izhaja vsak četrtek uredništvo in uprava: f'00 Trst, Ulica Valdirivo 36, Ie]efon 60824. Pošt. pred. (ca-postale! Trst 431. Poštni Cekovni račun Trst. 13978341 ^Stnina plačana v gotovini D N I K Posamezna številka 700 lir NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE 1702 TRST, ČETRTEK 27. JULIJA 1989 LET. XXXIX. Dialog je možen in celn nojen ^ zadnjih dveh številkah Novega lista smo na tem mestu ugotavljali, da se je sta-slovenske narodne manjšine v Italiji Ozjroma Furlaniji Julijski krajini v zad-m času hudo poslabšalo. V podkrepitev akšne trditve smo navedli tudi stvarne Primere, med njimi dejstvo, da slovenski SVetovalec v rajonski konzulti za Skedenj ln Čarbolo ni mogel spregovoriti v svojem Rjaterinem jeziku, čeprav je raba sloven-skega jezika dovoljena po obstoječih predpisih. Če pišemo, da se je stanje slovenske na-rodne manjšine poslabšalo, tega gotovo ne Slovenci pišejo predsedniku deželne vlade *hmo zato, ker bi imeli »manjšinski kom-Pmks«, o katerem je pred nekaj dnevi pi-s^f v italijanskem tržaškem dnevniku prof. lego De Castro, nekdanji italijanski sve- °valec pri Zavezniški vojaški upravi v Tr u- Prav njegovo modrovanje pa je dalo Povod za ta kratki zapis. Prof. De Castru je treba priznati, da zavzema do problema-}ke slovenske narodne manjšine v Italiji e mnoga desetletja kar se da pravično stališče, kar velja zlasti za njegova izvajanja v zvezi z našo Benečijo. Bivšemu uSeučiliškemu profesorju v Torinu je bilo Ze takoj po podpisu londonskega sporazu-jasno, da v Benečiji živijo pripadniki ®‘°venske manjšine, katere pravice je tre-a zaščititi. Takšno stališče je De Cas+ro Zavzel v času, ko je večina italijanskih Političnih mož trdila, da v Benečiji Slo-Vencev kratkomalo ni. Zanimivo je, da le če Castra, ki je po rodu iz Istre in je -eia I954 odstopil kot italijanski svetnva-c v znak protesta proti sklenitvi london-1 g Predsednik Kraške gorske skupnosti Marino Pečenik, deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar, deželni svetovalec komunistične partije Miloš Budin, predsednik Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze Palčič, tajnik kmečke zveze Bu-kavec, predsednik Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi Grgič in predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Svetina so naslovili pismo na predsednika deželne vlade Furlanije -Julijske krajine Adriana Biasuttija. Podpisniki so najprej izrazili potrebo po novem odnosu javne oblasti, v prvi vrsti dežele in tržaške občine, do slovenske manjšine, ki naj bi upošteval njene upravičene interese in zahteve in torej spremenil dosedanje negativno obnašanje in omejevalna stališča. Podpisniki ugotavljajo, da oblasti niso izpolnile niti maloštevilnih obvez, ki so jih bile sprejele v preteklosti. Zadnje čase smo celo priča, poudarja pismo, nenehnim poskusom oženja in črta- nja nekaterih priznanih in v praksi uveljavljenih pravic. Pismo pri tem navaja zavrnitev prošenj v slovenskem jeziku, naslovljenih na deželno upravo, odklonilno stališče tržaškega občinskega sveta glede vprašanja dvojezičnih tabel na Krasu, onemogočanje rabe slovenskega jezika na sejah nekaterih tržaških rajonskih svetov ter končno izbiro območja pri Bazovici za gradnjo sinhrotrona. Podpisniki poudarjajo, da so vprašanja, ki jih načenjajo, v tesni zvezi z demokracijo, sožitjem, drugačnim upravljanjem celotnega teritorija tržaške pokrajine. Ponovno potrjujemo, pravijo podpisniki pisma, da želimo in smo pripravljeni se soočati o vprašanjih, ki zadevajo slovensko manjšinsko problematiko in tudi širšo družbeno skupnost, da lahko končno uvedemo nove odnose med javnimi oblastmi in slovensko manjšino, ki naj bi temeljili na polnem priznanju dostojanstva in pravic Slovencev v Italiji. Spremembe deželnega proračuna koristijo naši manjšini že( sfc, eda sporazuma, začelo skrbeti čedalje število pisem, ki jih obiavlja italijan-' to tržaški dnevnik proti Slovencem, pri emer piscem služi kot pretveza nasproto-^nje tako imenovanemu »bilingvizmu«. e med dvema narodoma, ki bivata na i-,em ozemlju — modruje De Castro — za-]]a prepad in ni prav nobenega dialoga, od takšnega stanja ne moremo ohetnti °vano »komisijo modrih«, ki naj vladi in stalim pristojnim političnim silam pomn-lč dobrega. Dovoli je ena sama iskra, da s,e zaneti požar. Zato je profesor mnenja, J1 bi kazalo priklicati k življenju tako ime-J1' ha sp vnjde primerna rešitev za vnra-^toje zaščite pravic slovenske narodne anjšine v Italiji. Gre za zamisel, ki se nam zdi še kar Riniva in ki bi lahko postala predmet “ZTnišljanja tudi v krogih same slovenske toanjšine. G primerih nasilja nad slovensko manj- dalje na 2. strani ■ V torek, 25. t.m., je deželni svet Furlanije Julijske krajine začel razpravljati o spremembah letnega proračuna. Ker je deželna uprava ugotovila, da razpolaga z 200 milijardami več, kot je predvideval proračun, se razprava o spremembah letos bistveno razlikuje od prejšnjih. Poraba tolikšne vsote namreč more jasno pokazati, ali so upravitelji voljni spopasti se s pomembnimi problemi, ali vsaj opozoriti, katere dejavnosti oziroma sektorji imajo prednost. Svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je v svojem daljšem posegu podrobno razčlenil predlog spremembe proračuna in z zadovoljstvom ugotovil, da se namerava deželna vlada končno resneje lotiti problema varstva okolja, čemur je •namenjeno precej sredstev, čeprav so posegi včasih improvizirani. Obregnil se je ob nedoslednost deželne uprave, ki po eni strani upravičeno skrbi za varstvo okolja, po drugi pa sploh ne jemlje v poštev škode, ki jo bo prizadela izgradnja sinhrotrona blizu Bazovice, ali trmasto vztraja pri lokaciji sovodenjskega