolj in boU izolirala to koncentracije KljlZiVM V6SÜ Gastav Strniša: Dedek Jež. držav, ker es je pač ogihljejo vsi «osedje, kakor bodečega ježa, dokler ga moralno ae jo. . S pridobitvijo ga obrežja je poetala Italija obrstja, toda možnoet povečanja eksporta preko jadranaklh pri. stanišč je s podunavske države ni nikogar. Id M ta eksport ridi-girai la subvencioniral. Ako bi hotela Italija U ekeport la im pori organizirati bi tvovaU .i ..i,. . .i.. "Ježek, ježek, gozdni dedek, dober dan; kaj pa delaš, kaj boš šival, ves s šivankami obdan," Tako vprašuje naš slovenski pesnik drobnega ježa, Id šeta veselo deco po gosdu in logu ter občuduje prijazno naravo. Princ Rosan deli cvetkam bisere in ko vstane soinčni kralj, se jim čudi in j»i vprašuje, kdo jih je tako bogato obdaroval V pesmi "Kraljica Sneguljčica" o-pazuje deca drobne pritlikavce, ki kopljejo zlato za grad, ki _ postavijo palčki rudarji lepi Sne-gulčici, dočim kujejo zanjo ma U kovački blesteči prstan. pQ Majda in Milena? Majda je zašla med poljske cvetke in med njimi počiva, a prijazne cvetice ji v sanjah ponujajo čaše medice; dočim skače nepoelušna Milena okoli vode, čeprav jo svarita mamica in bratec, da jo bo vzel povodnjaček. Gotovo ao vam pravile vaše ljubeče mamice o lepi slovenski domovini onstran morja in o vaših malih bratcih slovenskih Janezkih. Takega očko Janezka vam predstavi pesnik Strniša tadi v svoji zbirki. Fantek pokrije očetov klobuk in koraka a pipo v ustih po vaaL Sooeda Francka ae is njega norčuje in ga povprašuje, kam je dal svoja ušesa, ki ae ae vidijo izpod oče-tovega širokokrajaika; Janezek pa alč ne smeni in stopa široko skoči vas. Pa "prsti"? Palec je radovednež, kazalec poredne*, kaj so pa o«tali, lahko vidi te aaml v knjižici, kjer ao prsti tadl naslikani "Šviga švaga. Čez dva praga", to je pa metk. kaj ae? EJ, ka ko žuga porednim otrokom, da bo švignila mednje, a hudi mojih bo odaeeel to velja Is sa-Po Se nekaj a "plankah." Danes še par besed o "plan-kah", na katerih stoji demokratski magarec in* magarca jaše Smith. V Kansas Cityju so tesali "plankeT iz lipovine, v Housto-nu pa so se modro posJužili bez-govine. Demokratska platforma je nov dokaz, da je jackass večji bluffer kot elefant. Stara garda odprto priznava, da ne da nič na in farmarja — in ta brutalna odkritosrčnost je hvale vredna. Demokratje pa so za-brenkali na debelo struno hi navstvs in obljubili vse mogoče jn nemogoče. Farmarjem so dali dolgo "plan-ko" in tudi delavska "planka" je tri palce daljša od one iz Kansas Cityja. Nič ne de, če bi bila tudi eno miljo dolga — čim daljša je, toliko bolj je puhla. Jackass obljubuje delavcem, da jim priznava princip "kolektivnega pogajanja" in da si lahko sami volijo svoje zastopnike. Imeniten snop slame je to! Ta princip priznava tudi Rockefeller — kadar se hoče pogajati; ali kadar pravi: "Z menoj ne bo nobenega pogajanja"--- takrat naj pa organizirani delavci gledajo, kje je kdo, da bi se pogajali z njim: Rudarji Čakajo že petnast mesecev na kolektivno pogajanje. . . Kaj pomaga kolektivno pogajanje, če pa se merodajna oblast ne zmeni, da bi magnate prisilila k pogajanju! Te "planke" pa magarec nima kakor tudi slon ne. Jackass pravi dalje, da se sodišča preveč izrabljajo proti delavcem in treba je omejiti "in-džunkšne", izvsemši — tukaj je velika luknja — kadar je oči-vidna škoda