Štev. 90.	V	Ljubljani,	četrtek	20,	aprila	1939.	Leto	IV
Jugoslovansko-italijanski sestanek v Benetkah
na katerem bosta dr. Cincar-Markovič in grof Ciano reševala važna vprašanja, ki se nanašajo na odnošaje med Jugoslavijo,
Italijo in Madžarsko
Benetke, 20. aprila, m. V Benetkah pripravljajo vse za sobotni sestanek med jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičem in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Sestala se bosta v palači Fini, kjer je bil 1935 tudi sestanek med Mussolinijem in Hitlerjem. Zaradi priprav za sobotni sestanek je odpotoval v Rim tudi prefekt Julijske Krajine. Jugoslovanski poslanik v Rimu Boško Hristič se je na svojem potovanju v Belgrad ustavil tudi v Benetkah.
Jugoslovanskega zunanjega min. dr. Markoviča bosta spremljala iz Belgrada v Benetke jugoslovanski poslanik v Rimu Boško Hristič
in italijanski poslanik v Belgradu g. Mario Indelli. Grof Ciano bo prispel v Benetke v soboto zjutraj z letalom. Po prihodu tja bo takoj odšel na postajo Santa Lucia, kjer bo sprejel jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Markoviča.
To bo prvo potovanje novega jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincar-Marko-vida v tujino, kar v italijanski javnosti zelo poudarjajo. Sestanek med dr. Cincar-Marko-videm in grofom Cianom bo v nekem oziru dopolnilo madžarskega državniškega obiska v Rimu. Razen tega bosta zunanja ministra pri svojih posvetih uredila več vprašanj, ki se tičejo jugoslovansko-italijanskih političnih, gospodarskih in kulturnih odnošajev, ki so se
začeli razveseljivo razvijati po sklenitvi bel-grajskih sporazumov in ki so dobili še posebno potrdilo v prijateljskem vedenju Jugoslavije ob zasedbi Albanije.
Pri tej priliki bodo v Benetkah priredili jugoslovanskemu zunanjemu ministru na čast razne slovesnosti ter več sprejemov v palači Corner, kjer je sedež beneške prefekture. Sestanek bo po italijanskem mnenju poglobil prijateljske zveze med Italijo in Jugoslavijo, ki so potrebne zlasti v sedanjem času, in bo končno pomagal urediti vsa vprašanja, ki so še nerešena med Jugoslavijo in Madžarsko. Madžarska in Jugoslavija naj bi po italijanski želji začeli s čim tesnejšim sodelovanjem v korist Podonavja in evropskega miru.
Preiskava zaradi poiara na parn.ku ,fParis"
Pariz, 20. apr. o. V Havreu se je že včeraj začela natančna, a težavna preiskava o vzrokih požar na velikem parniku »Pariš«. Preiskavo vodi minister za trg. mornarico Chappedelaine sam.
Minister si je ogledal parnik ter nato zaslišal več uslužbencev parnika in uradnikov družbe Cie Gle. Transatlantique. Minister je odredil, da tečeta vzporedno tehnična in upravna preiskava. Chappedealin je na vprašanje časnikarjev izjavil, da je družba dobila pred dnevi pretilno pismo. Ko je to izvedela, je izdala obširne varnostne ukrepe ter opozorila na to tudi oblast. Pretilno pismo se je nanašalo tudi na parnik »Normandie«. Navzlic obširnim varnostnim ukrepom ni bilo ničesar odkrito niti na »Normandiji« niti na >Pa-risu«. Kaže, da je bilo središče požara v pekami ladje, posebno v oddelku, kjer se je nahajala moka. Edino to je mogla dozdaj ugotoviti preiskava.. Vse pa kaže, da so požar podtaknili komunistični strokovničarji, ki imajo s to družbo že stare spore.
Polkovnik Lindbergh — vrhovni nadzornik ameriškega letalstva
Washington, 20. aprila, m. Vojni minister je dal izjavo časnikarjem, da je polkovnik Lindbergh, ki se je pred kratkim vrnil iz Evrope, poklican v aktivno vojaško službo ter da je svoje novo mesto že nastopil. Lindbdrgh, ki je rezervni zrakoplovni častnik, je dodeljen vrhovnemu poveljstvu ter bo vrhovni nadzornik ameriškega vojnega letalstva. Polkovnik Lindbergh je dobil v prvi vrsti nologo, da preuči vsa pomožna letalska sredstva, s katerimi razpolagajo Združene ameriške države. Smatrajo, da bo Lindbergh v svojem prvem poročilu vladi dal vse podatke o letalskih silah v evropskih državah, koder je lani potoval. Na svojih potovanjih se je mogel podrobno prepričati, kakšne so letalske sile teh posameznih držav, zlasti Nemčije in Rusije.
Vrnitev polkovnika Lindbergha v aktivno vojaško službo je posledica zadnjih političnih dogodkov na svetu in kaže na resne vojaške priprave v Ameriki.
Balkanski sporazum ■ obrambna zveza
Ta vatna sprememba naj bi se izvedla po skorajšnjem vstopu Bolgari;« v Balkansko zvezo
Veliki požari
Ogromen valjčni mfin je pogorel v Subotici
C vsemi zalogami žita vred. Mlin se je vnel sredi noči. Stražnik, ki je imel službo v neposredni bližini, je zapazil gost steber dima, ki se je vlekel iz mlina. Poklical je hitro gasilce, toda slabo organizirana gasilska služba je tudi tu pokazala škodljive posledice. Najprej niso mogli nikjer v bližini dobiti vode, ko pa so jo dobili, so morali odnehati, kajti pokvarila se jim je bila brizgalna, če ne bi prišli na pomoč vojaki, bi se ogenj zaradi vetra razširil še na vse bližnje hiše in bi bila škoda še dosti večja. Lastnik mlina trpi milijon dinarjev škode, ker je pogorela tudi zaloga okrog 450 meterskih centov žita.
10 hiš je uničil požar v vasi Mateže pri Dugi Resi. Kako je ogenj nastal, ne vedo. Iz prve hiše se je zaradi vetra naglo razširil še na bližnje hiše in jih upepelil, preden so gasilci prispeli z brizgalnami. Okrog 50 ljudi je brez strehe. Občina se je zaradi tega obrnila na bansko upravo za pomoč, kajti pogorelci so sami reveži, katerim je ogenj uničil tudi obleko in opravo.
London, 20. aprila, o. Iz angleških vladnih krogov poročajo, da je treba v kratkem pričakovati, da bo Bolgarija končno stopila v Balkansko zvezo. Taka poročila je dobilo zunanje ministrstvo iz Sofije in iz Turčije. Do pripravljalnih sklepov
o	vstopu Bolgarije v Balkansko zvezo naj bi bilo prišlo že ob zadnjem obisku bolgarskega ministrskega predsednika Kjoseivanova v Ankari. Končno in stvarno pa se je Bolgarija za ta korak odločila na pritisk Turčije po zadnjem sestanku med ro-
munskim in turškim zunanjim ministrom v Carigradu. Bolgarija je dovolila, da bi v primeru napada na Romunijo turške čete lahko šle Romuniji na pomoč čez bolgarsko ozeml]e. Po vstopu Bolgarije bi se Balkanska zveza spremenila iz dosedanje politične skupnosti v pravo vojaško zvezo, ki bi imela namen preprečiti sleherni tuji napad na balkanske države. Grčija bi Bolgariji v nagrado za to pripravljenost omogočila dostop na Egejsko morje.
Novi jugoslovanski poslanik v Berlinu pri voditelju Nemčije:
Hitlerjeve želje za Jugoslavijo
Berlin, 20. aprila, o. Kancler Hitler je včeraj sprejel novega jugoslovanskega poslanika dr. Iva Andriča, ki mu je izročil poverilnice in imel ob tej priliki kratek nagovor. V nagovoru je poudaril, da bo njegova glavna naloga v Berlinu pospeševati dobre sosedne, gospodarske in kulturne zveze med Nemčijo in Jugoslavijo, kakor si to želi naša država. Pri tem upa, da mu bo nemški državni poglavar nudil vso podporo in mu izreka najlepše želje kneza namestnika in naše vlade za napredek Nemčije in za posebno srečo njenega voditelja.
Hitler je v svojem odgovoru poudaril, da je sedanji jugoslovanski zunanji minister kot poslanik v Berlinu užival izredno spoštovanje in da ga veseli, ko sliši, da bo njegov naslednik hodil
po isjih potih. Hitler in njegova vlada sta prepričana, da so dani najboljši pogoji za dobro sosedstvo in zbližanje na kulturnem in gospodarskem področju med Nemčijo in Jugoslavijo. Na koncu razgovora je Hitler želel srečo Jugoslaviji in njenim krmarjem.
Po izročitvi poverilnic novega jugoslovanskega poslanika v Berlinu, se je Hitler dalj časa z njim razgovarjal. Minister dr. Ivo Andrič je za tem izjavil nemškim časnikarjem, da namerava nadaljevati na svojem novem položaju delovanje svojega prednika, sedanjega jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Aleksandra Cincar-Markoviča. Dr. Andrič vidi svojo glavno nalogo v delu za okrepitev sodelovanja med Jugoslavijo in Nemčijo na gospodarskem in kulturnem področju.
Mussolinijev odgovor na Rooseveltovo mirovno vabilo?
Danes bo predsednik italifanske vlade imel govor, v katerem naj bi obravnaval tudi Rooseveltovo spomenico
Ktm, 20. aprila, m. Poročajo, da bo danes dopoldne ob 11 italijanski ministrski predsednik Mussolini govoril na Kapitolu v zvezi s prireditvijo svetovne razstave v Rimu. Smatrajo, da se je Mussolini odločil, da bo v tem govoru odgovoril tudi na Rooseveltovo vabilo. Mussolinijev govor bodo prenašale vse italijanske radijske postaje. Vsi politični krogi pričakujejo ta Mussoli-
nijev govor z veliko nestrpnostjo. Mislijo tudi, da Mussolinijev odgovor na Rooseveltov poziv ne bo čisto odklonilen ter da bo verjetno vseboval tudi protipredlog za ohranitev miru. Mislijo, da bo Mussolini v svojem današnjem govoru ponovil italijanske zahteve do Francije_ ter da bo uresničenje teh zahtev postavil kot pogoj za mednarodno sodelovanje Italije.
Madiarsko-italijanski posveti v Rimu
so veljali poglobitvi zvez med Madžarsko ter Italijo in Nemčijo ter izboljšanju odnošajev med Madiariko, Jugoslavijo in Romunijo
Budimpešta, 20. aprl. m. Madžarski politični krogi pripisujejo izreden pomen razgovorom med italijanskimi in madžarskimi državniki v Rimu. Pričakujejo, da bo ta sestanek okrepil zvezo Rim —Berlin, na drugi strani pa zboljšal odnošaje v Srednji Evropi. Po mnenju madžarske politične javnosti so madžarski in italijanski državniki v Rimu razpravljali predvsem o tehle vprašanjih:
I.	0 madžarskih političnih kulturnih in gospodarskih odnošajih z Italijo.
Nemčija slavi Hitlerjevo 50 letnico
Berlin, 20. aprila. Velike slovesnosti v proslavo 50 letnice Hitlerjevega rojstva so se začele snoči v Berlinu, ko so izročili prometu novo osrednjo cesto, ki deli mesto od zahoda proti vzhodu. General Goring je poslal nemškemu narodu razglas, v katerem pravi, da je Hiter največji Nemec, ki je kdaj živel. Nemčija se meni samo za Hitlerjeve besede, to je največje voščilo, ki ga Hitler more dobiti za svojo 50 letnico.
Hitler je snoči na posebno postavljenem podiumu na Wilhe!movem trgu poslušal podoknico, ki jo je izvajala godba polka »Velika Nemčija«. V spremstvu kanclerja so med drugimi bili maršal Goring, admiral Roeder, general Brauchitsch in general Keitel. Velika množica ljudstva je priredila fiihrerju velike ovacije. Nato je Hitler odšel v poslopje kancler-stva ter z balkona gledal bakljado. Poleg omenjenih so se v Hitlerjevem spremstvu nahajali ministra Hess in Gobbels, vodja zaščitnih oddel-
kov Himmler ter vodja napadalnih oddelkov Lutze.
Berlin je bil že včeraj za to slovesno priliko ves v zastavah in okrašen. Danes zjutraj so po prestolnici na vse zgodaj korakale vojaške in organizacijske godbe in igrale koračnice. Dopoldne so zastopstva narodno socialistične stranke in raznih njenih organizacij Hitlerju voščila za 50 letnico v novi kanclerski palači. Ob 9 mu je prišel čestitat papeški nuncij msgr. Orsenigo, kot poglavar diplomatskega zbora. Vsi listi so danes izšli v posebno slovesnih izdajah, v katerih slave Hitlerjevo delo na vseh področjih.