upepeljevalnika v neposredni bližini vasi. Pri teh odločitvah je deželni odbor nepopustljiv, medtem ko se brez posebnih težav spreminjajo že spre- jete odločitve za območja, ki so v naravovarstvenem pogledu niso tako važna. Zato je Brezigar pozval odbor, naj bo v prihodnosti bolj dosleden. Svetovalec Ssk se je nato zaustavil pri vprašanju protivrednosti, ki jo dežela namenja za škodo krajevnim skupnostim. Tu gre omeniti predvsem večletno financiranje razvoja tržaškega Krasa, kar pomeni, da gradnja znanstvenih in turističnih centrov dejansko oškoduje kraški teritorij. Končno je svetovalec Ssk z zadovoljstvom vzel na znanje dejstvo, da je SLORI končno vključen med tiste ustanove deželnega pomena, ki prejemajo vsakoletno podporo. To kaže, da se je v zadnjem letu 1 (morda predvsem po zaslugi Ssk, ki je član večine op.ur.) v tem pogledu bistveno spremenilo ozračje v deželnem odboru, saj je še jeseni prišlo do ostrih nastopov proti taki vključitvi. Vsota je sicer še nezadostna, vendar je treba priznati, da se s tem korakom odpira novo, mirnejše obdobje za ta naš znanstveni inštitut. Brezigar je priporočil, da bi se naslednje leto v proračunu našle primerne rešitve tako za gledališke gradnje kot tudi za podpore kulturnim in športnim dru- dalje na 2. strani ■ Bojan Brezigar tajnik komisije za Trst RADIO TRST A ■ NEDELJA, 30. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Izbor iz Kmetijskega tednika; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.15 Mladinski oder: »Bučno seme«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 »Prežganka« — antologija humorja; 12.40 Godbe na pihala; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 17.00 Jožko Lukeš: »Zgodilo se je v operi«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PONEDELJEK, 31. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Mal položi dar domu na oltar«; 9.15 Otroški kotiček: »Dogodivščine barona Munchhausna«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 12.00 Sonatina za glas in klavir; 12.40 Želinjska dekleta prosvetnega društva Lipa iz Velikovca; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 »Utrinki«; 16.00 In ti, kam pojdeš v soboto zvečer?; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ TOREK, 1. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: »Dogodivščine barona Munchhausna«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 12.40 »Glas harmonike«; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Kresničke; 15.30 Premišljevanja za današnji čas; 16.00 »Kulturnopolitiki« v kuhinji; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 M. Sosič: »Boginja iz Sesljanskega zaliva«; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SREDA, 2. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz Dvignjene zavese; 9.15 Otroški kotiček; »Dogodivščine barona Munchhausna«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 12.40 Folklorna glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 1530 Iz zemlje gre v trto — o poeziji; 16.00 Pogled v restavratorsko delavnico; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Spomini Staneta Kavčiča; 19.00 Večerni radijski dnevnik. B ČETRTEK, 3. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Križem po svetu; 9.15 Otroški kotiček: »Dogodivščine barona Munchhausna«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 12.00 Glasbeni portret Urbana Kodra; 12.40 Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane; 13.C0 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 »Utrinki«; 16.00 Koroški portreti; 17.00 Poro čila in kulturna kronika; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ PETEK, 4. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: »Dogodivščine barona Munchhausna«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi; 12 40 Folklorna glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 O tolmačenju otroške risbe; 16.00 Koncert za srce in orkester; 17.00 Poročila in kulturna k-o-nika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik. ■ SOBOTA, 5. avgusta, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Ku1-turni dogodki; 9.15 Otroški kotiček: »Dogodivščine barona Munchhausna«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 12.40 Dekliški zbor Vesna iz Križa; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 O tolmačenju o-troške risbe; 16.00 Med zemljo in sanjami; 17.03 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Sonatina za glas in klavir; 19.00 Večerni radijski dnevnik. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151 Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je izrazil zadovoljstvo, ker sta bila v ponedeljek, 24. t.m., končno izvoljena predsednik in tajnik Komisije za Trst. Njeno delovanje je bilo namreč dalj časa ohromljeno, ker se zainteresirane politične stranke niso mogle sporazumeti glede imena novega predsednika te komisije. V ponedeljek, 24. t.m., je bil končno izvoljen za predsednika krščanski demokrat Calandruccio, a ne z glasovi ve- SPREMEMBE DEŽELNEGA PRORAČUNA KORISTIJO NAŠI MANJŠINI ■ nadaljevanje s 1. strani štvom, ki so odločno prenizke. Predstavnik Ssk je napovedal pozitiven glas za predlog deželne vlade, kar je posledica tudi že omenjenih ukrepov v korist slovenske manjšine. SSk POSREDOVALA PRI ANDREOTTIJU V času oblikovanja programa nove vlade je deželno tajništvo Slovenske skupnosti opozorilo predsednika Andreottija na nujnost, da vladni program potrdi obvezo o rešitvi temeljnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V brzojavki deželnega tajnika SSk Iva Jevnikarja je rečeno, da je za to potreben pravičen zaščitni zakon, ki mora biti v skladu z ustavnimi načeli in mednarodnimi