na vidiku. Na ta način ne bo nikdar omejitve, kajti vsak delodajalec, ki bo zahteval "Indžunkšen", se lahko sklicuje na pretečo škodo od strani stavkarjev. Rudarji radi pozabijo — kol delavci v splošnem — ne vem, ,če so že pozabili, kako je bilo 1919. leta. Takrat je vladals demokracija s slavnim Wilsonom na čelu. Rudarji so zastavkali meseca novembra in zmaga jim je bila akoro že v rokah, tedaj pa je Wilson odredil, Ha zver. ni sodnik Anderson v Indianapo-lisu isda "indžunkšen" proti rudarjem. Sodnik je zagrozil, da pojdejo vsi voditelji v ječo in blagajna unije se zspleni, če hitro ne prenehsjo s i t raj kom. Voditelj Lewis je upognil koleno in resignirano izjavil kakor tepen kužek: "Proti vladi ps ne moremo stavkatiV Tako je slavna Demokracija pred devetimi leti zlomila stav ko rudarjev in jih oropala m zmago s kolom "indžunkšns". Delavci na j se le zanašajo. J Se eno "planko" imajo in ta je iz smole. Po Ameriki mori zavladati neomejena svoboda konkurence med maljmi in velikimi podjetniki' To se prsvi: pes mora požreti pea! To, to znači napredek v gospodarstvu! Dočim vai-trezni ekonomi opozarjajo na dejatvo, da konkurenca spada v ekonomsko divjaikü dobo, ko je še vse v kaosu in ds napredek v gospodarstvu leti v organizaciji in centralizaciji in dustrij, bobna demokratski jsek-___ da je treba iti nazaj v dodo divje konkurence in rasdrob Ijenosti. Nazaj k Jeffersonu! Nasaj k svečam in lesenim plutom! — # ■a čaka! ju skače veverica in vabi dečka a seboj v svoj domek, dočim * kos jeai, ker ao mu mravljice Mnogo veselega in zabavnega vsakega otroka najdete ' "Dedku Ješa." Poto* lepih pesmic so v zbirki tadi ljubki leeorssi. ki piedstat lja jo "Priaca Roaana", "Priti»; kavče", "Očko Jaaeska", "Pr*' ta "Veverico". Knjiga stane s poštnino vred ta jo otrokom prsv staršem kot darilce svoji pr*"1 ld se je bo gotovo 1. PONDELJEK, 2. JULIJA. Vesti iz Jugoslavija ZA cbi VEČJO PRIJATELJSKO ZVEZO MED JUGOSL A-1 VUO IN CEHOBjbOVAfiKO REPUBLIKO. ške in Jugoslavije, ker le na ta način je moči priti do obnovej ki je kolikor toliko vsem potrebna. (Isjrizao.) FAŠISTIČNA BRUTALNOST ____NIMA MEJE. Beograd, junija 1988. Ob priliki poseta prvega pred-|Proece preti Slovencem radi napada ni blagovni urad po- sednika čehoslovaške republike dr. K. Kramara v Jugoslaviji, so se vršile med jugoslovanskimi in čehoslovaškimi delegati važnk posvetovanja, ki so imela namen in tendenco čim bolj pri •taje v Prestranku — končan. Trat, sredi junija. Fašistična brutalnost in fašistična nasilnost nimata meje. tegniti obe dve državi k skujMje to svet barbarizma, jezuitiz delu na gospodarskem |ma, kateremu mora podleči nemu polju in delati na obnovi narod-1 vsak, ki se mu upira na legalen nega gospodarstva v obeh slo- ali ilegalen način, vanskim deželah Obe dve de- Italijanski fašizem se je že 1< gaciji sta na posvetovanjih v neštetokrat proslul in vsi še ta-Beogradu in Dubrovniku predla- ko zakrnjeni konservativci so gali obilo konkretnih predlogov, obsojali taktiko in postopanje kako najti fofrmo za gospodar- fašizma za svoja načela, sko zbližan je nfed obema drža- jn gedaj se je italijanaki faši- ma- " ,, zem zopet proslul.,. Končana Kqr je bilo skoro v vsem ena- je velika porotna obravnava pro-ko mišljenje jugoalovanske ka- ti Rajmondu Sam si, Jakobu kor tudi čehoslovaške delegaci Gerželju, Karlu