Jugoslovanski minister za trgovino in industrijo Jevrem Tomič in podadmiral Polič sta se danes popoldne kmalu po 17. uri pripeljala z letalom na berlinsko letališče Tempelhof. Na letališču sta ju pozdravila^ naš berlinski poslanik Ivo Andrič m noslaniški svetnik Ivan Kovačevič.
2. 0 odnošajih Madžarsko do zveze Rim— Berlin.
3. 0 madžarskio odnošajih z Jugoslavijo.
4. 0 madžarskih odnošajih z Romunijo.
Glede madžarskih gospodarskih odnošajev z
Italijo pričakujejo madžarski politični krogi določitev novih večjih uvoznih količin od Italije in znatno povečanje izvoza tja. Glede druge točke menijo, da se bo zvezi Rim—Berlin uradno priključila tudi Madžarska. Glede odnošajev z Jugoslavijo madžarski krogi zatrjujejo, da se bodo ti od-nošaji zboljšali. Poudarjajo, da sta v svojih zdravicah oba predsednika vlad, Mussolini in Teleky, zelo simpatično govorila o Jugoslaviji. To dejstvo smatrajo kot znamenje za nov sporazum med Madžarsko in Jugoslavijo. Glede madžarskih odnošajev z Romunijo budimpeštanski krogi prav tako pričakujejo popolne ureditve. Temu bodo pomagali tudi razgovori, ki jih je imel Gafencu v Berlinu. V splošnem so Madžari prepričani, da sedanji razgovori madžarskih politikov v Rimu in romunski razgovori v Berlinu pomenijo novo dobo glede odnošajev med Madžarsko, Romunijo in Jugoslavijo zaradi ohranitve miru v tem delu Evrope.
V	napitnici, ki jo je predsednik italijanske vlade Mussolini imel na večerji, prirejeni madžarskemu ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru, je poudaril madžarsko razumevanje za politična načela Nemčije in Italije. Madžarska je ob vsaki priliki pokazala popolno soglasje s cilji, ki so bistveni za italijansko politiko in je imela vedno smisel za pravico in mir, ki gibljeta italijan-sko-nemško zvezo ter vodita italijanski sporazum z Jugoslavijo.
Madžarski ministrski predsednik je v odgovoru Mussoliniju dejal, da boljšega dokaza m
Vesti 20. aprila
Hitler je včeraj sprejel maršala Goringa, ki je dopotoval iz Rima. Goring mu je natanko poročal o razgovorih, ki jih je imel te dni z italijanskimi voditelji.
Italijanski vladar je v posebni avdienci sprejel še enkrat albansko odposlanstvo, ki mu je v nedeljo prineslo albansko krono.
Mirovna poslanica predsednika Roosevelta ni
popolna, pišejo nekateri francoski listi, češ da v seznamu držav, ki jih je navedel Roosevelt, ni Nemčije in Italije. Po mišljenju teh listov ni nikjer zapisano, da bi v desetih letih morda — če se razmere spremenijo —
......	Če	pogledamo	devet let na-
zaj, vidimo, da so se zgodile še neverjet-nejše reči, kakor pa bi bilo to...
Tisoči in tisoči amerikanskih prostovoljcev bi
se takoj priglasili v francosko vojsko, če bi bila Francija napadena, še preden bi Amerika uradno sklenila dati pomoč Franciji, je izjavil polkovnik Thenault, ki je od leta 1915 do 1918 poveljeval slovitemu Lafayettovemu letalskemu oddelku, v katerem so bili sami ameriški letalski prostovoljci.
Deset letal so sklenili podariti francoski vojski tujci, ki žive v Franciji. Zbirko za to »tujsko eskadriljo« je začel jugoslovanski izseljenec Rafalovič, ki je v dveh dneh dobil že 900.000 frankov. Vsega je treba za letala 10 miljonov frankov.
Iz Pariza je skrivaj odpotoval polkovnik Lister. bivši poveljnik rdečih mednarodnih brigad v Španiji, španska vlada je zahtevala od Francije, naj ji rdečega junaka izroči zaradi 21 dokazanih umorov.
V	Madridu je vojno sodišče obsodilo na smrt generala Aranguerena, ki je bil leta 1956, ob začetku državljanske vojne, poveljnik Barcelone in je s svojim nastopom preprečil, da nacionalisti v Barceloni niso uspeli. Dva sinova generala Aranguerena sta r>ila prostovoljca v Francovi vojski in sta bila oba hudo ranjena.
Španska vlada je odpovedala del sporazumov, s katerimi je bila Španija vezana od leta 1950 na Zvezo narodov.
N« snočnjih slovesnostih za Hitlerjevo 50 letnico so med poročili o prireditvah nemške radijske postaje oddajale koroške slovenske, narodne pesmi v nemškem jeziku.
General Franco je bil včeraj v Cadisu, kjer mu je prebivalstvo južne Španije priredilo veličastne manifestacije. V nagovoru je general Franco dejal, da je bilo v Španiji prelite dovolj krvi, zaradi česar hoče ostati Španija izven vojnih spletk in zvez ter se posvetiti samo svoji obnovi.
Novo, edino češko stranko bodo s 1. majem ustanovili na Češkem in Moravskem. Imenovala se bo »Stranka narodne vzajemnosti«.
Hitler je danes dopoldne sprejel češkega predsednika dr. Hacha, ki mu je izrekel voščila za 50 letnico in se z njim posvetoval o ureditvi pravnega položaja za Češko in za Moravsko.
Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj govoril o političnem položaju ter dejal, da je nemogoče, da bi Španija sodelovala v morebitni evropski vojni. Taka zagotovila je dobil francoski poslanik maršal Petain od španskih voditeljev.
Maršal Goring je včeraj sprejel zastopnike vojnega letalstva iz raznih držav, ki so prišli na slovesnost ob Hitlerjevi 50 letnici. Med njimi je bil tudi poveljnik jugoslovanskega letalstva general Jankovič.
Angleški zunanji minister lord Halifaz je včeraj poročal v gornji zbornici o zunanjepolitičnih dogodkih in dejal, da je angleška vlada istih misli kakor Roosevelt, da pa meni, da so vojaške zveze koristnejše od konferenc, čeprav je pripravljena sodelovati v vsaki akciji za ohranitev miru.
Francoska vlada naj bi bila ponudila Turčiji pokrajino Aleksandretto in celo vso Sirijo, če bi se Turčija brezpogojno pridružila franeo-sko-angleški obrambni zvezi proti Nemčiji in Italiji — vedo poročati nekateri evropski listi.
Romunski zunanji minister Gafencu je po svojih razgovorih v Berlinu dal nemškim listom izjavo, v kateri pravi, da upa na srečen razvoj romunsko-nemških odnošajev. Poročajo, da bo nemški zunanji minister Ribbentrop kmalu obiskal Bukarešto.
Slovesnosti ob Hitlerjevi 50 letnici se udeležujejo uradna zastopstva 23 držav. Anglija in Francija nista poslali uradnih zastopnikov, pač pa je Hitler povabil generala Fulerja in lorda Brocketa kot svoja posebna gosta.
Angleško ministrstvo za vojno preskrbo bo ustanovljeno prihodnji teden, pravi poluradno poročilo iz Londona.
Romunija hoče v vsakem primeru ostati nevralna in se ne bo vmešavala v evropske spore — to je stališče, ki ga je po mnenju angleških listov zastopal romunski zunanji minister Gafencu pri svojih posvetovanjih v Berlinu. Poljska vlada je sklenila jamčiti Litvi, Estoniji in Letoniji njihove meje in bo z njimi sklenila posebne vojaške sporazume — poročajo iz Varšave.
Angleški poslanik v Berlinu se bo kmalu vrnf' na svoje službeno mesto, v čemer vidijo, da s je mednarodna napetost popustila.
složno politiko med Italijo, Nemčijo in Madžarsko ni, kakor je vedno razveseljivejši razvoj od političnih odnošajev med Jugoslavijo in med Madžarsko: razvoj, ki prihaja do vidnega izraza na obeh straneh.
Za pomoč pri tihotapstvu - 6 mesecev
Ljubljana, 30. aprila.
Na zapadni meji je še vedno močno razgibano tihotapsko življenje. Po nekaterih krajih, ki so obdani Se z nepristopnimi gozdovi, s pravimi pragozd! ,vo<)iijo po skrivnih stezah cele trope lepih konj, ki jih tihotapci pokupijo po raznih sejmih v Sloveniji in na Hrvatskem. Ti tihotapski možje živa posebno romantiko. Mnogi se vozijo na daljne sejme v Sisek, Osijek, Zagreb in še drugam. Na sejmih pokupijo več parov lepih konj, jih zvežejo in malo jih izroČe gonjačem, ki konje vodijo domov, jahajoč po več dni kakor sloviti Tonček Bloški ali Rajtguzen. Doma konje lepo pregledajo, jih očistijo in včasih napravijo tudi tajno pomladitev. Čez nekaj dai jih prevzamejo posebno izurjeni tihotapski strokovnjaki, ki jih po noči vodijo čez mejo in jih potem tam na Pivki prodajo odri. izroče konjskim interesentom. Ti vodijo potem konje dalje v notranjost sosedne dižave. Posel je riskanten, a tu in tam prav plodonosen.
Tihotapci pa so dobro organizirani. Združijo se v posebne delniške družbe ali zadruge. Vsak član zadruge prispeva gotove zneske za nakup konj. Izkupiček pa si potem dele po gotovem ključu. Praviijo, da se morajo sedaj zadovoljiti s skromnejšimi dobički. Pred leti, zlasti med abesinsko vojno je bilo konjsko tihotapstvo prav dobička-nosno. Tihotapski zadrugarji so med seboj zelo solidarni. Posamezne zadruge pa nosijo prav originalne naslove in imena. Nekjo ob meji n. pr. obstoja »Vodnikova družba«. Ta. tako pripovedujejo, je zelo bogata iu riskira prav drzne posle. Druga za njo je »Mohorjeva družba«. Tudi ta razpolaga s prav velikim obratnim kapitalom. Tretja, ki je nekoliko skromnejša, pa je »Cankarjeva družbac.
Tihotapci prav redko pridejo pred sodni tribunal. Sodišča se vedno izogibljejo. Zgodi se včasih, da kak tihotapski pomagač oslepari zadrugarje in jih nalaže, da so mu kakšnega konja italijanski tinancarji zaplenili. V resnici pa je tihotapec konja prodal na svoj riziko in si denar lepo pridržal zase.
Čudno zgodbo je doživel 23 letni France Petkovšek, doma dz Rovt, okraj Logatec. Prišel je v spor s kazenskimi paragrafi. Pred malim kazenskim senatom, ki mu je včeraj predsedoval a o. s. dr. Julij Fellaher in eta bila kot sosodnika Ivan Brelih in Rajko Lederhas, se je moral zagovarjati zaradi tatvine 3000 din vredne kobile, /a take tatvino določa naš kazenski zakon prav stroge kazni.
Bilo je po noži 17. maja lani. Nekdo se je splazil v hlev posestnika Rudolfa Jeraja v Gorenji vasi pri Logatcu. Odpeljal mu je kobilo. Drugo jutro je posestnik zapazil, da mu je kobila izginila iz hleva. Vse je pretaknil, misleč da se mu je kobila po noči odvezala in je odšla k?m na travnik. S prijatelji je začel pregledovali sledove in naposled je dognal, da tie nekdo moral kobilo odgnati čez mejo in jo tam. prodati. Obvestil je o tatvini naše .orožnike in tudi obmejne straže, kakor tudi italijanske karahinerje.
Naposled je Rudolf Jeraj po daljših poizvedbah’ izsledil kobilo pri posestniku Andreju Sivcu na Idrijskem pri Kobaridu. Nadaljne poizvedbe so ugotovile, da je Sivec, ki je prvotno trdil, da je kobilo kupil v Trstu, priznal, da ga je kupil po posredovanju nekega Menegfvttija v Idriji In da je tja kdbilo pripeljal neki France Petkovšek iz Rovt. Ta je bil naposled ovaden pri logaških orožnikih. Petkovšek je tajil tatvino kobile, trdil je le, da je proti nagradi 500 din pomagal nekemu neznan« cu kobilo prepeljati čez mejo v Idrijo.