obvezami I-talije. Slovenska skupnost je predsedniku Andreottiju tudi predlagala, da bi sprejel njene predstavnike za poglobitev problematike. BOLJŠI ODNOSI MED VATIKANOM IN MOSKVO Nov pomembni korak v izboljšanju odnosov med Vatikanom in Sovjetsko zvezo. Papež Janez Pavel II. je s pristankom sovjetskega predsednika Gorbačova lahko i-menoval prvič po vojni novega katoliškega škofa v Belorusiji. Katoliška cerkev je tam sicer legalna, vendar je bila brez hierarhičnega vodstva. Novi škof je 43-letni Tadeusz Kondrusiewicz, ki je kot apostol-( ski administrator prevzel vodstvo škofije: v Minsku. \ ■ nadaljevanje s 1. strani šino piše v zadnji številki, in sicer na prvi strani, tudi glasilo goriške nadškofije, tednik Voce Isontina. Urednik c. m. (Celso Macor) navaja nasprotovanje nekaterih i-talijanskih krogov v Gorici začasni namestitvi nekaterih slovenskih šol v italijanskem šolskem poslopju, kjer je za to dovolj prostora, primer s seje rajonskega sveta v Skednju, prijavo sodišču dveh slovenskih duhovnikov v Benečiji, ki sta priredila brez dovoljenja civilne oblasti »proš- čine, ki upravlja tržaško občino in pokra-jino, kot se je glasil dogovor. Za tajnika pa je bil izvoljen Bojan Brezigar. Sledn]1 je bil pred kratkim javno opozoril predstavnike prizadetih strank, naj poskrbijo, da se vprašanje končno uredi. Posebno o-pozorilo pa sta posredovala vladni komisar in Računski dvor. Komisija za Trst bo lahko zdaj pričela z delom — pravi v poročilu deželni svetovalec Slovenske skupnosti — in bo že na prvi seji, ki je bila sklicana za konec avgusta, poskrbela za porazdelitev skladov za leto 1989 in za sestavo štiriletnega načrta izdatkov, tako da bodo javni in zasebni gospodarstveniki imeli pred seboj ]aS' no sliko in vedeli, na kolikšna sredstva lahko računajo. —o— BENEDIKTER PREDAN NADZORNEMU ODBORU Razširjeno vodstvo Južnotirolske ljuC*' ske stranke je formalno predalo nadzorne-mu odboru svojega dolgoletnega vidnega voditelja Alfonsa Benedikterja, ker se Je pri zadnjih evropskih volitvah povezal z listo manjšin Federalizem in tako prekrši strankarsko disciplino. Stranka je tudi i' menovala posebno komisijo, ki naj pripra' vi popravke k zakonskemu osnutku 0 manjšinskih pravicah Ladincev na Tridentinskem-Južnem. Tirolskem, ki ga obravna-va parlament. USTAVNO SODIŠČE IN ODVISNI DELAVCI Ustavno sodišče je izdalo pomembn0 razsodbo o pravicah tistih odvisnih delav' cev, ki so zaposleni v podjetjih z manj ko IG uslužbenci. Doslej italijanska zakonod3-ja za uslužbence teh podjetij ni predvid°' vala tistih jamstev v primeru odpusta iz disciplinskih razlogov, ki jih uživajo dela^' ci v večjih podjetjih. Tudi v malih podjot' jih ima torej uslužbenec pravico, da zve za gospodarjeve obtožbe, možno kazen in u' temeljitev, pravico ima, da se primem0 brani in da zahteva, da se dejansko ng° tovi upravičenost obtožbe. Ustavno sodiš°e je izjavilo, da ne more biti razlik v ravn3' nju z delavci v malih in velikih podjetji0’ ko gre za tako hudo stvar, kot je odpust iz disciplinskih razlogov, saj tak ukrep S^° boko zareže v moralno in poklicno sfer° vsakega uslužbenca in mu tudi ustvarja žave pri iskanju nove zaposlitve. nji procesiji«, ter požig zakristije pri SLh Stoblanku ter oskrunjenje tamkajšnje ŽV-V nijske cerkve. Za pisca je vse to odraz ter izraz rasizma, oziroma sovraštva do vsebin vseh, ki so »različni« od večine. Smatrali smo za pravilno opozoriti nejavnost na mnenje, ki prihaja z italijanska strani, kar med drugim kaže, da le nimcL' mo opraviti s samimi nasprotniki in sC' vražniki, temveč da so tudi na »drugi strani« ljudje, s katerimi je dialog ne sam0 možen, temveč celo nujen. Dialog je možen in celo nujen J Priprave na postavitev spomenika škofu Antonu Martinu Slomšku KJEDOM JE MOJ... S podonbimi besedami se začenja zna na slovenska narodna pesem, ki poje o do-domovini, materinem jeziku. Misli o domovini, čustva domotožja in nostalgije s° vedno prevevale naše pesnike, pisatelje !n skladatelje — pa v določenih situacijah tudi vsakega človeka sploh. Koliko naših ljudi je moralo daleč zdo-,na. najprej pod fašizmom, ki je nasilno PTsineščal državne in druge nameščence J1 uradnike, pa spet kasneje zaradi vojnih jn Povojnih dogodkov. Eni so znali in hote-1 °hraniti svoj izvor (jezik, izročila in po-°bno)i drugi so se ga hote ali nehote iz-^bili. Že samo po Italiji je danes toVko Mdi slovenskega izvora in imena, ki o tem naizgovorneje pričajo. Lahko so v teku či-Sq tudi pozabili svoj jezik, niso pa verjet-j1,0 izgubili vsake vezi s svojo rodno zem-J°’ ki jih vsaj podzavestno še kliče in va-1 k sebi... Zaradi službenih dolžnosti sem se pred Tatikim skoraj mesec dni mudil v Toska-Ul’ v mestu s staro srednjeveško podobo, Pno lepih umetnin in obenem lepo uo-pirjenim v zeleno apeninsko območje. Teteklost se lepo veže s sedanjostjo, bo-Sastvo mogočne katedrale in stare škofij-palače ter drugih monumentalnih cer-Va, srednjeveških uličic z ozkimi oboki, °lpov in niš na eni strani s sodobnim Tipom živahnega, vendar umirjenega Pl0vincialnega mesta na drugi strani. V mali kavarnici s skoraj vsakodnev-lTn bežnim obiskom za kavo ali razgledni-c° naletim na gospo, lastnikovo ženo, ki | . P°govoru pravi, da je doma iz znane va- j 1 v dolini Idrijce. Že dolgo je ni obiskala,' >. °troških let je že v Toskani, kamor je njen oče premeščen v dobi fašistične-?a Težima. Tudi našega jezika ne govori, c„ePrav pravi, da ga razume. Lepo pa ji te-e toskanska izgovarjava (recimo znani p). Vsekakor pa zaslišim zadnji dan njen °venski »Na svidenje!