Šolarju, Petru je v bistvu, hočemo te predloge fceletu, Ivanu Kogeju in Silve objaviti in s tem pokazati, da bi itru Smerduju, katere je faši miroljubna politika med brat- gtična klika obdolžila, da so on skima državama lahko imela ve- napadalci na znani bUgovni u-like posledice za prebivalstvo]ra(j v obmejni postaji Prestra-obeh dežel, a ne v slabem, tem- nek blizu italijansko-jugoslo-več v dobrem smislu. venske meje. X.) Delegaciji namreč mi-1 O tem napadu, katerega žrtev slita, da je najboljše, ako obe je bil neki italijanski financar vladi, to je jugoslovanska in če- se je že veliko pisalo in tudi hoslovaška brez vsakega zavU- "Prosveta" je o tem že več stva-eevanja takoj pričneta in za- rf objavila. Najbolj razburjen kij učita pogajanja za sklenitev pa so bili ljudje v teh krajih trgovinski pogodbe v smislu ker se je naped izvršil, kajti ita-gospodarske spopolnitve obeh lijanske oblasti so v svoji poli-držav. tični zagrizenosti trdile, da je 2.) Jugoslovanska in čehoslo- napad organiziralo vse sloven vaška vlada paj v avrho poveča- sko prebivalstvo da to ni no-vanja skupnih goapodarskih ben roparski napad, nego na zvez skleneta konvencijo v želez- pad čisto političnega značaja niškem prometu. V svrjio zniža- Vse dokazovanje naših ljudi na nja prevoznih stroškov med o- tržaških in bog si ga vedi še po bema državama naj se skliče kakšnih sodnijah pa je bilo ka-posebna konferenca strokovnja- kor bob ob steno. Fašisti so kov, ki naj tudi omogoči tesnej- trdili svojo in dosledno vztra še sodelovanje obeh rečnih jali na stališči* ki smo ga prav plovb. Izdela se naj direktna in kar omenili, najkrajša zveza s središčem js- Sedaj je prišlo do porotne raz »iranske obale. prave v Trstu pred sodiščem in 3.) Čehoslovaške delegacija pa fašisti so obdolžili imenovane poziva upravo Čehoslovaške to- da so glavni krivci tega napade bačne režije, da v svrho omogo- v Prestranku. Nobeno dokazo-tenja rednega in racionalnega vanje alibija fašistom ni držalo gospodarstva v jugoslovanski in fašistični porotniki so izreki tobačni monopolski upravi skle- sodbo nad obdolženci, ne da b ne z zadnjo dolgoročno konven- jim mogli dokazati, da je kdor-cijo za zasiguranje nakupa mi-|kOli izmed obdolžencev v količ-nimalne letne količine gotovih kaj kriv napada, vrst tobaka, upoštevajoč seveda Proslavila se je fašistična pri tem potrebe čehoslovaške to- juatica in napravila zopet v svo-bačne režije in okus konzumen- ji zgodovini justičen škandal, tov. ki mu ga zlepa ni para. Obsod 4.) Obe parlamentarni delega- be so tako drastične, tako kriči ji pa priporočata svojim vU- vične in nečloveške, de bodo dam, da pp možnosti čimprej za- studom poslušali še poznejši ro-ključita tudi veterinarsko kon- dovi, kako so njihovi fašistični vencijo, kajti je to v velikem in- očetje obsojali ljudi, katerim se teresu obeh dežel. ni moglo prav ničesar dokazati 5.) Delegadji izražata tudi Že- ln kateri eo morali presedeti do Ijo. naj se v obeh državah osnu- «™Je «n*1*1 v ječi za delikte, ka-j» jo mešane trgovske zbornice, I t«rih niso naredili. Retsodba fašistične justice nad obtoženci se glasi: Peter 2ele na 9 let, 4 mesece in 15 dni ječe, Silvester Smerdu na 5 let in 10 mesecev ječe. Ivan Kogej se oprosti. (TI Slovenci Bohuš Prihoda: Palavaaja po raki Jaag ki naj propagirajo rafvoj skupnih trgovinskih odnošajev, ki naj tudi podpirajo izvoz in uvoz naj skupno z merodajnimi «initelji podvzemajo potrebne u- krope. 