Na včerajšnji razpravi ee je zaradi zločinstva tatvine obtoženi France Petkovšek zagovarjal tako, da sam ni ukradel kobile in da sploh ni bil kritične noči v Gorenji vasi, marveč je lepo doma spal, kar lahko potrdi njegova sestra, trgovska sotrudnica Marija Petkovšek. Ta je res pripovedovala sodnikom, da .je njen brat kritično noč bil doma.
Mali senat se je po končanem dokaznem postopanju postavil na stališče, da je Obtoženi France Petkovšek kriv v tem pogledu, da je neznanemu konjskemu tatu pomagal spraviti Jerajevo kobilo čez mejo tin jo tam prodnti, da je torej zakrivil prestopek prikrivanja ukradene kobile po § 388 kazenskega zakona, da sam ni ukradel kobile ter ga je senat obsodil na 6 mesecev strogega zapora
in na 120 din denarne kazni ali še v nadaljna dva dni zapora. Posestniku Rudolfu Jeraju pa ima plačati za kobilo 3600 din. Obtoženec ni sprejel sodbe ter je po svojem odvetniku prijavil revizijo in priziv.
Skušal je ponarejati denar
Lojze Vidgaj, samski delavec, doma iz Poljan 1 pri Primskovem na Gorenjskem si je lani jeseni doma napravil model, da bi ponareja! dvajset dinarska kovance. Bil pa je zasačen še prej, preden je ponaredil kak kovanec. Pred sodniki malega senata je vse priznal. Čital je v časopisih, da so za ponarejanje denarja določene mnogo strožje kazni, vendar stvar ga je mikala, da je sam poskušal sreSo in sedaj grenkobo jetniSnice. Zaradi poskusa ponarejanja denarja je bil Lojze Vidgaj obsojen na 4 mesece strogega zapora in na 120 din denarne kazni. Senatni predsednik dr. Julij Fella-her po sodbi: sKonec razpravo. Sedaj pa pojdite domov!«
Gluhonemo revo je oropal
Ni res, da je Tramšek Frane iz Zgornje Bistrice dne 19. decembra predlanskega leta napadel gluhonemo Marijo Majerič ter ji vzel torbico z blagom in denarjem, res pa je, da Tramšek Franc ni nikdar napadel Majeričeve ter ji tudi ni ničesar vzel, ampak ee je pri razpravi, ki se je vršiila zaradi napada na Majeričevo proti njemu izkazala njegova popolna nedolžnost, tako da *je bil v celoti oproščen obtožbe.
M ari bo t, dne 16. aprila 1980,
Dr. At£. Beisman, kot zastopnik Franca Tramška.
Spet ogenj pri Vačah
Vas Libek pod Vačami je doživela v soboto okrog poldneva mnogo strahu in groze. Pri Be-denku, po domače pri Šmicu, so imeli peko ter so sne vnele eaje. V hipu je bila v ognju vsa hiša, ki je bila lesena in pokrita s slamo. Prav tako tudi hlev za živino in prašiče; obe poslopji sta se držali skupaj ter sta do tal pogoreli. Gasilci, ki so prihiteli z Vač, so preprečili, da se ogenj ni razširil dalje. Zgorelo je mnogo orodja, pohištvo in obleka. Škoda je precejšnja ter je vsaj delno poravnana z zavarovalnino.
Celjske novice
Kouccrt APZ v sohnto 22.. t. m. t Unionn ob 20. Na koncertu v soboto bomo spoznali, kako je pesem vplivala in bodrila naše prednike v neprijetnih in težkih časih, jim vlivala poguma in volje ter upanje v boljšo bodočnost in krepila samozavest. Pridite, rojaki, kajti ta večer bo nam vsem nudil gotovo več kot vsi običajni koncertu Poglejmo svoj lastni obraz v preteklosti in manifestirajmo za svojo knlturno rast.
Ljubljana od včeraj do danes
Izredno veliko bolnikov
Kdo bi si bil mislil, da se bo po tako gorkih spomladanskih dneh kakor so bili v začetku aprila, vreme še utegnilo spremeniti tako, da bo postalo prav zares hladno. Odnekod se je bil vzel mrzel veter, ki je včeraj ves dan prav pošteno pihal, tako da so se pr e mr a ženi ljudje zadrževali na ulicah le toliko časa, kolikor so se zaradi opravkov že neizogibno morali. Kdor je hodil okrog brez suknje ali površnika, je prav gotovo prezebal. Včeraj eta oba še prav dobro služila. April je konec krajev le še mrzel mesec, šele maj se unese in pripelje pravo, gorko pomlad. Zelena po sta že hrib in plan. Vse sadno drevje je^v cvetju. Tudi kostanji po drevoredih so začeli že cveteti. Pod Tivolijem so vse grede v pisanem spomladanskem okrasju. Lep pogled, ki privablja dan ra dnem več sprehajalcev v ta imenitno urejeni ljubljanski park.
Včerajšnji dan na reševalni postali
-	Včeraj so reševalci opravili 16 voženj. Zaznamovanih pa v tem velikem številu prav za prav ni bilo nobenih posebnih slučajev. Le dopoldne so morali z glavnega kolodvora prepeljati v ljubljansko bolnišnico nekega Lovraca, ki si je bil zlomil nogo. Sicer pa so prepeljali v bolnišnico 1® paciente z notranjimi boleznimi.
Drevi bo g. divizijonar zapustil naše mesto
Z brzcem, ki odhaja iz Ljubljane ob 8 zvečer, bo odpotoval iz našega belega mesta na 6voje novo službeno mesto za pomočnika vojnega ministra, priljubljeni divizionar, general g. Djordje Lukič. Na kolodvoru se bodo od njega še enlrrat poslovili častniki ljubljanskega častniškega zbora, poslovil pa so bo od njega tudi še veliki krog prijateljev in znancev, ki so bili g. divizionarja v razmeroma prav kratkem času njegovega služi vovanja pri nas vzljubili, saj so spoznali v njem nad vse simpatičnega družabnika in enega najodličnejših visokih častnikov.
Pazite na pse - čuvale!
Zadnjo čase se naši poštarji, Jti dostavljajo strankam pošto na dom, spet pritožujejo nad hudimi psi. Ponovno se je že zgodilo, da je pes poštarja, ki je po svoji službeni dolžnosti šel dostavit pošto, napadel in ga oklal. Ravnateljstvo pošte zato opozarja hišne letnike ter stranke, ki imajo pse, naj ukrenejo vse potrebno, da poštarji, ki vestno opravljajo svojo naporno in odgovorno službo, ne bodo povrhu še izpostavljeni napadom. — Lastniki in stranke bodo storile to le v svojo lastno korist, kajti v bodoče bodo na ponovne pritožbe poštarjev, oblasti prisiljene, da bodo tako primere primerno kaznovale.
Branjevci so bHi okradeni
Tam na Krekovem trgu imajo branjevci in branjevke svoje stojnice ter skladišča. Te dni pa ije bilo vlomljeno v več njihovih stojnic. Vlomilci so nekemu branjevcu odpeljali nov ročni voziček, razen tega pa so vzeli s setx>j tudi več drugih pripravnih in poraibndh reči. Napravili so šikode za približno 4200 din. Seveda so oškodovanci takoj začeli misliti, kdo bi bil tisti, ki je poskušal na nepošten način priti do njihove lastnine in je tudi prišel. Mislili so in mislili, nazadnje pa so osumili dva brezposelna delavca, Janeza Ž. in Štefana B. Ta dva delavca sta na trgu opravljala razina postranska manjša dela ter sta bila na ta način posameznim prodajalcem v pomoč. Po vlomu pa sta nenadoma izginila brez sledu. Zdaj jih zasleduje policija, da bi dognala, 'koliko ije v »umu resnice.
je bilo letos že sprejetih v ljubljansko bolnišnico. Še tretjina leta ni v kraju, zapiski v bolnišnici pa že kažejo, da je zavod od začetka leta pa do danes sprejel že več kakor 10.000 bolnikov. Do včerajšnjega dne jih je bilo približno 10.400. Moramo pa takoj pristaviti, da ye mnogo tistih, ki so se zatekli v bolnišnico, odklonila ali pa jih je vrnila v domačo oskrbo. Največji^naval je bil seveda spet na ljubljanski kirurgični oddelek.
„Dva uboga trboveljska rudarja"
Zdaj, .ko se je nekoliko segrelo, s° ®Pel za* čeli živahnejše zborovati člani znamenitega Areo-paga tam na bregovih Ljubljanice. Dan za dnem zborujejo od zgodnjih dopoldanskih ur pa tja da prvega mraka možje, ki niso tako slavni kakor so politiki, na katerih besede svet komaj čaka. Važne stvari jim roje po glavi, najvažnejša pa je vsekakor ta, kako bi spet prišli do kakšnega beliča, ki bi jim pomagal do žgane pijače in sicer do take,	ki je je več in in ki bolj	zaleže.
Vse	načine preskušajo, samo	eden se jim	ne
zdi bogve kako donosen in uspešen: delo. Rajši malo prosjačijo, posebna takrat, kadar ga imajo že »pod	kapo«. Vsakega človeka,	ki gre	mimo	in
ki ga »na obraz« precenijo, da bi	utegnil	imeti kaj
pod palcem in da nima preveč zakrknjenega srca obstopijo in ga nagovarjajo ta za cigareto, oni za »majhno denarno podpoio«
Dva pa sta še prav posebno iznajdljiva. Ker vesta, da so dandanšnji časi težki in da marsikdo potrka na dobra srca z opozorilom na svoje gmotno stanje, ki ga ni sam kriv kakor tudi ni sam kriv, da je bil izgubil delo, se obračata tudi ta dva na pasante, češ, da ju je sicer sram prositi, vendar pa ju je bila sila pregnala tako daleč, da morata. »Dva uboga trboveljska rudarja sva, kna-pa,« pravita, »pravkar prihajava iz Trbovelj, kjer nama je bilo odpovedano delo.« Seveda pa možakarja pozabljata, da ju je ta ali oni paeant, ki sta ga nagovorila, že mesece in mesece videl v Ljubljani. Razen tega po navadi tudi nista povsem pri »trezni brihti«, ampak močno zavdajata po žganih dobrotah. Zato pa ta dva »uboga trboveljska rudarja« tudi le redko uspeta s svojo predstavo in prošnjo.
Na ffiidovskem polju" so izkopali že 10 okostij
Maribor, 19, aprila.
Mariborsko »židovsko polje«, katerega so v ponedeljek odkrili mestni delavci v Strmi ulici, postaja vedno bolj zanimivo. Včeraj in danes so izkopali iz 50 metrov dolgega in pol metra širokega jarka, ki ga kopljejo za temelje novih mestnih skladišč in remiz, nič manj kot 10 okostij. Vsa okostja so bila zelo dobro ohranjena in vsa so imela v očesnih votlinah tako imenovano »mrtvaško kamenje«, s katerim so mrtvecu zaprli oči. Kakor smo že poročali, so prvo okostje, ki so ga našli, dvignili za mestni muzej. Bilo je to okostje žene kakšnega bogatega židovskega trgovca ali veljaka, o čemer so pričali ostanki zlatih nitk okrog lobanje, ki so bile najbrže vtkane v tenčico. Zanimivo, da so pri kopanju jarka za temelje oči-vidno naleteli slučajno na dolgo vrsto grobov, ki je potekala v smeri od zapada proti vzhodu. Vsa okostja so ležala približno 2 metra globoko, v razdalji dobrih dveh metrov drugo za drugim. Ker so bila položena v suho mivko, so se zelo dobro ohranila. Okostja so stara okrog 600 let. V grob so bila položena brez krste,, zavita samo v oblačila. Prostor, na katerem je bilo to starodavno židovsko pokopališče, leži nekoliko nad Dravo ob Srtmi ulici. Nekdaj je bil ta prostor zelo samoten, precej daleč proč od mestnega obzidja, sredi zaraščenega, neobljudenega
Radii in njegova uporaba
Ljubljana, 18 aprila.
V	okviru Prirodoslovnega društva je v torek zvečer predaval g. inž. Franc Avčin, volonter ban. instituta za raziskovanje novotvorb v Ljubljani o radiju in njegovi uporabi.
Predavatelj je poudaril važnost radioaktivnosti za raziskavanje atomskega jedra in orisal zgodovinski pregled odkritij. L. i893 ie Mme Curie, Poljakinja, odkrila polonium in radium. Tako smo Slovani deležni enega najpomembnejših odkritij. Sledil je pregled dogajanj v atomu pri nastanku svetlobnih, R6nt-genovih in alfa, beta in gama žarkih. Razložil je bistvo teh žarkov, energijo, zmožnost prodiranja materije in ionizacijo. Prikazal je razpad radioaktivnih 6novi in tri velike skupine, v katere razpadejo: uran-radijeva, torijeva in aktinijeva, vse to v zvezi s periodičnim sistemom elementov, ki ga ie odkril zopet Slovan, Rus Mendelejev. Sledili so podatki o fabrikaciji, najdiščih in cenah radija. Ban. institut ga ima 405 miligramov. Vsak miligram stane 1000 din. Glavna najdišča so v belgijskem Kongu in Kanadi.