«. S tem tudi po-® to, kar si želi, da bi še kdaj obiskala °Je gozdove in travnike v ozki gorski do-ftici. Se drugod po Toskani — tudi v nje->.Gr?1 glavnem mestu — živi veliko naših Judi, Marsikdo izmed njih pa prav lepo branja in goji slovensko besedo in jo pre-Qsa novemu rodu. In to tudi, ko npr. eden l staršev ni Slovenec, pa se še ta sam nauči našega jezika in mu to prav pri-SG Za kak nastop v firenški Operi, kjer ^deluje, ali ko na goriškem koru skupaj £*eno Slovenko — pevko poje slovenski ■ Klic domače zemlje je prvobiten in za-jTne celoto narodno - kulturnega bistva. 0 obenem klic srca pa tudi razuma (He-bi ga imenoval »duh ljudstva«). Težko e je upreti ali ga utišati. In ko sem s hotelskega okna zvečer zrl bj-ižnja apeninska pobočja, so mi zazve-znani in vrelevi Župančičevi verzi o l^ovini; * Mirno in milo gori nad gorami, kot , zastor zlat — ’ tamkaj ozad, — tam si ti, ki me misel nate omami, domovina...« Popotnik V Mariboru se nadaljujejo priprave za postavitev spomenika škofu Antonu Martinu Slom- j šku. Prešernov sodobnik je pomemben ne le kot cerkveni predstavnik in slovenski svetniški kandidat, temveč tudi kot pospsševatelj slovenskega šolstva, slovenske knjige in branilec slovenskih narodnostnih meja v severovzhodni Sloveniji. V Mariboru so dolga leta trajala prizade-vanja, da bi dobil svoj spomenik general in pe-: snik Rudolf Maister, borec za severno mejo in ; osvoboditelj Maribora ob koncu prve svetovne vojne. S spremenjenim političnim ozračjem je bilo to mogoče, tako da so slovesnosti prisostvovali še nekateri Maistrovi borci, ki jih je med Slovenci iz dneva v dan manj. Pred dnevi je ljubljansko Delo objavilo osmrtnico podpredsednika republiškega odbora Zveze prostovoljcev-borcev za severno mejo Slovenije Petra Hariša, ki je umrl v 90. letu v Ljubljani. Kmalu po postavitvi Maistrovega spomenika pa je prišlo do pobude za postavitev spomenika škofu Slomšku, in sicer na javnem trgu in ne le v cerkvi, kjer ga že ima ob svojem grobu. Akcijo za postavitev spomenika zdaj skupno vodita Kulturna skupnost Maribor in mariborska ško- OZN IN CIPER Predsednik varnostnega sveta Združenih narodov, jugoslovanski diplomat Pejič, je v imenu svetovne organizacije pozval turške oblasti na Cipru, naj takoj o-svobodijo tiste grške demonstrante, ki so pred dnevi prekoračili zeleno črto med grškim in turškim delom otoka ter so jih Turki aretirali. Deset moških je še vedno zaprtih. Pejič je pozval tako Grke kot Turke k čimvečji zmernosti pri reševanju težke krize. SMRT V VOJSKI Pristojni vojaški uradi so izdali poročilo, iz katerega izhaja, da je v lanskem letu v Italiji umrlo 328 vojakov. Všteti so častniki in podčastniki ter naborniki vseh treh rodov italijanske vojske, se pravi, mornarice, letalstva in pehote. Največ vo-j jakov, skupno 142, je umrlo v prometnih, nesrečah. V 108 primerih je smrt povzročila kaka bolezen, 18 vojakov pa je izgubi-> lo življenje, ker so naredili samomor. Bonnski dnevnik »Die Welt« je pisal, da je sovjetska vlada navezala stike z zahodnimi strokovnjaki, ki naj bi s svojimi nasveti pomagali pri ustanavljanju trgovinskih prostihi con na območju Lenin- j grada, Odese, v Sibiriji in v Kaliningradu,' bivšem Konigsbergu v nekdanji Vzhodni Prusiji. V tej coni bi moralo nastati veli--ko industrijsko središče, v katerem bi na-1 šli zaposlitev tudi pripadniki nemške na-1 rodnostne skupnosti, ki so do druge sve-! tovne vojne prebivali ob Volgi, a jih je leta 1941 Stalin dal premestiti v Sibirijo. Novo in veliko industrijsko središče bi nastalo na območju, ki je zdaj pod strogim. fija. 2e pred meseci je stekla nabirka za kritje stroškov. Te dni je bilo objavljeno vabilo umetnikom doma in na tujem, naj sodelujejo v natečaju za spomenik. Ta bo stal na Slomškovem trgu v Mariboru. Velikost, je rečeno v razpisu, naj bo prilagojena okolju, gradivo za izvedbo I spomenika pa naj izbere umetnik sam. Slomšek naj bo prepoznaven po svojem človeškem liku in zgodovinskem pomenu. Osnutek je treba predati do 30. novembra. V žiriji so dr. Sergej Vrišer, dr. Nace Sumi, Zdenko Kalin, inž. Branko Kocmut, dr. Emilijan Cevc, dr. Vladimir Bračič, Viljem Pangerl in Slavko Tihec. Podeljene bodo tri nagrade, vsi natečajniki, ki bodo izpolnjevali pogoje, pa bodo dobili odškodnino. Prvi nagrajeni osnutek ima pravico do izvedbe. —O— IZRAEL IN PALESTINCI Avstrijska tiskovna agencija APA je poročala, da sta se ob simpoziju, ki ga je 1. in 2. julija priredil na Dunaju inštitut Renner od socialistične stranke, srečala predstavnika izraelske vladne stranke Li-kud ter Organizacije za osvoboditev Palestine. Za Likud se je udeležil srečanja Elie Halali, ki je tesen sodelavec izraelskega ministrskega predsednika Šamira, za Organizacijo za osvoboditev Palestine pa je bil prisoten član njenega izvršnega odbora. ČLOVEKOVE PRAVICE V ITALIJI 18 - članski odbor Združenih narodov za človekove pravice je v Ženevi končal z obravnavo poročila o človekovih pravicah v Italiji, ki so ga rimske oblasti predstavile na podlagi določil mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Strokovnjaki so pozitivno ocenili položaj v Italiji, vendar so imeli tudi kritike. Kritizirali so dolgotrajnost sodnih postopkov v Italiji, dolžino preiskovalnega zapora, povečano število primerov, ko so varnostne sile slabo ravnale s priporniki, in razlike v uživanju pravic žensk in otrok na severu ali na jugu. Glede preiskovalnega zapora so strokovnjaki izjavili, da je vsekakor predlog. Trenutno lahko traja šest let, po novem kazenskem postopniku bo lahko trajal štiri leta, vendar je tudi to pretirano. vojaškim nadzorstvom. Po zahodnih načrtih bi na območju nove industrijske cone zgradili šole za tujce, trgovinska središča in primerne zdravstvene strukture. Poskrbeti bi morali tudi za kulturne infrastrukture. Za to industrijsko