6.) Delegaciji sta nadalje skle-l" na razpravi bili navzoči. O-nili priporočati merodajnim fak- »tate pa so obsodili v njihovi torjem obeh držav, da z naklo-1 odsotnosti. Op. dopisnika.) njenostjo pomagajo v vseh vnra-1 "»njih, ki se nanašajo na zapo-| slitev držkvljanov ene države na teritoriju druge. Rajmund Sam sa se obsodi na 80 let ječe in 12 let strogegs policijskega nedzorstva po prestani kazni. Jakob Gerželj in (T) Obe parlamentarni delega-1 pa Herman Solar pe se obsodita «te se končno zedinili tudi Y dosmrtno ječo. Vsi plajrdojerjf na tem, da boata glede gotovih vprašanj predložili svojim vladam spomenico, ki bo seveda v*e!>ovala še bolj konkretne skle-V detajlih o vaeh gornjih pe-¿¿b problemih, tako. da bi ta niao nič zalegli. Fešiatična justice se je zaklela, da jih obsodi in — to se je sedaj res zgodilo. Koliko časa še, bo tako n I znosno stanje v Italiji? Kdej -i'Omenice služila trajni učvrsti- bo Italija rešene reakcije In pi- tvi dela in akcije se popolno go- J"* v človeški podobi? Kdej "i ""Urško zbližan je med Jugo- M" zasijalo italijanskemu ljud davijo in Cehoelovakljo. I »tvu solnce svobode? Tako je v glavnem mišljenje 0>"h i arlamentarnih delegacij o _ _ ^' nlarekem zbližanju modi Brookhaven. Mlss. —. Drhal J ^«"»levijo in Cehoslevaško. v* «*> moških je v petek zvečer Jasno j«, de je tako zbližan je vpadlajr okrajno ječo v Lincolnu, teme državama skorsj nuj- P01»»™ •• fo* «amorcev in je n" - trebno, kajti obe državi sta «rfala. Zamorce sta bfle cdrfo-rloboke zainteresirani druga na I*«» napada na Pa čeprav je čeboslovs • .-publika, kar se Industrije veliko bolj razvita, kakor Hal le *ato naju ^t je , — V petek poslopju tu-Metre Predzadnja postaja je bil Kju Kjang, manjše mesto, ki je pa zelo na glasu kot trgovinako križišče. Sloveč je tudi ondotni porcelan in izdelki iz srebra. Predvsem pa se odtod izvai^ čaj, ki ga pridelujejo v vsej okolici. Končna postaja je bila najvažnejše središče svetovne trgovine s čajem Haikau glsvni sezoni, je vendar pri hajal vse do naše ladje močan vonj po čaju, ki se je sušil v sušilnicah. V juliju in avtuetu prihajajo semkaj velike ledje, jih na tovore skoro s samim ajem, da ga prepeljejo v sredi šča mednarodne trgovine. " Tu smo spozneli nov potgfc — poskuševalce Čaja. Molje zelo dobro plačani, skrbno varu-ejo svoj nežnočutni okus, ne pijejo alkohola In so visoko varovani za slučaj, de bi izgubi-I te prirodnl del1. Nejboljše vrsta čeje ne tuje in deifte ostanejo nej- golsko, Tibet, Turkestan In dre-iie ezijske dežele se odpre vi j s snee vemo, de j* pravilno slutil. Ce naj očisti »ineeaan kalno vo-ko, kaj stori? Precedi Jo el| ftl t rim. i na primer take, de nape I Je vodo po ceveh v pesek, kjer more teči skoil tisoče In drobčkanih strug, preden i rlj»- napr«*j In epet izlije V ne-stavljeno eev. Ne trdtti oglatih praških obtiši vse ln tisočkrat pveeejena voda priteče Ia paska čieta hi ja-sna kakor kristal. Hrtv to, ker mm videl i pri \ di v pesku, ss gadi v jetrih. C# re — a* še boljše: še raepsšete Ia si dreMjlve sposneta lika. majhne, lice, ki se raatesajo kakor drevesne koreninice v ksmenitlh tleh. Sredi vsake kepice leži centralna cevka, ki pa ni obdana s peskom, marveč a jetrnimi celicami. Našteli so več kot milijon