Najzanimivejši je bil medicinski del, ki je poročal o možnostih uporabe radija za zdravljenje raka. Ta bolezen je po razširjenosti že prekosila jetiko. —-Druge države žrtvujejo ogromne vsote za boj proti tej težki bolezni. Videli smo slike zdravljenih in pa ozdravljenih rakov v ljubljanskem institutu. 80 odst. kožnih rakov 6e da ozdraviti. Videli smo, kako iz-gledajo radium-igle, ki se vbodejo v obolelo mesto, in nekaj instrumentov za ginekološka zdravljenja. Rak na prsih in maternici je ena najčeščih in najnevarnejših ženskih bolezni, kt pa je ozdravljiva, če 6* zdravljenje pravočasno začne. Radioaktivna snov razpade v alfa, beta in gama žarke. Prodornost teh žarkov je različna. Alfa žarki ne proderejo skozi list papirja, beta žarki so malo močnejši, gama žarki pa proderejo 10 cm debelo svinčeno steno, seveda se njih moč zmanjša. Rakasta obolenja se zdravijo z gama žarki. Gama žarki so slični Rontgenovim. H koncu je predavatelj spet prešel na fizikalno polje in pojasnil, kako nastajajo umetni radioaktivni elementi pri obsevanju raznih kemičnih prvin z neutroni.
Občinstvo se je močno zanimalo za radium-igl® ter instrumente. Radium igle pa so bile ponarejene, ker prave so predragocene, da bi se smele kazati občinstvu in so spravljene v institutu, v posebne01 svinčenem, 360 kg težkem zaboju, ki ima 10 cm debelo steno. Tako so yame pred nezaželjenimi r£" kami in ljudje pred njihovimi žarki. Sicer pa ne bi mogle nikomur koristiti. Le opekel bi se z njimi in dobil — raka. Rak, dobljen na ta način, pa je ne-
Številni diapozitivi so pojasnjevali fizikalni del zanimivega predavanja, ki ga od te strani ni menda že nihče tako obširno načel. Dobro bi bilo predavanje ponatisniti v primerni reviji, kjer bi ga vsak povprečen inteligent lahko dojel v glavnih obrisih, čeprav je znanstveno.
Šport v zadnji minuti
Kakor je znano, je bila nogometna tekma med državnima reprezentancama Nemčije in Francije po prepovedi notranjega ministra odpovedana. Francoska nogometna zveza je poskusila najprej dobiti za nasprotnika svoji reprezentativni enaj-storici angleški klub Charlton, toda Charlton je bil zadržan. Nato so Francozi poskusili angažirati angleško državno nogometno reprezentanco, pa tudi tod niso uspeli. Zdaj se pogajajo s Škoti, in sicer za tekmo, ki naj bi bila odigrana v Parizu dne 30. aprila.
Škotska nogometna reprezentanca sc odpravlja na veliko nogometno turnejo po Kanadi in po Združenih ameriških državah. V ta namen je Škotska nogometna zveza določila 17 igralcev, ki bodo v Ameriko odpotovali dne 6. maja. V reprezentanco so dali klubi Rangere, Celtic, Third Lanark, Mothervvell in Hearts of Middlothians po dva igralca, Falkirk, West Bromvvich United, Hiberni-ans, Aberdeen, Kilmarnock, Clyde in Everton pa po enega. Zanimivo je, da med temi igralci ne najdemo znamenite škotske zveze Walkerja.
Fred Apostoli, bivši svetovni prvak v srednji boksarski kategoriji je premagal v Houstonu svojega nasprotnika Georgeja Nicholsa v deseti rundi s knockoutom.
Litija
Huda nesreča gospodinje. V vasi Črni potok pri Litiji 6e je hudo poškodovala okol 70 let stara vdova, gostilničarka in posetnea Marija Zore. Zoretova je kljub svoji visoki starosti še vedno sama vodila gostilno in gospodarila na svojem posestvu. 19. t. m. 6e je povzpela na skadenj, da bi videla, koliko ima še krme. Na strmih 6topnjicah pa ji je spodrsnilo in je padla na tla. Pri padcu si je zlomila roko in nogo ter je do.bila še več poškodb na telesu, tako da je njeno stanje precej
sveta. Okostja, ki jih sedaj izkopujejo, spravljajo delavci v zaboj ter jih potem odvažao na mestno pokopališče na Pobrežje, kjer jih zopet zakopljejo.
Herwey Allen:
192
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Z napeto radovednostjo se je pripravljal Antonio na svoje srečanje e tem posebnim možem. Kot prvo Ouvrardovo sporočilo mu je imel izročiti nekaj vrst, ki jik je napisal mali mož v TuilerjaU v ;ik-eak pisavi.
Don Manuel de Godoy, Alvarez de Faria, Rios - Sanches y Zarzoa, me* miru, vojvoda Alcudie, grof Evora Moute, španski graud, poveljnik Maltežanov, vitez zlatega runa, veliki mojster reda Karla Tretjega, predsednik kastilske vlade, generalissimus španskih armad, poveljnik kraljeve garde, veliki admiral Španije itd. itd., je sedel r gornjih sobanah svoje palače La Bueua Vista in gledal skozi vi-soka okna na bliščečo svetlobo zfmskega jutra. Soba je bila mrzla, toda don Manuel je bil, kakor je bilo znano, vročekrven mož.
Vendar ga je malo zeblo. Prisluhnil je žalostnim glasovom nekega slepca, ki je pod njegovim oknom na Calle de Alcala ponujal letake. Bog ve, kaj zopet pišejo o njem. Moža z njegovim piskajočim glasom ni bilo mogoče prenašati Don Manuel je stopil od okna nazaj, vzel v roke pero, ga zopet položil na mizo in se spustil v svoj sedež.
V	Madridu že dolgo časa ni bilo nobenih časopisov. Don Manuel jih je potlačil z vnetostjo, ki bi biia b drugi priliki hvalevredna. Toda letaki so ostali. Vkljub vsem ukrepom so se> vedno znova pojavljali In vedno so jih delili slepci. To je bila kastilska zvijača. Niti ^ Madridu ni bilo mogoče obsoditi slepca zaradi sramotilnih letakov.
'Nisem bral, kakšne nevšečnosti so v letakih zoper kraljeve mi nistre,« so vsi prisegali pri srcu Jezusovem.
In zvijača se je vedno posrečila.
»Pojdi zbogom, moj sin, ti si nedolžen.«
Godoy je večkrat mislil na to, da bi se pri don Carlosu pritožil zaradi preveč popustljive razlage zakonov o tisku. Toda tedaj bi kralj neubranljivo zahteval, naj mu pokažejo letak. Tega pa Godoy izrečno ni želel.
Don Manuel je z bolečino ugotovil, da so stvari, ki jih tudi kralj ne more prisiliti. Na primer točno določiti cene kruhu ali plačati svoje čete iz prazne blagajne. Da je bila žetev že dve leti slaba, ni bila krivda dona Manutla.-j Neumni narod ga jo pa zaradi tega ob-
toževal. Lačen narod in vojaki brez plače, so nesrečna kombinacija za kraljevega ljubimca.
»Lakota ne pozna nikakih vljudnostnih predpisov.«
Don Manuel je ljubil kratke domislice. Kadar je v svetu predsedoval, so mu vedno dajale blesk učenosti. Samo don Luis se je tvegal smejati.
Že nekaj časa ni več zaupal staremu možu. Don Luis mu je s predajo Louisianije pošteno zagodel. Nikdar je ne bi smel dati. Bil e prevaran. Ob sklenitvi tajne npogodbe mu je don Luis zagotavljal, da je Louisianijo dal le kot poroštvo za davke. In nato jo je don Luis enostavno prodal Yankeejem za petnajst milijonov dolarjev. Denar bi bil Španiji zelo koristen. Zaradi tega so ga tudi obtoževali.
Ali ne bi bil že čas, da bi se tega markiza od Vincitata rešil? Ali ni on prav za prav igral vedno v Napoleonovo korist. Točno gledano, je ravno don Luis določal tok dogodkov, odkar je bil on na dvoru. In pri vsem tem je bil don Luis samo član sveta in tajni kraljevi svetovalec, od pa, veliki don Manuel — on ni bil več 6amo mož iz dežele, ki ga je don Luis pripeljal v palačo kot kraljevega telesnega gardista — on je bil sedaj knez miru in oče najralajšega kraljičinega sina. Don Luis je to vedel; on je sploh marsikaj vedel.
Šel je zopet k oknu in stopil ven na balkon. Kje je ostal don Luis. Ura je bila enajst. Ah, tu prihaja s svojo kočijo. Zadnji londonski model s sijajnimi vzmetmi. Včeraj je imel pravi užitek, ko se je vozil v njej, Don Luisove pripombe o kolesu Fortune na strehi kočije so bile seveda pretirane. In kaj si je dovolil: suniti kneza miru v rebra in režati se mu? .
»Kruh in berač, visoko vzravnan na konju,< je kričal slepec in mahal s svojimi letaki. »Nova balada, senores, samo en tnara-vedi. Glad in kraljičina grejača. Berite, senores...«
Don Manuel je zaprl okno in jezno odšel nazaj v sobo,
»Dobro jutro, Manuel,« je rekel don Luis. »Kaj vam je vendar, za božjo voljo?«
Don Manuel je bil užaljen. Užaljen zaradi zaupljivosti in glasu, v katerem mu je to povedal. Toda neporušljivi markiz je imel v sebi toliko trdnosti in življenjske moči, da mu je don Manuel začel kar nagonsko tožiti.
»Ali slišite, kaj pravijo zuuaj o inejii?« je. rekel z očitajočim glasom.
»Ali morete to ljudem zameriti? Lačni so. In nič bolj ne draži pesnike k pesnikovanju kakor dejstvo, da večkrat no morejo večerjati. Pod vašim dobrohotnim skrbstvom se je satira razcvetela v polnem razkošju. Muza zbadljivka ne poje s paštetami v grlu. Ona ustvarja sanio ob plesnivi skorji kruha.«
Don Manuel je čutil ost, ne da bi razumel smisel,
»Draginja je nezaslišana,« je priznal. »Meji že na glad,« »Pahk je rekel don Luis. »Španija gladuje, odkar smo pregnali Mavre.«
:>— In mestne čete^ nimajo plač,« je nadaljeval knez miru. Celo kraljeva konjenica žo čaka šest mesecev. Dobil sem pritožbe.«
»Ah!<r je vzkliknil don Luis. »Da ste mi to preje povedali! Napravil bom, kar^ morem. Toda najmanj mesec dni Ik> trajalo, da priženem svinjske črede iz Estramadure.«
»Ali ne morete nič napraviti pri novem francoskem poslaniku?* je vprašal don Manuel po kratkem odmoru.
»Vi mislite, da bi dovolil odlog plačila davkov.« Don Luis j® napravil obraz, s katerim je izrazil dvom. »Morda,« je dejal končno.
»To bi nas rešilo,« je vzkliknil don Manuel. »Uvažali bi lahko žito in plačali vojake preko zime.«
»In potem?« je vprašal don Luis.
»Potem bo prišla morda boljša žetev — morda se nam posreči dobiti srebro iz Mehike •— vicekralj ga ceni na sedemedeset milijonov dolarjev — že bo tako. kot je sedaj, bomo tukaj kmalu opravili. V Barceloni so žo ropali trgovine; ustanovljena je bila protiklerikalna stranka.«
»Izkoristite vendar to,« je vzkliknil don Luis. »Ustanovite tudi tu tako	stranko.	Potem lahko izropate nekaj	samostanov, zaseže!«
plen in	usmrtite	kolovodje.	V marsikaterem	samostanu	je dovoli
srebrnih križev in monštranc, da z njimi plačujete armado lahko vse leto.«
»Tudi kapital dobrodelnih ustanov lahko odvzamem in ga zamenjam z državnimi obligacijami,« je rekel don Manuel opogumljen-
»Koristna misel,« je dejal don Luis.