središče se baje zanimajo mnoga zahodnonemška industrijska podjetja, ki bi rada tudi zaposlila pripadnike nemške narodnostne skupnosti, živeče v Sovjetski zvezi. Za ostale industrijske in trgovinske cone se zanimajo , tudi Amerikanci in Japonci. Ta območja j bi se morala dejansko spremeniti v prave zahodne otoke, organizirane v skladu z načeli tržnega gospodarstva. Proste cone tudi v Sovjetski zvezi? XXIV. ŠTUDIJSKI DNEVI »DRAGA *89« Trst - 1., 2. in 3. septembra 1989 Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulica 89 Petek, 1. septembra, ob 17. uri: — Predstavitev letošnje DRAGE Petek, ob 17.30: — O PROBLEMIH IN REŠITVAH V MULTIKULTURNIH DRUŽBAH Pogled iz širokega sveta na problematiko, ki zadeva tudi Slovence: kulturni in jezikovni pluralizem Po predavanju diskusija. Sobota, 2. septembra, ob 16. uri: — Slovesna otvoritev, nato: MANJŠINA — ŽRTEV IDEOLOŠKIH BOJEV? Skupina zamejskih kulturnih delavcev v pluralističnem razgovoru o dosedanjem prevladovanju ideologije v zamejskem dogajanju Sledi diskusija Nedelja, 3. septembra, ob 10.30: — VIZIJE IN MEJE NARODNE SPRAVE j Zareč problem narodne sprave, ki naj bi vzpostavila most čez prepad revolucije, v novi in doživeti osvetlitvi Po predavanju diskusija. Nedelja, 3. septembra, ob 16. uri: — SLOVENIJA MED EVROPO IN BALKANOM Slovenska pomlad, Majniška deklaracija 1989, napetost z jugom, pravica do odcepitve v predavanju, ki bo pomenilo poseg v osrčje slovenske narodne problematike Po predavanju diskusija. Nedeljska služba božja bo ob 9. uri na prostem. KOMISAR NA OBČINI MILJE Za izrednega komisarja na miljski občini je bil imenovan podprefekt Pasquale Vergone, ki je namestnik vodje kabineta na tržaški prefekturi. Komisar bo vodil miljsko občino do prihodnjih predčasnih volitev, ki bodo po vsej verjetnosti 22. oktobra. V miljski občini ni bilo mogoče oblikovati stalne večine. Zupan Mutton je vodil odbor, sestavljen iz predstavnikov Liste Frausin. Odbor je razpolagal v svetu z 12-imi glasovi na 24. TRIJE NOVI SLOVENSKI PRAVNIKI Pred kratkim so na pravni fakulteti tržaške univerze diplomirali kar trije mladi pripadniki slovenske narodne manjšine v Italiji. Ti so Damjan Terpin iz Steverjana, Sonja Levstik z Opčin in Tanja Hmeljak iz Sovodenj. Novim pravnikom za uspeh iskreno čestitajo prijatelji in | znanci ter jim želijo veliko uspehov tudi v po-1 klicu. Čestitkam in željam se pridružuje Novi ' list. BOJ PROTI ALGAM Dejstvo, da je deželna uprava namenila pet milijard lir za zavarovanje plaž pri Gradežu in Lignanu pred algami, je vzbudilo proteste v Trstu. Zupan Richetti, pokrajinski predsednik Crozzoli, predsednik Letoviščarske ustanove Barison in drugi so kritizirali dejstvo, da dežela ne skrbi za zaščito tržaške obale. Tržiški župan De Marchi pa je moral prepovedati kopanje pri Marini Novi in pri kampingu Panzano Lido. To pa ne zaradi alg, temveč zaradi mikrobioloških izvidov o onesnaženosti vode. Vsedržavna zveza ribiških zadrug Fe-dercoopesca je za jutri pozvala ribiške čol- GRADNJA KULTURNIH OBJEKTOV V SEŽANI V središču Sežane bodo v kratkem zgradili kulturni center, ki bo posvečen spominu Srečka Kosovela. V teh dneh se že končuje gradnja zunanjega avditorija, ki bo pomenil lepo pridobitev za Sežano in širše kraško področje. Graditelji računajo, da bodo ta del kulturnega centra dokončali že do konca avgusta, ko bodo v Sežani praznovali občinski praznik. Poskrbeli bodo tudi za ureditev rrcdišča in za javno razsvetljavo. To je torej začetek obsežnejših del, ki bodo spremenile zunanjo podobo Sežane. ZARADI NESREČE UMRL SILVESTER ZOBEC Ves tržaški Breg in širšo slovensko javnost je pretresla smrtna nezgoda, ki se ie v ponedeljek, 24. t.m., pripetila v vinogradu Na Otavi pri Boljuncu. Smrtno se je ponesrečil 74-letni Boljunčan, Silvester Zobec. Poljska dela je opravljal s sosedom 69-letnim Radom Slavcem. Slednji je rahljal zemljo z ročnim motornim plugom. Prišlo je do nezgode. Rezilni noži so hudo ranili Silvestra Zobca, ki je hudo krvavel zaradi ran v spodnjem delu trebuha. Izdihnil je po sprejemu na oddelku za oživ Ijanje v katinarski bolnišnici. ne, naj se udeležijo poskusne akcije za pre; mešanje morske vode vsaj ob italijanski jadranski obali. Izvidi so namreč pokazali, da je v globini zaradi alg vse manj kisika in da postaja Jadran mrtvo morje. Nekateri strokovnjaki, ki bodo zdaj nadzirali poskus, so svetovali tozadevno akcijo. Skupine ribiških čolnov bodo po štiri ure plu' le v razdalji pol milje do dveh milj do obale. Vsak čoln bo razgiboval vodo ne le z vijakom, temveč tudi z eno ali dvema verigama, na koncu katerih bodo privezane stare avtomobilske gume. ŽIVLJENJSKI STROŠKI V TRSTU Življenjski stroški so v Trtsu julija na; rasli za desetinko odstotka, kar je najbolj51 rezultat v letu. Trst je, kot znano. med večjimi italijanskimi mesti, v katerih državni zavod ISTAT zbira podatke. Enak0 kot v Trstu so se potrošniške cene dvigmie v Turinu in Bologni, medtem ko so stroški v Genovi in Milanu narasli za 0,2 odstotka, v Benetkah pa za 0,5 odstotka. Celoletna inflacija bi v Trstu morala dosegati 7 odstotkov in 8 desetink. Napoveduje se kriza deželne večine V deželnih političnih krogih se spet govori o krizi v šest-strankarski večini, ki vodi deželno upravo. V ponedeljek, 24. t.m., sta se v Vidmu srečali predstavništvi Krščanske demokracije in socialistične stranke. To naj bi bil začetek preverjanja odnosov. Dejansko sta ostali obe stranki strogo pri svojih stališčih, ki se ne zdijo hitro uskladljiva. Medtem ko Krščanska demokracija pozitivno ocenjuje šeststrankarsko večino, je za socialiste ta formula že zamrla, preverjanje naj bi torej zajelo tudi druge stranke zunaj koalicije. V