UOcih kepic in vsako teh ob-daje 350.000 jetrnih oelic. Vse to torej na prvršinl enega milimetra l Med temi stenicami se pretaka kri, ki teše k zbiralni žUi aredi jeter; le-ta se neto adruži s sosedno, ta zopet a na-daljnimi in tako naatopajo vedno večje žile, po katerih polje vsa zbrana ln očiščena kri k srcu. Kri pa se ne čiati tako meha« nično kakor voda v pesku; žive jetrne celice imajo marveč neto* go, da vsaka aase nekako pre-vdaroo, skoraj bi rekli premtt* ljeno lapelje to očiščenje. Tako pridejo v Jetra s hranlvom bek jakovine in sUdkor. Celice jih ■poznejo za dobre, vendar jih pa aadfie In potem oddajajo telesu toliko, kolikor mu Je treba. Stadker ae šele v jetrih sjfremenl kot tak v ahrambo. O sladkorju je anano, da je vrelec moči našega mišičevja in naše toplota. Kakor hitro ga telo iarabi, lapremene jetra glvcogen apet v prvotno obliko — v sUdkor in ga dado srcu, mišicam in drugim potrebnim organom. S hranlvom pa pridejo nam vsako ušlvanje hrane ogro-šalo življenje, ker se pri prebav-Uanju kaj rada Izloči kaka atru-pena sestavina. Jetra pa atorc atrupe neškodljive. Ia strupenega smonijaka ln njsgovih škod-ijivih snovi izdelajo nestrupeno aeč, ki jo laroče obUtlm, da Jo Izločijo po mehurju U telesa. !z strupenih snovi, ki se nabirajo. v črevesfh, nerede jetra nestrupene pojine tako, da jih "sparijo" a Žvepleno ali glycuro-novo kislino. Vse to se dogaja tajinstveno^ brez retort in spe* rstov, ki jih uporabljamo Ijud-js v kemičnih laboratorijih in tako sigurnostjo, da ss Uhko u-čenl kemiki skrijejo. Da, Jetra vse tuje strupe pre-snujejo v neškodljivo snov, — to pa, v določenih mejah, aakaj pri težkem zastrupljanju niao več koa nalogam, kar Je povaem razumljivo. Vzlic temu pa je znano, da mnogi strupi» ki Jih vbrizgamo pod košo, delujejo ne-varneje nego če pridejo skosi usta v telo. Tako na primer Je* trs za polovico zmanjšajo stru-psn učlnsk nikotina, strupa, ki Je v tobeku, strihninu aa dve tretjini, atroplna aa tri četrtine in tako dalje. Prev tako svinčene, bakrene ln araenikove spojine izgube v kemičnem labo-rs toriju naših Jeter svojo prvotno strupenost. Jetra store to Uko, da kovinske snovi spoje k< mlčno a beljakovinami. Taka spojina pa Je aelo talko topljiva In ae jako počasi loči Ia krvi. Potemtakem ae akutna zastrupljanja Izpremeae v počaene, ki potekajo miUJŠe in dajejo telesu priliko, da zbere vee svoj odpor zoepr sovražni strup. Beve> ds Ima taka motnja tudi svoje mojs, toliko pa je sigurno, de bi bilo človeško telo aapiseno poginu, če ne bl prlrode ustvariU takega kemlčnags čistllniks, — Tudi žive hektari je, ki pridsjo črevesno krvjo v jetra, se tu v jetra tudi strupeni ljanju. k¿ ^^r/msll^js^bí I*0® milijardami živil, deUvjtlh telesu kisik in ga kakor brez ne-hanja oživljajo. Ce kak nepoašsn človek stopi* v plinarno, bo mislil, da sta koks in katran nje najpogUvitnejša izdelka. Poučen človek pa ve, da sta to zgolj postranska produkta. pogUvitap Je tisti, ki Izginja pod aemljo in ljudem sveti. nem reč plin. Prav tako pri Jetrih ni gUvni produkt tp, kar se vidi, namreč žolč, merveč neka dragoosna snov, ki se pri tem pridobiva. Zolč se v jetrih ne precedi ia krvi, kakor bi kdo mislil, marveč ga iadeluje vsaka: posamezna jetrne celica sama. U celic priteka skozi tenke luk njlce, se zbira v žolčnih zblrallh msd kepicami, manjše zbirala se