»Da, toda polem? To pomaga samo nekaj časa.«
»Načrt imam	za vas,« je	rekel don Luis	nenadoma.	»Želel bi,
da me	pošljete	v Mehiko.	Prevzel bom v	svoje roke	transi#111
srebra. Lahko mi daste s seboj poverilna pisma za vicekralia.«
»In angleško brodovjeVr
Od iu in tam
Današnje »Vreme« objavlja krajšo izjavo, ki io
je dopisniku lega lista dal predsednik HSS dr. Vladko Maček v Zagrebu. V tej «voji izjavi dr. Maček pravi: »Sporazum jc danes brezpogojno potreben za obe 6trani. Nadejamo se, da bodo zanj tudi vsi srbijanski činitelji, ker 20 letni boj mora dovesti dc» pravičnih rezultatov«.
Voditelji opozicijskih skupin so se včeraj ponovno zbrali v Belgradu na stanovanju zemljorad-niškega voditelja Joče Jovanoviča. Sestanek je bil sklican za to, ker je v Belgrad prispel Veče-slav Vildcr 6 Sava Kosanovičem, ki sta potem podala poročilo o poteku in vsebini razgovorov, ki sta jih v Zagrebu imela predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Maček. Prvi sestanek opozicijskih voditeljev jc bil dopoldne, drugi pa zvečer. Belgrajsko časopisje piše o^ sporazumevanju zelo optimistično, čeprav javnosti ni nič znanega o podrobnostih pogajanj med Belgradom in Zagrebom.
Nenavaden predlog za dvig prometa v naših jadranskih pristaniščih je sprožila trgovinska in industrijska zbornica v Splitu. Po tej zamisli naj bi so z zgraditvijo prekopa med Vukovarjem in Šamcepi povezali Donava in Sava. Od Bosanskega Šamca bi mogle ladje pluti po Savi navzgor do Bosanskega Novega, tam pa bi se blago pretovarjalo na vlake na progi, ki jo sedaj delajo preko Bihaca. Računajo, da bi nova bližja zveza z morjem pritegnila nase velik de! donavskega prometa, ki^ gre sedaj ves v romunska črnomorska pristanišča. Razdalje bi se zmanjšale skoraj zo polovico. Enako bi se skrajšala pot od DoDave do Jadranskega morja, če upoštevamo rečne zveze po Donavi, Savi in od tam železniške zveze na Sušak ali Split s Šibenikom. Izračunali so tudi. da bi približno 450 milijonov veljala vsa dela za poglobitev Save in za dograditev vinske proge. Pravijo pa, da bi se vsi stroški poplačali že v desetih letih, če bi se vsaj 10% donavskega prometa usmeril ua Jadran in ne več v Črno morje.
Umetno pridobivanje bencina zanima bosanske gospodarstvenike. Nedavno so poslali kose rjavega premoga iz rudnika Kreka v preiskavo v berlinski zavod za pridobivanje umetnega bencina. Preiskava je dala lepe rezultate in potrdila, da bi se dal iz premoga iz Kreke pridobivati siu-tetični bencin izredne kakovosti ter bi veljal kilogram okrog 2.40 do 2.80 din. Ta cena pa je višja, kakor pa cena bencina, pridobljenega iz nafte. Če bi postavili veliko tovarno, ki bi mogla letno proizvesti do 40.000 ton umetnega bencina, bi znašali stroški 400 milijonov dinarjev. Potemtakem bi se proizvodnja izplačala le v primeru, da nakloni država tej vrsti industrije posebne ugodnosti.
Tri ljudi je poškodovala napisna tabla bel-grajske veleblagovnice »Ta-Tac, katero je veter odtrgal spročelja hiše in vrgel na tla. Napisna tabla je bila slabo pritrjena, povrh pa še nepravilno nameščena. Ko je veter potegnil, je tabla padla in oplazila tri ljudi. Najbolj je poškodovana neka gospa, ki je izjavila, da bo tožila tvrdko za odškodnino sodišču.
Posojilo 25,576.000 dinarjev je najelo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pri
Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Posojilo bo ministrstvo porabilo za izplačilo večjih dolgov pri zagrebški zakladni bolnišnici ier za popravilo in povečanje večjega števila državnih splošnih bolnišnic, med njm tudi ljubljanske ter umobolnice v Novem Celju. Posojilo bo ministrstvo odplačevalo iz dohodkov narodnega sanitetnega skl?da, ki je bil ustanovljen nedavno a posebno uredbo. Dalje je ravnateljstvo SUZOR-ja sklenilo odobriti graditev za modernizacijo zdravilišča v Laškem.
Snoči je bil z ukazom kraljevskih namestnikov postavljen za upravnika mesta Belgrada dosedanji načelnik oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu g. Dragoslav Lazič.
Kraj, kjer je bil ubit hrvaški kralj Dniitar
Zvonimir so nedvomno ugotovili hrvaški arheologi. Dolga desetletja eo se znanstveniki prepirali o lem, kjo bi bil tisti kraj, o katerem govori naj-starajši hrvaški letopisec pop Dukljanin o kraju smrti kralja Dmitra Zvonimira. Dukljanin je v letopisu napisal, da je bil ubit kralj na Kninskem polju pri petih cerkvah. Arheologi so odkrili temelje štirih cerkva, kar pa ni zadostovalo, da bi mogli potrditi navedbe letopiaca ko trdne. Šele pred nekaj dnevi je dr. Gunjači odkril temelje pete cerkve in s teiii dokazal, da jo Dukljanin pisal svoj letopis na podlagi točnih podatkov.
Nečloveško So mučili tri cigane in dva kmeta prebivalci v Osekovu pri Sisku. Ker je bilo v kraju ukradenih več konj, so ljudje prijeli tri cigane in jih obdolžili tatvine. Cigani so dejanje priznali, zraven pa obdolžili kot svoja pomagača še kmeta Karla in Ivana Krajačiča. Razjarjeni kmetje «o cigane premlatili, še boilj pa so se znesli nad Kra-jačiečma. Karla so grdo zmrcvarili, Ivana pa so privezali na hrast, pod njim pa zažgali ogenj. Zaradi opeklin se je Ivan onesvestil, nakar so ga odvezali in pustili na tleh. Šele potem eo izvedeli za dogodek orožniki, ki sa prijeli mučitelje in jih ovadili sodšču. Prav tako so zaprli tudi .vse tri cigane.
Velikansko vinsko klet so si postavili vinogradniki ua otoku Visu. Pred desetimi leti so si ustanovili vinogradniško zadrugo, da bi si zagotovili boljšo prodajo vina, obenem pa zato, da bi si postavili tudi veliko klet, v kateri bi lahko shranjevali vino brez bojazni, da bi se pokvarilo. Kmetijsko ministrstvo je dalo 500.000 din podpore, a vso ostalo so plačali vinogradniki sami s tem, da so brezplačno zidali in kopali. Klet ima prostora za 75 vagonov vina, razen tega pa priprave za stiskanje grozdja. S tem je ustvarjena možnost, da bodo pridelovali tipizirana vina, ki bodo boljše kakovosti kot prejšnja in bodo zato imela tudi več stalnih odjemalcev.
Več kot 350.000 juter zemlje jc v Bački in Baranji razdelila država vojnim prostovoljcem,
odnosno njihovim družinam. Zemlja je bila prej last madžarskih magnatov, vendar pa večji del ni bila niti obdelana, ali pa zelo slabo. Po izvršeni agrarni reformi so dobili zemljo vsi vojni prostovoljci, če so zanjo zaprosili. Tako se je naselilo na tej zemlji okrog 100.000 družin, ki so si postavile nove domove. Večinoma so prišli prostovoljci iz Like, Črne gore in iz drugih pokrajin v notranjosti države. Pridobila pa je s tem tudi država, ker se je začela obdelovati zemlja, ki prej ni rodila nobenega sadu. Le notranje organizacije manjka doseljencem. Nimajo nikjer svojih zdravnikov, niti policije. Sicer pa je velika težava v tem, da so hiše kolonistov sredi posestev, torej raztresene, in je težko ustvariti pri taki razdelitvi skupno upravno enolo, ki bi tudi organizacijsko dobro delovala.
Gasilske armade od 13. -15. avgusta n
Slovenci se zelo radi združujejo v razna društva, saj nam je kakor prirojeno, da moramo svoj prosti čas posvetiti tudi drugim namenom, skratka, pri nas je društveno življenje tako razgibano kot malo kje. Nešteto kulturnih, človekoljubnih in športnih organizacij je pri nas, ki vse streme za tem. da svoje članstvo v smislu svojih pravil kar najbolje vzgoje.
Med eno najmočnejših organizacij pa moramo prištevati naše prostovoljno gasilstvo. Ono nima samo namena vzgajati svojega članstva v duhu pravil, ono ima še prav poseben pomen in veliko važnost za noše narodno- premoženje. V Sloveniji je danes nad 30.000 organiziranih gasilcev, ki predstavljajo veliko armado nesebičnih delavcev, ki svoj prosti čas posvečajo dobrobiti bližnjega.
Samo v letu 1938 je bilo v Sloveniji 668 požarov! Gasilci so rešili pred uničenjem okrog 200 milijonov dinarjev narodnega premoženja. Pri omenjenih požarih je sodelovalo skoraj 12.000 gasilcev, ki so včasih tudi v življenjski nevarnosti vztrajali na svojem mestu skozi 2154 ur. Če pomislimo, da bi v drugih državah, kjer prostovoljno gasilstvo ni tako dobro organizirano kot uprav pri nas v Sloveniji, za to delo morali plačati 25,412.921 delovnih mezd, potem šele nam postane jasna slika, kako važno in za naše narodno gospodarstvo potrebno nalogo vrši naše prostovoljno gasilstvo.
Večina teh požrtvovalnih delavcev za bližnjega je izšla iz vrst našega podeželjskega kmeta in mestnega delavca. Čeprav ga poklicno delo na polju in v delavnicah izčrpa do zadnjega, ve, da čakajo pomoči mnogi reveži, ki so zašb' v težave zaradi nesreče ali pa namerno. Pri vsej svoji utrujenosti pobite na kraj nesreče in se žrtvujejo, kolikor morejo. To pa je le mogoče, ker so za delo zn bližnjega sistematično vzgojeni in pri takem delu disciplinirani kar najbolj.
Slovenci znamo ceuiti delo teh ljudi, ki je
Tamkaj v Ameriki... j
New York, aprila meseca. Izseljevanje iz Amerike.	j
Prvič se je zgodilo v zgodovini Amerike, id* jo izseljevanje preseglo priseljevanje. Dočim je bilo do državljanske vojne v preteklem 6toletju priseljevanje pretežno agrarnega značaia, jc v dtugi polovici preteklega stoletja dobiio bolj industrijski značaj. To industrijsko priseljevanje je v zadnjih 50 letih dalo Ameriki več ljudi, kot sc jih je tam rodilo. Kljub temu, da eo ee vračali, jih je vedno več prišlo, kot odšlo. Po vojni pa sej zakoni skoraj povsem omejili priseljevanje, niso pa omejili izseljevanja. In tako se je v zadnjih osmih letih zgodilo, da je v Združene države prišlo 4,260.0881 priseljencev, odšlo pa 4,487.085 izseljencev. Največ se ji j® vrnilo v Nemčijo in Italijo, na drugi strani pa je naseljenska kvota teh dveh držav izčrpana najmanj za 10 let, čeprav je samo v Nemčiji preko 260.000 priglašenih za selitev v Združene države. Po uradni statistiki bo v bližnji bodočnosti narodnostna slika v Združenih državah približno sledeča: 45% Angležev, 17% Nemcev, 11% Ircev, 8% Slovanov, 8% Italijanov in Francozov, 3% Skandinavcev m 8% rasnih drugih narodnosti.
Za ustanovitev slpvenakega narodnega doma v Detroitu.
V ta namen se je ustanovila delniška družba, ki je zbrala že skoro ves kapital, potreben za zgradbo narodnega doma, ki naj postane 6redišče slovenskega kulturnega življenja.
Tudi privatne družbe že odslavljajo name* ščencc, ki niso državljani USA.
Tako je v Trentctfiu, v državi New Vork, družba za jeklene vrvi 22. marca odslovila vse delavce, ki so delali v njeni tovarni manj kot 10 let in niso ameriški državljani. Na cesto je bilo vrženih 100 delavcev. Predsednik družbe je izjavil, da jih bo ponovno sprejel na delo, če boda do prvega maja postali ameriški državljani.
Vstop v državljanstvo USA.
Z ozirom na to, da so bili od javnih del odslovljeni vsi, ki niso državljani Združenih držav, se je med našimi izseljenci v Ameriki začela velika agitacija za vstop v ameriško državljanstvo. Vršijo ee posebni tečaji, kjer se kandidati pripravljajo na državljanski izpit, ki obseg« vse važnejše določbe iz ameriške ustave.