torek, 25. t. m., ko se je začelo zasedanje deželnega sveta, se je zato že širil glas, da bi lahko v petek nastopila uradna kriza deželnega odbora. Deželni svet bo nam- reč zasedal štiri dni zaporedoma. Glavn3 točka so spremembe letošnjega in pa t*1' letnega deželnega proračuna. Na dnevne*1! redu je še vrsta drugih vprašanj. Dežela1 odbor je na torkovi seji odgovoril na šte' vilna svetovalska vprašanja, pri čemer se je dotaknil tudi vprašanj, ki so pomembna za slovensko narodnostno skupnost. NOVA PRAVNIKA Pred dnevi sta na pravni fakulteti trža&e univerze diplomirala Damjan Terpin iz Stever jana in Sonja Levstik z Opčin. Novima pra^] koma za življenjski uspeh iskreno čestitajo P*1 jatelji in znanci, ki jima želijo tudi mnogo usVe_ hov v poklicu. Čestitkam in željam se pridružU-le Novi list. Prejeli smo 0dPRTO pismo J°ŽETU SMOLETU Predsedniku Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Dovolite mi, prosim, da vas pred srečanjem z Negacijo PSI iz naše dežele opozorim na nekatere ^anifestacije novega kurza socialistične stranke v asih krajih, da vam bo bolj jasno, s kom imate “Praviti. I Novi kurz se je začel opazneje manifestirati, ko Prvi predsednik vlade Italijanske republike iz rst socialistične stranke poslanec Bettino Craxi ,D Priliki javnega nastopa v Trstu negodoval nad esno in krivično mejo okoli Trsta. Z drugimi bsse-Ježj1'' k° se °9reval za mejo pri Postojni ali na Od takrat dalje se je PSI vse bolj približevala /ališčem Liste za Trst, ki je od nekdaj pozivala h rsenju določil republiške ustave in mednarodn h r09odb, ki jamčijo zaščito slovenske manjšine v Pijanski republiki. Leta 1986 je tržaška PSI stopila v upravno za-*nl*tvo z Listo za Trst, ob državnozborskih volit-al1 14. 6. 1987 pa sta obe stranki sklenili volilno J^ništvo, med katerim sta tekmovali, katera bo aiočneje odrekala slovenski manjšini pravice, ki Novice 1 Jamčijo republiška ustava in mednarodne pogod-Augusto Seghene, pokrajinski tajnik PSI, je tast poudaril nasprotovanje svoje stranke ustavi in .^arodnim pogodbam z besedami: »tržaška PSI udarja, da je proti uvedbi vsakršne oblike dvoje-.Cn°sti, to je proti pravnemu izenačenju italijan-, "}e in slovenščine v javnih aktih in v odnosih 2 oblastmi«. s. pri letošnjih volitvah v evropski parlament sta j/ariki sklenili volilno zavezništvo na najvišji rav-ll1 In če gre verjeti vestem, ki smo jih lahko bra-j v tisku, se je takrat PSI obvezala, da si bo priza-vala okrniti in omejiti pravice slovenske manjši-l 1 ki jih določajo ustava in mednarodne pogod-e' Zdi se, da v zadnjih časih Lista za Trst že za-.staja za PSI v protiustavnem prizdevanju za ome-itev pravic slovenske manjšine. Prav te dni je sedanji pokrajinski tajnik PSI Ales-andro Perelli, s katerim boste imeli danes čsst I® rokovati, označil zahtevo rajonskega svetovalca n ja Paulettija, da se spoštuje zakonito odobren i ayilnik rajonskih svetov, ki ga je izglasoval za-n'to izvoljen občinski svet, za provokacijo. Da, av ste prebrali: v pravni državi je zdaj zahteva spoštovanju veljavnih predpisov provokacija! Nič čudnega tedaj, če fašistom, ki se čutijo toženi na desni, začenjajo popuščati živci. Prisrčen pozdrav! rst- 19. julija 1989 SAMO PAHOR član Glavnega odbora SKGZ SE ENO ODPRTO PISMO Ne morem si kaj, da bi Vas ne poskušala opo-*0r'ti na ravnanje predstavnikov stranke, pri ka-®ri ste na obisku, v odnosu do temeljne pravice 0venske manjšine — pravice do javne rabe sionskega jezika. Načelnik svetovalske skupine PSI v rajonskem Vetu za Škedenj in Čarbolo je prvi dal pobudo, Se mojemu kolegi onemogoči raba slovenskega 2'ka, s tem da je zapustil sejno dvorano. Sledili s° rnu drugi in seja je postala nesklepčna. Občinska odbornica PSI Ariella Pittoni je tolma- čila nedvoumen člen pravilnika rajonskih svetov o pavici do rabe slovenščine na tak način, da je ko-91 Ponovno onemogočila uporabo slovenščine. Pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli zdaj oz-acuie zahtevo po spoštovanju veljavno odobrene-Pravilnika rajonskih svetov kot provokacijo. Povprašajte, prosim, svoje gostitelje, kako si I Odstavljajo pravno državo, ko pa stalno kršijo ve-I avne predpise in pozivajo h kršenju ustavnih do-In mednarodnih pogodb. ^ odličnim spoštovanjem JAGODA KJUDER rajonska svetovalka KPI za Sv. Ivan MEDNARODNA KONFERENCA O KAMBODŽI V Parizu sta se 24. t.m. sestala kam-boški princ Norodom Sihanouk in predsednik kamboške vlade Hun Sen. Razpravljala sta o pripravah na mednarodno konferenco o Kambodži, ki se bo začela v nedeljo, 30. t.m., v francoski prestolnici. Ob koncu pogovorov princ Sihanouk in predsednik Hun Sen nista dala nobene izjave. Tajski zunanji minister je medtem v Bangkoku izjavil, da je njegova vlada pripravljena pomagati pri dobavljanju ameriške vojaške pomoči princu Sihanouku in nekomunističnemu odporniškemu gibanju v Kambodži. Na mednarodni konferenci v Parizu bodo razpravljali o možnosti ureditve razmer v Kambodži. SMRT NA ITALIJANSKIH CESTAH Zadnji konec tedna je na italijanskih cestah umrlo 67 ljudi, 1299 pa jih je bilo ranjenih. Prometnih nesreč je bilo 1652. 