strnejo v večja ln po veUfci šolč-nl cevi steče žolč v poseben mehur. Pri prebevljanju se nekaj žolča isbrisge skeal majhno luknjico v črevesa In sicer tU; aa želodcem. Ob tej priliki ne me-remo posebej govoriti o pomenu žolča za prebavo. Najvažnejši je abog.tega, ker anetno pomaga Šelodčnemu soku In pripravi tU Predvsem upllva na maščobe, ki Jih stori pripravne aa vsrkavanje. £ žolčem izločijo jetra markNtak strup, ki ga ne morejo pretvoriti v kaj drugega; Šolč ga aaiieae v črevesa ln tu prepusti "ueodi". ■Tik je tedaj pomen Jeter. Pa še vedno niamo opiaall vaeh njihovih nelog. Ta velika «oba v našem telesu je vašna tudi za regulacijo krvi; v nji ae aadrži kri, v kolikor je arce Ia tege ali onega varoka ne more aprejetl, vrhu tega je ta organ a svojimi oelic nekako ognjišče, ki kari naše tek», da dobe vae celice enakomerno ln aa vadršavanje življenja nujno potrebno gorkoto. W še povem, da Uhko jetra nadomeščajo tudi oblati, če so le-te bolne ln nesposobne, da bl odaftknjevale nerabno telesno anov; tudi aanja Uhko prevae-mejo odatranjevanje strupov. Ce vae to dobro premlallmo, ali ae na bomo čudili, kakšne pre-senetljlve lastnosti Ima ta t kg težak organ v našem telesu? In še nt vsa raziskano — najbrž Je aapredena v Jetrih še maralkeka skrivnost življenja... PeMcIJa ustavila New York. — Beano plesno tekmo v Union Square Oardenu Je v petek ustavlU policija na odredbo zdravstvenega komlaar-Ja, ki je izjavil, da Je tekma ne-vama zdrsvju In življenju. Tekma Je do odredbe trajala 466 ur, kar prekaša vae druge rekorde. Toda vodstvo tekme Je apeHralo na sodišče za "Indžunkšen" pro. ti adrsvstvenemu komisarju./^ Jae ee podrl v Neshvills, Tenn, — Veliki jez Burgsss Falls, ki js nabiral vodo aa električno centralo In se cenil na milijon dolarjev, ee Je petek ivečer porušil in ogromen vsi vode, 80 čevljev visok, je buknll v strugo reks FaUing Weters. Merilec oimojen v deemrtee ječo. Pontine, III. — i At n y H. Car r Je bil v petek obsojan v dosmrtno Ječo v državni jetnlšnlcl state V lile redi umore Jemes D. Churchilla, fermerja, ki Je »II umorjen 80. meje 1.1. ševnl cesti v bližini tege mesta dr-l uničijo, kar Je aopet neprecen- ' I jI vega pomena aa vzdrževsnja' Tudi vranica pošHJa svojo kri v Jetre. Vranico si predstavi je-jo Imt nekako ropotarnico za staro šaro, Vse, kar je v Iti v vraaleo; tu se zlesti zbirajo stark krvne tilisss, ki so postale nerabna. Slrovlne, Ia katerih eo sestavljeni U mrtvi del- da M šle '¿¡eni nič tebi nič v izgubo. Teke JU» tedaj vrela Izroči kemičnemu — jetram v nadaljnje čiščenje. Tukaj ee p» srsblje Ia ajih šeleeo (in Jetre I-majo Izmed vssh orgeaev največ laissa) taries petam ta «4eJ pi TeylorvllU, III. * Edith Obi-ger, stars 38 let in meti šestih otrok, se Je v petek obeslU v kleti svojega stanovanje« Za k esmomors se navsjs revščina In boisean v družini. viak ga ja Chicago. — Charlas E. RUI-železniški kurjač, je bil v petek ubit od vUka Rock Island šelesaire, ko je skušali čltl progo ne 61. eseti. JL,,_ , t ^ iétL¿m. Vi talaaa^ PONDELJEK, 2. JULUA. 