Priprave za nastop slovenske plesne skupine na svetovni razstavi.
19.marca je bila v dvorani Slovenskega Narodnega doma v New Yorku prva vaja v narodnih nošah za slovensko plesno skupino, ki bc» nastopila na svetovni razstavi. Po vaji so skupino fotografirali zastopniki »New Vork Daily Mirror«, ki priredi ljudski festival na svetovni razstavi, na katerem bodo nastopili tudi Slovenci, Fotografirali so obenem tudi slovenski mešani zbor in tamburaše. V sredo, 29. marca, pa 6e je vršila glavna skušnja, in 6icer v operi Manhattan.
Priprave za vseslovanski kongres v Pittsburghu (Pennsylvanla).
V ta namen bo 18. aprila velik slovanski koncert v Carnegievi dvorani, za katerega je odbor naprosil vse najboljše slovanske glasbenike v Ameriki. Pripravlja se namreč vseslovanski dan v Pennsylvaniji, kakor tudi vseslovanski kongres za Ameriko in Kanado. V slovanskem odboru, ki šteje 36 članov, so tudi 4 Slovenci.
Iz Slovenskih goric
Vlom pri belem dnevu. Pri posestniku Kranerju Francu v Ihovi, obč. Sv. Benedikt v Slov. gor., je bil 13. aprila popoldne izvršen drzen vlom v stanovanje, od koder 60 odnesli neznani vlomilci raznovrstne stvari v vrednosti 2500 din. Kraner že nekaj mesecev gospodari na svojem precej obširnem posestvu popolnoma sam, odkar mu je umrla žena in nima nobenega najemnika. Tistega dne je orni na njivi precej oddaljen od doma. To priliko so znali vlomilci, ki so jim bile razmere pri Kranerju dobro poznane, izkoristiti. Najprej sa
odprli okno na kuhinji ter se je eden splazil skoz: in odprl vežna vrata, ki so bila zaklenjena. Za tem so pobrali po stanovanju, kar je bilo rabnega. Odnesli so mu precejšnjo količino mesa, kruha, tri praznične obleke, 1 par popolnoma novih čevljev, nov klobuk in 1600 din gotovine. Kraner je takoj, ko se je vrnil z njive, opazil, da je imel nezaže-ljene obiskovalce, ter zadevo takoj prijavil orožnikom. Izvršenih je bilo že nekaj aretacij, a vendar še niso prišli pravim storilcem na sled-
se bodo zbrale i kongres v Ljubljani
tako mnogovrstno in na drugi strani prepotrebno. Radevolje jim zn vso pomoč plačuje slovenski narod, lahko rečemo, prostovoljni davek, čigar prispevki se zopet vrnejo njemu v obliki novih in modernih gasilskih naprav, torej zopet v njegovo korist. Svoje obvenosti do te organizacije se zavedajo vse sntnoupravne oblasti, ne izvzemši malih podeželjskih občin. Že leta vnašajo v svoje proračune dotacije za gasilske čete. Tako ni vrzeli in prepadov med ljudstvom in gasilci. Vse veže prijateljstvo in ljubezen in prav je tako.
Letošnje poletje nameravajo, kakor smo že javili, gasilci manifestirati za načela, ki jih vodijo pri težavnem delu. Zadnji gasilski kongres leta 1930 je še mnogim v najlepšem spominu. Ker se je pa od tedaj gasilska tehnična oprema že zelo modernizirala, upamo, da bodo Slovenci tudi pri letošnjem kongresu po devetih letih zopet zaživeli s to organizacijo in jo tudi letos s svojim obiskom ob kongresnih dneh moralno in gmotno podprli. Gasilci pripravljajo za dneve od 13. do 13. avgusta tako pester spored, ki bo zadovoljil prav vsakega udeleženca. Številni odseki kongresnega odbora že marljivo delujejo ter pripravljajo vse potrebno, da bo kongres potekel v najlepšem redu. Kmalu bodo okusni lepaki preplavili vso državo ter vabili naše gasilce k skupni manifestaciji. Poseben odsek pripravlja veliko loterijo, katere žrebanje se bo vršilo 16. avgusta v Ljubljani. Lahko zaupamo že sedaj naši javnosti: 2 avtomobila, 4 motorna kolesa, 2 šivalna stroja. 50 koles in 942 drugi dragocenih dobitkov bo na razpolago onim, ki bodo svojo srečo poskušali s srečkami, ki se bodo v kratkem dobile po 10 din. Prepričani smo, da bo slovenska javnost in z njo vsa država znala ceniti prizadevanja gasilcev ter se bo polnoštevilno odzvala njihovemu vabilu enako, kot to vedno store naši gasilci, kadar morajo slediti svojemu geslu: »Bogu v čast — bližniemu na pomoč!«
Vrsta pomembnih kulturnih predavani
V ponedeljek, 24. aprila se bo s predavanjem dr. F. Mesesnela: »Umetnik in njegova doba«, pričela vrsta predavanj, ki jih bo priredil Slavistični klub ljubljanske univerze in na katerem bodo sodelovali številni znani slovenski kulturni delavci
Že pred leti je imela mlada generacija slavistov v rokah pobudo in organizacijo kulturno zelo po-raunbnih predavanj, ki so v tistem času vzbudila v vsej slovenski izobraženi javnosti mnogo zanimanja in odmeva. To tradicijo hoče Slavistični klub zopet oživiti. Vrsta kulturnih delavcev bo govorila o raznih pomembnih vprašanjih iz literarnega, umetnostnega in splošno kulturnega področja. S temi predavanji hočejo mladi slavisti poglobiti zanimanje za vprašanja iz naše kulturne rasti, ki se zdi, da se danes kar nekam zanemarjajo, in tako po svojih skromnih močeh pomagati k večji razgibanosti našega kulturnega življenja.
vrsta predavanj 6e bo zaključila * večerom, posvečenim spominu pokojnega profesorja dr. Ivana Prijatelja, na katerem bo imel uvodno besedo dr. Lino Legiša, slavisti pa bodo prebrali nekaj značilnej-ših odlomkov iz Prijateljevega tako obsežnega in tako pomembnega' dela.
Predavanja, • ki b'odo vsak ponedeljek ob 20 v Hubadovi dvorani na konservatoriju, vsemu slovenskemu izobraženstvu toplo priporočamo.
Športne vesti
Nedeljske ligaške tekme bodo sodili: v Zemunu: Zemun : Ljubljana g. Dukič
V Zagrebu: BSK : Hnšk inozemski sodnik na zahtevo BSKa, Gradjanski (Z) ; Jugoslavija g. Živkovič.
V Skoplju : Gradjanski (S) : Slavija (S) g. ArsenijeviČ,
V Belgradu: Bask : Slavija (V) g. Stefanovič Vasa in Jedinstvo : Hajduk g. Bažant.
Zaradi nedeljskih nerednosti na tekmi Gradjanski : Hašk je upravni odbor Haska z občutno denarno kaznijo kaznoval svoje igralce Kacijana, Duha in Kostantinoviča. Hkrati je upravni odbor Haška sprejel sklep, da bo v bodoče kaznoval vsakega igralca z denarno kaznijo najmanj 100 din
—	zaradi ugovarjanja sodniku. Gradjanski zaenkrat še ni kaznoval nobenega igralca, čeprav je nedvomno, da so tudi igralci Gradjanskega mnogo zakrivili. Zadnjo besedo o teh dogodkih bo imel še kazenski odbor JNZ, ki bo gotovo z ostrimi kaznimi poučil igralce, kako se imajo vesti na igrišču.
28., 29. in 30. aprila bo v Zagrebu teniški dvoboj med jugoslovansko in madžarsko reprezentanco za srednjeevropski teniški pokal. Madžari bodo poslali v Zagreb svoje najboljše igralce in sicer: Szigeti, Gabony, Asboth in dr. Dallos. Naši igralci pa bodo nastopili v postavi P unče c, Pallada, Mitič iti Belgrajčau Radovanovič. Dvoboj med Madžarsko in Jugoslavijo bo tudi sijajen trening za prvi nastop naših igralcev za Davisov pokal. Jugoslavija igra za Davisov pokal svojo prvo tekmo z Irsko.
Veliki načrti naših kolesarjev. Prva večja letošnja kolesarska dirka bo zopet tridnevna dirka okoli Hrvatske in Slovenije. — Poleg tega pa je Kolesarska zveza v Zagrebu v razgovorih za organizacijo dirke iz Trsta preko Ljubljane v Zagreb (280 km). Te dirke bi se lahko udeležili vsi amaterski in neodvisni dirkači in bi trajala en dan. Dirko bo verjetno organiziral neki tržaški dnevnik skupaj z nekaterimi italijanskimi tovarnami kolesarskih delov. Razgovori se uspešno nadaljujejo in je mnogo izgtedov, da se bodo ugodno končali.
.Tugoslovauska nogometna zveza je že 'dala v promet vstopnice za meddržavno tekmo med Jugoslavijo in Anglijo, ki bo 18. maja v Belgradu. V promet bo danih 30.000 vstopnic. Najnižja vstopnina znaša 20 din, sedež v loži pa 150 din. Jugoslovanska nogometna zveza bo morala Augležem plačati za gostovanje 250.000 dinarjev.
Maribor
Akademski pevski zbor iz Ljubljane pride v Maribor, kjer bo imel 17. maja koncert slovenske pesmi' iz dobe narodnega preporoda v dvorani »Uniona*; ob 20. uri. Kdorkoli je v Mariboru hodil poslušat APZ, se je letos že bal, da ga v Maribor ne 1)0, ker jo že precej časa poteklo od zboro-vega koncerta v Ljubljani, kajti vsako leto je koncertu v Ljubljani sledil koncert v Mariboru; toda razmere so letos hotele drugače: dvorana je znaj zasedena in moramo malo počakati. — Sprejmimo naš APZ, kakor zasluži za svoje večletno delo in še posebej za to, da nam prinese najlepšo pesem, ki je užigala in bodrila naše prednike.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-sko stanje	Temperatura v C1		I« S%	O C Sf S*	Veter	Pada- vine	
		l 'L "o?*"	« i *T‘ "So c e E			(smer, jakost)	a s	cs fc
Ljubljana	769-9	13-6	7-G	57	9	NE,	—	M
Maribor	765-7	13-6	2-0	70	8	w,	—	i—
Zagreb	765-9	13-0	8-0	60	10	ENE,	4*0	dež
Belgrad	762-"/	15-0	9-0	70	7	NE,	—	m
Sarajevo	763-7	15-0	3-t	80	10	0	—	
Vis	—	—	—	—	—	—	—	
Split	753-0	18-0	8-C	90	8	NE,	3*0	dež
Kumbor	756-5	23*0	14-C	50	5	E,	4-0	dež
Rab	75S -7	11-0	41	90	10		3*0	dež
□uaravnlti	—	—	—	—	—	—	—	
Vremenska napoved: Deloma oblačno, stanovitno rmemo hladno vreme.
Koledar
Danes, 20. aprila: Marcelin.
Jutri: petek, 21. aprila: Anzetm.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarn#: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komatar, Vič-Tržaška cesta.
Mladinski zbor meščanske šole iz Rakeka bo izvajal na svojem koncertu v ponedeljek, dne 24. t. jn. naslednje zbore: Adamič: Nmav čez izaro in Drcžnica, Dolinar: Plavjo meglice bele, Tomc: Romarska, Savin: Maj, Osterc: Žabica in muha. Ti zbori 60 a capella. Sledijo trije zbor! s sprenilje-vanjem klavirja, kar oskrbi prof. Pavel Šivic in sicer: Premrl: Uspavanka, Pirnik: Marija je po polju šla, Sivic: Tri otrokove želje. III. del koncertnega sporeda bo obsegal naslednje zbore: Bravničar: Polžek čarodejec, Cvetko: Glej, saj ne moreš več, Osterc: Ovce in psi, Pimik: Uspavanka Matijažu. Dirigent zbora je strokovni učitelj Makso Pirnik. Koncert bo v veliki. Filharmonični dvorani ob pol 9 zvečer. Vstopnice 6o ie v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Vse ljubitelje lepega mladinskega petja opozarjamo na ta koncert,
Bežigrajsko prosvetno društvo ima svoi 10. prosvetni večer v četrtek, dne 20. aprila 1939 ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Predava g. prof, Bergant Mavricij o: »Slovenskih velikih možeh kot prvih voditeljih slovenskega naroda«,
»V Šmihel’ pa ’no kajžico imam«, je naslov skioptičnega predavanja, ki ga bo imel g. dr. P, Roman Tominec v torek, 25. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani na 52. prosvetnem večeru Frančiškanske prosvete M. O. Sodeluje društveni pevski zbor. Ker bo to zaključno predavanje v tej sezoni, bomo poskrbeli ta večer za prav prisrčno slavo od članov in prijateljev naše prosvete. Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanskem prehodu po enotnih cenah 3 din.