27 ljudi je izgubilo življenje v soboto, ko se je pripetilo 543 prometnih nesreč. Po italijanskih cestah je konec tedna krožilo sedem milijonov in pol vozil. V petek je pri prometnih nesrečah umrlo 18 ljudi, 360 pa jih je bilo ranjenih. V nedeljo je izgubilo življenje 22 ljudi, 583 pa jih je bilo ranjenih. PLOŠČA NA BRIONIH V Sloveniji so v soboto, 22. t. m., praznovali Dan vstaje. Dan prej je bila na' Brionih slovesnost, med katero so odkrili spominsko pločšo na hiši, kjer je delal Edvard Kardelj, ko je bil s Titom na otočju. j Spregovorila sta predsednik Slovenije Stanovnik in Hrvaške Latin. NOVI PREDSEDNIK ČASNIKARSKE ZBORNICE Za novega predsednika vsedržavne časnikarske zbornice je bil izvoljen časnikar Guido Čampi, za tajnika pa časnikar iz Tridenta Fau-stini. Blagajnik je Gino Apostolo iz Torina. V izvršnem odboru so trije poklicni časnikarji in dva publicista. Vsedržavni svet časnikarske zbornice je zasedal v Rimu, v sredo, 19. t. m. Prihodnja seja bo septembra, ko bodo izvoljeni člani posameznih komisij. Na volitvah za vsedržavni svet časnikarske zbornice je bil potrjen za deželo Furlanijo Julijsko krajino naš glavni u-rednik dr. Drago Legiša. SOVJETSKA ZVEZA IN IZRAEL Neki izraelski dnevnik je objavil vest, da bo v kratkem prispel na obisk v Tel Aviv Gennadij Terasov, ki ga je sovjetski zunanji minister Ševardnadze imenoval za svetovalca za bližnjevzhodna vprašanja. Med obiskom naj bi se sovjetski diplomat srečal z izraelskim ministrskim predsednikom Šamirom. Obravnavala bosta vladni načrt za pomiritev na zasedenih ozemljih. Izraelsko zunanje ministrstvo doslej ni potrdilo te novice. Vsekakor pa bi obisk sovjetskega vladnega funkcionarja v Izraelu pomenil spremembo v dosedanjih odnosih med Sovjetsko zvezo in Izraelom. ITALIJA IN KITAJSKA Središče za statistiko podjetij je v Firencah objavilo podatke o trgovinskih izmenjavah med Italijo in Kitajsko. V prvih desetih mesecih lanskega leta je skupna izmenjava dosegla vrednost 2.860 milijard lir. Za skoraj 31 odstotkov se je povečala v primerjavi z letom prej. Prvič po več letih pa je imela Italija pri tem primanjkljaj, in sicer 197 milijard lir. Novice z Goriškega ZANIMIV PREDLOG »Mednarodni laboratorij za komunikacije«, ki ima sedež v Huminu, je imel v Vidmu mednarodni simpozij z naslovom »Dve Evropi, ena kultura in kinematografija«. V imenu prirediteljev je profesor sociologije na milanski Katoliški univerzi Bruno De Marchi predlagal, naj bi v Furlaniji-Julijski krajini ustanovili filmski forum za spoznavanje produkcije v Jugoslaviji in Vzhodni Evropi. Izbor filmov naj bi eno leto predstavljali v Trstu in Gorici, eno leto pa v Vidmu in Pordenonu. RAZSTAVA PODOBE SOŠKE FRONTE BO POSTALA STALNA Ob obletnici konca prve svetovne vojne je Goriški muzej priredil skrbno pripravljeno in zelo dobro obiskano razstavo z naslovom »Podobe soške fronte«. Več kot leto dni je bila na ogled občinstvu v prostorih vile de Bartolomei v Solkanu. Prav zaradi izrednega zgodovinskega pomena te razstave in uspeha, ki ga je imela med ljudmi, se je Goriški muzej odločil, da bo pripravil stalno zbirko na Sveti gori. Napovedujejo, da bodo stalno zbirko z razstave »Podobe soške fronte« odprli letos septembra. GORIŠKA OBČINSKA UPRAVA Še vedno se sestaja goriški občinski svet, ki z veliko težavo (zaradi stalne »zelene« obstrukcije) razbremenjuje gigantski dnevni red (ki se vleče še pravzaprav od pomladne krize dalje)! Potem ko je bil odobren proračun za leto 1989 in za naslednje triletje, so sedaj na vrsti razna vprašanja redne uprave. Pri tem gre seveda podčrtati, da je sedaj tudi obstoječa večina precej skrčena (DC, PSI in SSk), kar se pozna zlasti v poletnih zasedanjih, ko manjka veliko svetovalcev. Naj še podčrtamo, da je v junijski razpravi o proračunu predstavnik Slovenske skupnosti dr. Damjan Paulin predložil resolucijo o zaščiti Slovencev, ki je bila nato sprejeta z glasovi večine in leve opozicije. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Revija »Cerkev v sedanjem svetu« o koncilski liturgični prenovi na Slovenskem »4. decembra 1963 je bila v Rimu razglašena konstitucija o svetem bogoslužju, februarja 1964 pa smo jo Slovenci že dobili v domačem jeziku. Tako je prva koncilska listina, ki je zadnja desetletja gotovo močno vplivala na razvoj liturgije pri nas, med nami že 25 let«. S temi bese- j dami se začenja dvojna, 5. in 6. številka revije »Cerkev v sedanjem svetu«. Prav tej obletnici in kritični presoji tega, kar je ta cerkveni dokument prinesel slovenski Cerkvi, je posvečen1 prvi del publikacije. Julka Nežič opozarja v' uvodniku na prevode vseh bogoslužnih knjig —! »od misala do brevirja in do zadnjega obred-nika«. Nadalje opozarja na spremembe v liturgiji in katehezi, ki so privedle tudi do prenavljanja bogoslužnih prostorov. Vse te spremembe so seveda prinesle veliko pozitivnega, prevelika vnema pri iskanju novosti pa je včasih bila vzrok nezadovoljstva in kritik. Veliko je tudi stvari, ki jih je koncil priporočil, a v slovenskij Cerkvi niso še zaživele. Zgodovinski pregled »glavnih potez liturgičnega gibanja pri nas« je podal Marijan Smolik. V članku med drugim opozarja, da »za prihodnost ostaja še velika naloga usklajevanja "rimskega” bogoslužja z domačimi navadami in možnostmi«. Vil jam Pangerl predstavlja »Bele lise na področju naše liturgične prenove«. Marijan Smolik v krajšem zapisu opozarja bralce na številne prevode koncilskih dokumentov. Se posebej pa na konstitucijo o svetem bogoslužju in druge pokoncilske dokumente o liturgiji. Franc Cerar v članku »Živeti brez greha« objavlja nekaj pripomb na sedanje mašno besedilo, ki je baje mar- sikje nejasno oziroma netočno prevedeno v slovenščino. France Oražem poroča, kako je pokoncilska liturgična vzgoja bila uvedena v bogoslovju in na fakulteti. O liturgični vzgoji v družini piše Vinko Škafar. V članku med drugim opozarja na številne časopise, molitvenike, sveto pismo, knjige in brošure, ki so jih izdale razne založbe in časopisi. Te publikacije naj bi družinam pomagale pri oblikovanju domačega verskega življenja. Zadnji prispevek tega prvega dela namenjenega 25-letnici konstitucije o liturgiji je napisal Ivan Likar. V njem obravnava vprašanje, kako lahko Cerkev rešuje številna vprašanja prilagajanja osnovnih