1 RAD BI IZVEDEL ~ sa naslov svojega braU Anton Drino vca, doma Is Strževg* prj Kranju. Cenjene rojake pro-aim, ako kateri ve za njegov naslov, da m! to sporoče, če bo pa sam čital te vrstic?, naj se mi nemudoma javi. Mat* v ž Dri. novec, Box 111, Century. W Va r - - (Adv.) PASKA NA PRODAJ Proda ee 119 akrov obsegajo, ča farma z vsem poslopjem v dobrem stanju, z vsemi stroji, orodjem, vozovi, konji, krave, kokoši, prašiči in vaemi pridelki. Prodam po zelo nizki ceni, radi bolezni in smrti v družini. Več sq poizve, ako pišete na naslov: Frank Piraat, R. B. 1, Millston, Wis. —(Adv.) ti; in sa Boga nikar o tem po pobota jaški «e govorite. To bt utonilo pomeniti mola, živečega fizično strašno življenje pod troplčnim eolncem v orientalski družbi in brez razumevanja ali vodstva prodirajočega v oris«*-talsko knjigo. Seveda je stari zakon rajái bral kakor novega. Seveda je v starem zakonu našel vse, kar je potreboval — po- g Z boto, trinoštvo, izdajstvo. O, že verjamem, da je bil pošten, kakor pač tej reči pravite. Toda kaj je dobrega v možu, ki je po- M ¿ten v oboževanje nepoštenoetl? * V vsaki vročih in tajinstvenib 3 dežel, v katere je U mož prišel, M je vzdrževal harem, mučil priče, ^ k u pičil eramotno zlato; pa goto- n vo bi ne bU trenil s očmi in bi Mt bU mirno dejal, da je to. delal % Gospodu v slsvo. Svoje lastno g bogoslovno znanje do voljno o- u značhn, ie vprašam, kateremu ^ gospodu? Vsekakor je te vrste m zlo tako, da odpre vrata za vrati /m v peklu in efcer vedno e teenejše . In tesnejše prostora. To je prav- r na posledice zločina, da človek " ae poetane vedno bolj in bolj razuzdan, marveč samo vodno bolj h* bolj podeL St. Clarea so 1 takoj sačele dušiti težave podku- « povanjá in izsiljevanja; in treba je bilo vodno večje in večje ble- * gajne. In sa čaaa Wtke pri Orni 1 raki je padel s sveta na svet do e previja sa najnižje dno vesolj J stva." "Kaj monitor je prijatelj q vpralal fsnova. «u "Tole mislim/' je duhovni od- «j vrnil in nenadoma pokazal na j lužo, zapečateno z ledom, ki se ^ je bleščal v mesecu. "Ali ee . opominjate, koga je Dante po- i stavil v zadnji, ledeni krogr ** "Izdajavee," je dejal Flambeau, in streslo ga je. Ko se je 4€ ozrl na nečloveško pokrajino z drevjem, z porogljivimi in skoro nesramnimi obrisi, si je skoro mogel domišljati, da je Danto, — duhovni, s glasom zares kakor potoček, pe Virgil, M ga vodi skozi deželo večr jjtnih grehov. . Glas je nadaljeval: "Oliver, J* kakor reate, je bil junak kihot- " skega kova, in bi ne bil dovolil J"1 tajnih poslov in vohunov. Toda J~ to stvar so, kakor mnogo dru- ® gib reči, naredili njemu sa hrb-tom. Oskrbel jo je moj stari J* prijatelj Espedo; on je bil svet- " lo oblečeni gizdalin, čigar krivi ™ noe mu je pridobil .priimek Ja- ¿ streb. Narsjal se je za človeko- T ljuba na fréftti; utrl si je pot ¡" skoz angleško vojsko in nazad- „ nje je evoje prste vtaknil v odi- " nega njenega iskvarjenega mo- „ že — hvala Bogu I — tega moža ^ pa na vrhu. St. CUre je bil v ^ nevarni potrebi pe denarju, po ^ gorah denarja, «oglasni rod- nfl binski zdravnik je grosil s tisti-mi Uradnimi odkritji, ki so se & kasneje začela, pa prekinüa; Z pri po ve»t i po nečloveških in pre- S zgodovinskih rečeh na Park M tfne (cesU t zverinjak); o ztva- Is rab, ki jih je storil angleški IV evangeličan, pa ao imele duh po ■ človeških žrtvah i» hordah suž- ■ njev. Denarja je bilo treba tu* D di hčeri sa doto; njemu Je bfl H namreč glas; da je bogat, tako g dedek kakor bogastvo samo. | Pograbil je sadnjo nitko, zašepo. I tal Braziljanau, in bogastvo se I je sgrinjalo vanj od sovražnikov U Anglije. Pa Je še neki drug mož [3 go