Diplomirani tehniki! Udeležite se rednega občnega zbora Združenja diplomiranih tehnikov, sekcija Ljubljana, ki bo v soboto, 22. t. m. ob pol 20 v salonu restavracije »Sestica«, Tyrševa c. 6. Obravnavala se bodo važna vprašanja našega stanu.
Združenje jugoslovanskih inženjerjev io arhitektov, sekcija Ljubljana, priredi za svoje člane in po njih vpeljane goste v četrtek, dne 27, aprila poučno ekskurzijo na Javornik in Jesenice radi ogleda obratov Kranjske industrijske družbe. Potuje se z vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvor:) v Ljubljani ob 11,45. Zbirališče pol ure preje pred kolodvorskim poslopjem. Povratek z večernim osebnim ali brzim vlakom. — Ker je treba pravo-časno_ in obvezno prijaviti Kranjski industrijski družbi či mtočnejše število udeelžencev, se sprejemajo samo pismene obvezne prijave do torka, 25. t. m. ob 12 v mestnem tehničnem oddelku, Nabrežje 20. septembra, 2-II, soba št. 27. Obenem e rijavo mora vsak plačati znesek 10 din, ki se mu
o	vrnil med vožnjo. Če pa se prijavljenec ekskurzije ne bo udeležil, zapade ta znesek v korist društvenega Podpornega fonda.
Ljubljansko gledališče
DRAMA — saectek ob 8 ivežer:
Četrtek, 20. aprila: »Kaj je fesnica?« Red B. Petek, 21. aprila ob 15: >HlapcW. Dijaška pred stava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Izven.
Sobota, 22. aprila: »Potovanje v Benetke«. Red A. Nedelja, 23. aprila: »Živi mrtvec«. Izven. Znižane cene.
OPERA — račelek ob 8 aveSer:
Četrtek, 20. aprila: »Wertber«. Red Četrlek, Gostovanje Josipa Gostiča,
Petek, 21. aprila: Zaprto.
Sobota, 22. aprila: »Falstaff«. Premiera.
Nedelja, 28. aprila: ob 15 »Ero z onega svetal. Izven. Znžiane cene. Ob 20: >Vse za salo*. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, 24. aprila: Akademija Sokola Ljublja-na-matica. Izven.
Verdi je napisal svoje poslednje operno delo »Falstaff« v 80. letu svoje starosti ter pokazal še takrat toliko svoje svežosti in ustvarjalne moči, kakor nihče drugi. Invencija, akordika, predvsem pa kontrapunktika, katere se je v veliki meri po-služil v tem svojem poslednjem delu, je tako pestra in bogata kakor malokje. Poudarjeno je pokazal in dokazal tudi v »Falstaffu« Verdi, da mora biti belcantistični princip najvažnejšo bistvo vsake prave opere. Na koncu »Falstaffa« je napisal Verdi svojo znamenito fugo, ki je ena največjih in pomembnejših fug glasbeno literature sploh. Ta fuga je zasnovana nekako na reku, ki pravi: kdor se poslednji smeje, se smeje ’ najboljše. Premiera »Falstaffa« pod taktirko in v režiji ravnatelja Poliča bo v soboto, dne 22. t. m. za premierski abouma. V naslovni vlogi Robert Primožič. Ostalo vlogo: Kogejeva, Vidalijeva. Ribičeva, Janko, Banovec, Marčec, Sancin in Zupan.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 20. aprila, ob 20: »Upniki — na plan«. Red C,
Petek, 21. aprila: Zaprto.
Canjkarjevo dramo »Potopljeni svet« so v Ljubljani uprizarjali z izvrstnim uspehom in bo tudi za naše občinstvo nekaj svojevrstnega. Zlasti velja to za skrajno napeti prizor nastopa med glavnim junakom, bivšim bogoslovnim profesorjem dr. Pavlom Vel-narjera in monsignorjem. — Sploh pa je »Potopljeni svet« najjanimivefša slovenska noviteta zadnjega časa in zasluži, da bo uprizorjena v okviru Umetnostnega tedna.
Boj za romunsko nafto
Največji družbi z romunskim kapitalom sta šele na petem in šestem mestu
Romunija je ena tistih evropskih dežel, ki se lahko ponaša z izrednim zemeljskim bogastvom.
V prvi vrsti pa je ta dežela oblagodarjena s petrolejem in nafto, ki ima v sedanji »motorizirani« Evropi zelo pomembno vlogo. Zato ni čudno, da je prišlo do pravega tekmovanja v tem, katera tujih držav bo imela v bodoče prednost pri nakupovanju romunskega petroleja. Ne samo na račun svojega ogromnega petrolejskega bogastva, pač pa tudi na račun omenjene tekme prihajajo v romunsko državno blagajno nemajhni zneski, ki naj bi prinesli v to deželo večje blagostanje.
Proizvodnja nafte v zadnjih treh letih za 25 % man ša
Koliko nafte ima v sebi romunska zemlja, kažejo najbolje podatki, ki so jih dali po zadnji oceni romunski gospodarski strokovnjaki. Po teh podatkih so od začetka lanskega leta dalje pridobili na ozemlju današnje Romunije skupno 167,000.000 ton nafte. Izviri, ki jih zdaj izčrpavajo Romuni, imajo v sebi še vedno okoli 30,000.000 ton nafte.
V zadnjih treh letih se je proizvodnja nafte povsod v Romuniji zmanjšala za 25%. Z ozirom na to trdijo črnogledi, da so romunski izviri nafte že očividno izčrpani in z gotovostjo pričakujejo, da bo Romunijo zadel v kratkem hud gospodarski udarec, ker ne bo mogla več prodajati nafte v druge države in tako tudi ne bo imela več dohodkov od nekdaj tako velikega svojega zemeljskega bogastva.
Nasprotno pa trdijo optimisti, da so v Romuniji še neizmerna, dozdaj še nenačeta ležišča, iz katerih bi Romunija lahko dobila najmanj še 100 milijonov ton nafte. Poleg tega 60 v Transilvaniji številni bogati izviri zemeljskega plina, ki 6e vedno pojavlja tam, kjer je v zemlji nafta. Zato upravičeno sklepajo, da
zaloge nafte v Romuniji še davno niso izčrpane
leže pa v mnogo večji globini, do katere z dosedanjimi tehničnimi sredstvi še niso mogli prodreti. Ko bo izpopolnjen način pridobivanja nafte, se bodo Romuniji odprli novi dragoceni zemeljski zakladi.
Ker se je zmanjšala v zadnjih letih proizvodnja nafte, se je nujna moral zmanjšati tudi njen izvoz v tuje države. Največ nafte so dozdaj izvozili preko Constance. Leta 1936 so Romuni izvozili preko tega pristanišča 4,467.504 ton nafte, leta 1938 pa samo še 3,317.789 ton. Razmeroma manj se je zmanjšal izvaz romunske nafte po Donavi v Romuniji sosedne države. Leta 1936 je ta izvoz znašal 1,200.833 ton, lani pa 1,145.642 ton.
Pogodba med Francijo in Romunijo
Francija je z Romunijo vezana s 6tara pogodbo, po kateri kupuje del romunske nafte, ki od
celotne proizvodnje pripada romunski državi zaradi zagotovitve svojih vojaških naročil v Franciji. Leta 1936 je bilo nafte 600.000 ton. Lani pa je ta količina padla skoraj za polovico in 6e bo šele na podlagi novega sporazuma spet povečala.
Nemčija je kupila v Romuniji leta 1936 približno četrtino potrebne nafte, leta 1938 pa samo 10%. Anglija je kupila lani samo 3% od- celotne svoje potrošnje nafte, ki znaša 11,000.000 ton.
Družbe povečini v romunskih rokah
Romunske družbe so spravile v delnice okoli 10.500 milijonov lejev, od katerih jih je približno 36% v rokah Angležev in Holandcev. Družba »Astra Romana« je podružnica družbe »Royal Duch-Shell«. To je največja družba z letno pro-izvodnjo 1,600.000 ton. Družbin kapital znaša 2.034 milijonov lejev. Na drugem mestu je družba »Romana Američana«, podružnica družbe »Standard-Oil«. Njena proizvodnja znaša 920.000 ton, njen kapital pa 900 milijonov lejev. Družba »Concor-dia« ima kapital 867 milijonov lejev in je v belgijskih rokah.
Družba »Steaua Romana« ima leto 746.000 ton proizvodnje in so v njej enako zastopane romunske, francoske in angleške koristi. Družbo »Uni-rea «nadzorujejo Angleži. Največji družbi z romunskim kapitalom sta »Creditul Minier« in »In-dustria romana de petrol«, toda po višini kapitala in po količini proizvodnje 6ta ti dve družbi šele na petem in šestem mestu.
Po novem trgovinskem sporazumu med Romunijo in Francijo 6e bo prodaja romunske nafte v Francijo sicer povečala, ne bo pa presegla stopnje iz leta 1936. Letos bi Francija morala izvoziti iz Romunije 490.000 ton bencina za avtomobile, 50.000 ton mineralnega olja in 20.000 ton petroleja.
Anglija še vedno podpira španske begunce
Državni podtajnik v Foreigen Oficu Buttler je izjavil v poslanski zbornici, da namerava angleška vlada dati svoj naknadni prispevek 40.000 funtov šterlingov mednarodnemu odboru za pomoč otrokom španskih beguncev. Vlada je obljubila, da bo to storila v primeru potrebe. Po poročilih o delavnosti angleškega Rdečega križa je ta delavnost v taboriščih v jugovzhodni Franciji zadovoljiva, za kar se je treba zahvaliti denarni pomoči angleške vlade v znesku 50.000 funtov šterlingov. Angleška vlada je sklenila naknadno pokloniti španski vladi 500 ton hrane za siromašno madridsko prebivalstvo. To hrano bodo prepeljali iz pristanišča v Bilbau-u v Madrid na 25 tovornih avtomobilih, ki jih je dala na razpolago angleška vlada in ki jih bodo vozili angleški šoferji.
.-'.V'}'
Spomenik številnim žrtvam, ki jih je zahtevala šp anska državljanska vojna. Stoji na Porta de Alcala
▼ Madridu.
ir
m s
: i III
..... . jf
f-
... ..'f i-
mA 42
■. m ■
• vl ■ ■ ...	,v,\	sr.
■ r- ' ^ ‘	'■	■	v^vS*'v
* 'x	.v..
Tako zaseda veliki fašistični svet. Na desni Mussolini, levo od njega maršal de Bono, maršal Balbo. četrti od desne proti levi zunanji minister grof Ciano.
Zadnja novost z ncwyorške razstave:
Priprava, ki bo pobila na dan k miljone muh
Rodbina Du Pont de Nemour ne 6lovi samo po tem, da je tja šel iskat Rooseveltov sin svojo nevesto, ozir. ženo, pač pa nosi to ime tudi veliko podjetje, ki izdeluje najrazličnejše proizvede, celofan, topove, m uničijo itd. Zadnje čase pa je zaslovelo tudi po tem, da je sklenila s predsednikom letošnje newyorške razstave Grover Whale-nom pogodbo, da bo dobavljalo vsak dan po štiri milijone muh, in 6icer samih mladih muh, ki še niso nikdar imele svoje zalege.
Tem »deviškim« muham je usojeno izredno kratko življenje. Odgajali jih bodo v velikanskih množinah, kakor pač to zahteva pogodba, sklenjena s predsednikom newyorške razstave, v nalašč zato narejenih prostorih, nato pa jih bodo pred radovednimi obiskovalci razstave 6 posebno pripravo pobijali.
Predsednik razstave Grover Whalen je dejal, da obiskovalci razstave, ki jih cenijo na 60 milijonov, ne bodo videli v razstavnih prostorih niti ene muhe. Tam bodo namreč namestili na raznih krajih te najnovejše priprave — »uničevalke muh«,
»Premoč ali sužen stvo v kinematograf h>(
Pod pokroviteljstvom princese Piemontske bo v Firenci od 29. april? do 3. maja četrti mednarodni kongres za glasba Kongres prirede v okviru firenških glasbenih svečanosti. Med točkami, ki 60 na dnevnem redu kongresa, bo razprava o pomenu glasbe v sodobnem življenju in o »premoči ali su-ženstvu glasbe v kinematografu«. Iz tujine je prijavljenih mnogo udeležencev.