smernic s potrebami na župnijah. Drugi del revije je posvečen delu z mladino. Janez Kobal v članku »Ljubezen do mladih« daje nekaj osnovnih smernic za uspešno vzgojno delo z mladino. Vse napotke je strnil v pojem resnične ljubezni, ki zna vztrajno delati. Znani primorski duhovnih Vinko Kobal pa razmišlja o »Predlogu za mladinski verski tabor«. Marko Mohorčič piše o »ponovni uveljavitvi duhovnega vodstva«. To je preizkušen, a še vedno aktualen način osebne duhovne poglobitve. Pravo vabilo k premišljevanju je zapis Janje Medvešček o tem, »kaj pričakuje od mladinske pastorale«. Zadnji prispevek, ki za slovenske razmere pomeni nekaj novega, je napisal Mauro Leban iz Gorice. V članku »Izkustvo skavtizma« predstavlja skavtsko vzgojno metodo. Zadnji del revije objavlja prispevke o pastoralnih vprašanjih. Milan Nemac poroča o »Ljud- dalje na 8. strani ■ UMRL JE PISATELJ DANILO LOKAR V starosti 97 let je v petek, 21. t.m., umrl v bolnišnici v Ljubljani dr. Danilo Lokar, zdrav nik in pisatelj. Rodil se je v Ajdovščini, gimnazijo je obiskoval v Gorici, medicino pa je študiral na Dunaju. Bil je zdravnik v Ajdovščini, a je moral z družino med drugo svetovno vojno zapustiti rojstni kraj zaradi sodelovanja z Osvo-vodilno fronto. Po italijanski kapitulaciji je c šel v partizane, po vojni pa je samo do leta J351 opravljal zdravniški poklic, ko se je docela posvetil pisateljevanju. Prvo njegova knjiga je lZ' šla leta 1956. Slo je za knjigo z naslovom »P°' doba dečka«. Pozneje je napisal kakih 20 knil9’ med njimi predvsem novelistične zbirke »Sodn dan na vasi«, »Hudomušni Eros«, »Dva umetn1' ka«, »Božična gos«, »Rodovi« in druge. Za Pisa' teljevo 90-letnico so v Kopru izdali izbor ri]e' gove novelistike pod naslovom »Burja pred b' šino«. Kot piše Primorski slovenski biografskt leksikon, je Lokarjev stil preprost, ima smi-se za opisvanje narave in kmečkega življenja, njegova ustvarjalnost je tesno povezana z ožjo Ruska antologija slovenskega pesništva Kot je poročalo ljubljansko Delo, je 20. t.m. obiskal Cankarjevo založbo v Ljubljani ravna-tej moskovske založbe Hudožestvenaja Literatura Andrejevič. S seboj je prinesel ravno dotiska-no obširno in lepo oblikovano antologijo slovenske poezije 20. stoletja. Gre za eno najširših antologij slovenskega pesništva v tujem jeziku, ki je sad skupne pobude omenjene ruske in Cankarjeve založbe. Izbor pesmi in ureditev knjige sta delo Aleksandra Romanenka, ki je tudi prevedel nekatere pesmi in prispeval obširne oznake posameznih avtorjev ob koncu knjige. Antologija obsega po pet pesmi 41 slovenskih pesnikov, od Ketteja, Cankarja, Zupančiča in Murna do še živečih ustvarjalcev srednje generacije. Med pesniki sta tako France Balantič kot Kajuh, med sodobnimi pa tudi zamejska ustvarjalca Gustav Januš iz Koroške in Marko Kravos iz Trsta. Na začetku knjige je obširen uvod o slovenski poeziji v našem stoletju, ki ga je napisal Tone Pavček. Moskovska knjiga je izšla v 25.000 izvodih pri zelo ugledni založbi. Tudi za ruske razmere je naklada za zbirko poezij zelo visoka. Omenjena založba je že pred leti samostojno izdala prevod Prešernovih, nato pa še Zupančičevih pesmi. Sodelovanje med slovensko in rusko založniško hišo pa obeta še nove sadove s prevodi ruskih del v Sloveniji in slovenskih del v Sovjetski zvezi. —O— MEDNARODNI NATEČAJ HARMONIKE Sredi tega meseca je bil v kraju Camalo pri Trevisu 14. mednarodni natečaj harmonike. U-deležencev je bilo okoli 50 iz številnih krajev v Italiji in Jugoslaviji. Dobro so se uvrstili gojenci šole Glasbene matice v Trstu. V kategoriji A za najmlajše je dosegel prvo mesto Igor Zobin, učenec Norine Dobrila, v B kategoriji je dosegel prvo mesto Valter Stock iz Milj, ki ga ravno tako poučuje Norina Dobrila, drugo mesto pa je zasedel Milan Viola, tudi iz Milj. V kategoriji E, za gojence, starejše od 18 let, se je uvrstil na drugo mesto Maurizio Marchesich, ki je gojenec profesorja Claudia Furlana. domovino, priča o krivicah in nasilju nad primorskim ljudstvom ter kaže na to in ono gospoda ■ sko rano. BOŽIDAR JAKAC — 90-LETNIK Prod dnevi je znameniti slovenski slikar tn grafik Božidar Jakac praznoval devetdeseti roj stni dan. Ob visokem življenjskem jubileji1 Je starosta naših likovnih umetnikov prejel številne čestitke in priznanja. Nemara pa je bil najbolj vesel retrospektivne razstave grafik, na ka teri so organizatorji zbrali njegova najbolj čilna dela te zvrsti iz različnih ustvarjalnih dobij. Jakac je slikar dolenjske pokrajine in pred vsem Novega mesta, svoje priljubljene teme, ^ jo je upodabljal v različnih tehnikah. Ob syf' jem umetniškem delu je jubilant našel dovo 1 časa, da je bil med ustanovitelji likovne akademije v Ljubljani in grafičnega bienala v Lipljani, ki je prerasel v mednardno uveljavljen0 likovno prireditev. Kot likovni organizator Je Jakac zasnoval in seveda tudi uspešno izpelji vrsto razstav in drugih imetniških projektoV’ vezanih z likovno umetnostjo. Filmske zgodovinarje čaka že velika naloQa’ da pregledajo in ovrednotijo filmski opus židarja Jakca. Med obema vojnama je posne vrsto filmov, med njimi so najbolj zanimivi Vc snetki iz Združenih držav Amerike, kjer je Pt£ živel nekaj časa na obisku pri slovenskih V-S^' jencih, ter dokumentarni filmi iz vojnega Ccis^- Navzlic obsežni in raznovrstni dejavnosti Fa je Jakac predvsem slikar in grafik. Ob izpWeTtl tehniki velja omeniti tudi čustveni naboj nie^ govih del, ki gledalca prevzame in osvešča. ŽARKO PETAN VRABČEVA OPERA TOLMINSKI PUNTARJI Svet slovenskih organizacij, ki je sodelova' pri uprizoritvi simfonične pesnitve Augusta * pavca Zlatorog v Vidmu, je že napovedal nov° večjo glasbeno pobudo. Jeseni bo pobudnik l