Italija - 44,162.000 I udi
Po statističnih podatkih je imela konec marca letos kraljevina Italija, računajoč pri tem tudi štiri pokrajine v Libiji 44,162.000 prebivalcev.
Češki borovec sredi Berlina
Mlaj, ki ga bodo letos postavili v Berlinu, bodo pripeljali iz čeških gozdov v Sudetih. To bo velikanski borovec, ki ga bodo posekali v bližini slovitega prastarega gozda pri Kubani. Borovec je star 400 let in je visok 52 m
Ameriška zemlja ob lužnem teča‘u
Zunanji minister Cordel Hull je imel daljši razgovor s slovitim polarnim raziskovalcem Ells-vvorthom. Razgovarjala 6ta se o novi polarni odpravi v pokrajine okoli Južnega tečaja. Ta nova odprava naj bi jasno predočila v6e ta kar so razne druge ameriške ekspedicije odkrile v teh krajih. Ellsworth zahteva, da mora ozemlje 81 kvadratnih milj ob Južnem tečaju postati last Združenih ameriških držav.
in je njihovo izredno učinkovito delovanje zajamčeno.
Nekateri so re6 že kar v strahu, da bodo te Groverjeve priprave za pobijanje muh tako učinkovite, da bodo uničile V6e muhe po New Yorku in okolici v nekaj dneh. To bi bilo slabo, ker na razstavi potem ne bi mogli prikazovati te novosti. Iznajditelji te najnovejše priprave pa hočejo ®a vsak način pokazati, kako popolna je ta njihova iznajdba. Zato so začeli iskati zanesljive dobavitelje muh. Teh muh pa bi moralo biti vsak dan, kakor rečeno, najmanj štiri milijone, povrhu pa bi morale biti to same mlade muhe, torej game takšne, ki še niso okusile žrtev materinstva. To pa zato, ker 60 mlade muhe mnogo bolj odporne in bi se na njih učinkovitost nove iznajdbe mnogo bolje lahko pokazala.
Štiri milijone muh pa ni mogoče kar tako naloviti v enem dnevu, in povrhu še paziti na to, da bodo same mlade. Zaradi tega se je bogata rodbina Du Pont de Nemour odločila v posebnih prostorih odgajati muhe in jih dobavljati newyor-škemu velesejmu.
Amerikanci so s tem najnovejšim izumom spet poskrbeli, da ljudje, ki jih bo toliko milijonov prišlo gledat najraznovrstnejše zanimivosti, ne bodo dolgočasili. Ker pa ta priprava ne bo preveč draga, si jo bo marsikdo lahko nabavil in bo doma v svojem kraju lahko v nekaj dneh pregnal V6e muhe, čeprav jih bo še toliko.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, 20. aprila: 12 Jožek in Ježek — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Pester spored radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — IS Napovedi, poročila — 19.30 Nac. nra — 19.50 «Za Krajno premožen: za Krajno ubožen; za Krajno nčen; za Krajno rojen« — Ob 250-letnici izida Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske«.
— Vrsta prizorov o življenjskem delu velikega moža.
— Rokopis pripravil Niko Knret. Izvajajo člani radij-sko igr. družine. Vodi inž. Ivan Pengov — 21 Reproduciran koncert sinf glasbe — 22 Napovedi, poročila
— 22.15 Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emona«.
— Konec ob 23.
Petek, 21. aprila: 11 Šolska ura: V Slovenski Krajini (gdč. Julija Šušteršič) — 12 Naša pesem (plošče) — 12.45 Poročila — 10 Na-povedi — 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Letošnje modne novosti (ga. Mehle Marija) — 18.20 Francoske popevke (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Pomladanski« planinske ture (g. dr. Arnoš* Brilej) — 20 Po domače (plošče) — 20.30 Koncert. Sodeluje: gdč. Štefka Korenčanova in radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. — Konec ob 23.
Zahtevajte povsod naš list!
Norman Raitly Raine:	91
JUNAŠTVA ROBINA HOODA
ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI
rako se je godilo v tem trenutku princu Ivanu brez dežele. Le da je pri njem zvitost prirojena lastnost,
o	je bila v dolgotrajni službi nezna-emu gospodarju razvila do izredno rabnega in učinkovitega orožja, ki je vse doslej princu Ivanu brez dežele lo že neštetokrat prav, saj mu je raj vedno bilo pomagalo razvozljati . položaje, ki sa bili videti že brez-
i.
Zvitost in prebrisanost je bila morda la v princu Ivanu brez dežele izrazi-e m močnejše razvita lastnost. Ta nost ga je bila že neštetokrat napra-v težkih slučajih podobnega spolzki liji. Kakor jegulja se je znal spretna uzniti tudi kadar so ga bile že zgra-močneiše roke kakor s kleščami. ►Rihard!« je spregovoril, ko se je fnil s tal.
Njegove besede so zvenele toplo, vek bi dejal, če bi sadil le po zvenku »arvi glasu, da se v teh njegovih be-ah skrivata sama res globoko obču-a ter pristna bratovska ljubezen in nost.
Toda Rihard z Levjim srcem se ni prevarati.
»Mislil 6i, kajne, da so me ubili?« Rihard z Levjim srcem ni spregovoril besed niti malo strogo ali razsrjeno, aca Ivana brez dežele je spreletelo do. Ni bil vajen, da bi njegov brat
takrat, kadar je čutil, da se mu je bila zgodila krivica, govoril tako mimo in obrzdano.
Rihard je takoj nadaljeval:
»Nisi mogel pričakati, da bi bil sam umrl, kaj? Nesrečnež! Dvignil si 6e proti meni prav tako kakor 6i 6e bil svoje čase dvignil proti svojemu lastnemu očetu, da bi mu odvzel in iztrgal sveto krono mogočnega angleškega kraljestva! Zvezal si se bil z nevrednim, zlobnim in malopridnim služabnikom Guyjem Gis-bourneškim, da bi me vrgel in da bi v moji odsotnosti 6am zasedel angleški prestol! Nobenih sredstev se nisi ustrašil, da bi bil dosegel svoj namen! Zoper moje življenje si zasnoval gnusen morilski naklep! Toda kakor vidiš, je bil ta tvoj naklep prekrižan! Ziv stojim pred teboj,tvoj Dickon, ki si ga bil poslal, pa je mrtev kakor je mrtev^ tudi tvoj sramotni zaveznik Guy Gisbourneški! In kdo je prekrižal V6e te in tebe enakih podle namere? Nihče drugi kakor tisti, ki si jih bil ti ves čas ko sem bil jaz odsoten, preganjal z vsemi sredstvi, jih moril, r/jpal, plenil, jim požigal domove in mučil! Moje ubogo saksonsko ljudstvo, moji dragi prijatelji so bili, ki si jih bil ti preganjal! Ti moji dobri ljudje 60 mi rešili življenje, ti moji zvesti prijatelji so preprečili nakane, ki 6ta jih bila proti meni skavala ti in podli Guy Gispourneški! Zdaj je konec, doigral si,
ti in V6i tvoji ničvredni zavezniki! V Angliji bo spet zavladal red in poštenje in pravica bo enaka za vse, za Saksonce prav tako kakor za Normane!« •
Princ Ivan brez dežele ni obupal.
»Poslušaj me, Rihard, dragi brat! Ali mar jaz nisem tvoj brat?«
Ohrabril ga je bil cela na neki način ton, v katerem je bil govoril Rihard z I Levjim 6rcem.
Nagonsko se je bilo v njem ta trenutek utrdilo prepričanje, da ima njegov brat dobro in plemenito srce in da njegova kazen najbrž ne bo tako huda kakor je bil pričakoval. Morda mu bo še celo oprostil, če 6e mu bo le posrečilo, da sc bo na pripraven način izvlekel iz zagate.	'
1 Tedaj pa sc je zanj oglasil še drug priprošnjik. Človek, na katerega princ Ivan brez dežele niti v sanjah he bi bil mislil, da bi se v tem, zanj tako kočljivem položaju utegnil pri njegovem bratu velikodušno zanj potegniti, zlasti še po vsem tem, kar je bil temu človeku napravil.
»Da, kralj moj in gospod, on je re6 i tvoj brat!«
Prijetni, blagodoneči glas lady Marian je bil to. Neopazno se je bila postavila k svojemu zaščitniku, ki je stal na stopnicah ter prevzemal spet vso kraljevsko oblast po dolgi odsotnosti in po končanih spletkah, ki so mu bile že tako močno ogražale ponovno zasedbo angleškega kraljevskega prestola in prevzem angleške kraljevske oblasti, do katere je imel vso pravico, saj je bil popolnoma pravilno in veljavno okronan za angleškega kralja po milosti božji in po volji naroda, ki mu je povsem zaupal.
Lady Marian, njegova varovanka, na katero je bil že skoraj docela pozabil, je pristopila Pod pazduho jo je vodil njegov vdani, požrtvovalni in junaški pomočnik, saksonski plemič, do nedavnega še pregnanec iz sherwoodskih gozdov, Robin Hood.
»Marian!«
Začudeno je vzkliknil kralj Rihard z Levjim srcem te besede. Skoraj ni mogel verjeti svojim očem. Iz lepega otroka, katerega je bil zapustil, ko je odhajal na boj v Sveto deželo, je za njegove odsotnosti vzraslo prekrasno mlado dekle, lepotica, da ji ni bilo para v vsej Angliji in ne na vsem svetu, kar ga je bil na svojih burnih poteh v tem dolgem času obredel.
»Moja draga Marian!«
Ponovno je vzkliknil, nato pa je pristopil k lady Marian ter si jo pritisnil na prsa.
»Dolgo te že nisem videl!«
Lady Marian je zaupljivo: skrila svojo glavico na njegovih širokih, mogočnih preih.
Zdaj pa 6e je 6pet oglasil princ Ivan.
Kako prav mu je bila prišla pripomba lady Marian! Kakor rešilne bilke se je je oprijel.
»Da, Rihard, tvoj brat sem! Ne dvigaj rok nad svojega rodnega brata! Ne maži si rok z njegovo krvjo!«
Pri teh besedah se je globoko priklonil in se napravil kakor bi že polagal glavo na tnalo pod krvniško sekiro ali pa jo predaial v roke lady Marian.
Kralj Rihard pa mu je odgovoril:
»Čeprav si moj brat, ti ne morem odpustiti zločinov, ki si jih bil zagrešil nad mojim narodom v času, ko 6em bil jaz
odsoten! Ti sam dobro veš, kaj vse si zagrešil nad svojim ljudstvom!«
Glas kralja Riharda z Levjim srcem je pri teh besedah zvenel nekoliko neizprosno in na vso moč hladno,
i	Obraz se mu je zresnil in postal mra-
I	čen. Modrikastordeča šilja6ta bradica pa imu je pomigala, ko je izgovoril poslednjo besedo.
I	. Rešilna misel 6e je zabliskala v Ivanovi glavi.
»Filip je kriv!«
Tako je bolj dahnil kakor spregovoril. Slutil je, da mu gre zdaj prav zares za glavo in zato je poskusil zvaliti vsaj največji del krivde na francoskega kralja Filipa. Kralj Rihard z Levjim srcem | je imel pač dovolj razlogov, da je sovražil in se jezil na francoskega kralja Filipa II., 6 katerim sta bila že dolgo v 6mrtnem sovraštvu. To dejstvo je zdaj poskusil izrabiti tudi domiselni princ Ivan brez dežele, ki je v smrtni nevarnosti za lastno življenje mislil še vse hitrejše in bistroumnejše kakor sicer. — Zdelo se mu je, da bo Riharda s temi besedami brez dvoma pripravil, da mu bo verjel in da bo v resnici obdolžil za krivca vsega gorja i® za začetnika vele-j izdaje, ki je nastopila po njegovem odhodu v Sveto deželo, francoskega kralja Filipa II.
Fa se je v svojih zvitih računih tokrat princ Ivan brez dežele temeljito zmotil.
Kralj Rihard z Levjim srcem je predobro poznal svojega pokvarjenega brata v dno duše, da bi ga bilo utegnilo njegovo namigavanje in izgovarjanje speljati na krivo pot ter pretentati. Lisjak je bil ta Ivan, vendar pa le še premalo zvit.
ui	J	I k I	k	. i.	oh	12	Mesečna naročnina 12 din. (a inosetnstvo 85 din. Uredništvo: Kopitarjeva nliea #'!II Telefon 1001 do 4005.	Uprava: Kopitarjeva aliea 4.
> Slovenski	dom«	Uhaja	v.ak	delavnik	ob	12.	Jfakarao"	Ljubljani:	t	C.L	Isdajatell tnŽ. Jože Sodia Urednik: Mirka Javornik.