Glas zaveznikov Leto II . St. 334 orm&cijskii dneoniik A. L S. Cena 4 lire Osnutki mirovnih pogodb dostavljeni 21 narodom avgusta volitve V BOLGARIJI SEPTEMBRA REFERENDUM London, 20. julija Po vesteh iz Sofije je bolgarska Domovinska fronta (vladna koalicija) sklenila, da bo v septembru izvedla referendum o vprašanju ustave. Volitve v narodno zbornico, ki bo izdelala novo ustavo, bodo prihodnji mesec. Načrt za referendum in volitve bodo predložili v ponedeljek bolgarskemu parlamentu. NORVEŠKO POJASNILO 0 SKRIVNOSTNIH IZSTRELKIH Oslo, 20. julija Norveška brzojavna agencija javlja, da so letalske opazovalne Postaje In metereološki zavod demantirali vesti, po katerih naj bt bili nad Norveško videli skrivnostne Izstrelke, Norveško letalsko poveljstvo je izjavilo, da je pred nekaj dnevi neko letalo delalo poizkuse z novimi svetlobnimi znaki za pristajanje, da pa strokovnjaki niso opazili ničesar skrivnostnega. Pred nedavnim so vesti iz Norveške, Švedske in Finske javljale o skrivnostnih lufiih, ki 80 se ponoči kot meteorji bllsklale nebu. ČEŠKOSLOVAŠKA MISIJA V MOSKVO London, 20. julija V kratkem bosta odpotovala v Moskvo češkoslovaški ministrski predsednik in zunanji minister. Razpravljala bosta o aktualnih Vprašanjih, ki se tičejo obeh drlav. p° poročilu praške radijske postaje te do obiska prišlo na podlagi vate la iz Moskve. PltOIZ V ODN J A TEŽKE VODE V BRITANIJI London, 20, julija Po poročilu Chapmana Pncherja, znanstvenega sodelavca lista aDailti Exprcssh, bodo v Veliki Britaniji proizvajali tetko vodo, tekočino, ki Je podobna navadni vodi in ki služl za poizkuse z atomsko silo. Približno pol litra težke vode stane 1.500 šterlingov. Težka voda, ki je mešana z Franom, proizvaja iz kovine stalni l°k sile. Znanstveniki poizkusne postaje atomsko silo v Didcotu (Berkshire), bodo zdaj lahko izdelovali «žepne» atomske baterije za Pospešitev uporabe atomske sile v industriji in plovbi. Ratifikacija pogodbe MED CE8KO IN JUGOSLAVIJO . Beograd, 20. julija “Tanjugov« dopisnik iz Prage Poroča, da je češkoslovaška ustavodajna zbornica v torek na svetem zasedanju ratificirala Prijateljsko pogodbo o medsebojni Pomoči m sodelovanju v mirnem asu med Jugoslavijo to Češko, kovaško. 1 leto, 2 meseca in 10 dni po končani vojni v Evropi Zunanjepolitični natri senatorja Toma (onnallyja PARIZ, 20. julija — Točno eno leto, dva meseca in deset dni po končani vojni v Evropi so predvčerajšnjim zvečer končali osnutke za mirovne pogodbe s petimi bivšimi nemškimi satelitskimi državami ter jih poslali 21 narodom, ki so povabljeni na mirovno konferenco v Parizu. Doslej so znane že sestave večih delegacij za mirovno konferenco. Poleg avstralske, belgijske, jugoslovanske, kanadske in nizozemske pa so zdaj sporočili tudi sestavo angleške in brazilske. AngleJko delegacijo bo vodil zunanji minister Bevln; v njej bodo poleg njega že prvi lord admirall-tete Alcxander, finančni tajnik državnega zaklada Hall in podtajnik zunanjega ministrstva McNeil. Vključitev Alexandra je bila določena zaradi dejstva, ker so med razn'ml vprašanji, o katerih bo morala sklepati mirovna konferenca, tudi vprašanje bodočnosti italijanske mornarice in plovbe po Donavi. Brazilsko odposlanstvo bo vodil zunanji min ster Joao Nevea da Fontoura. Potovalo bo z ameriškim letalom «Douglas», ki ga je odposlanstvu stavila na razpolago vlada Združenih držav; 24 julija bo prispelo v Rio de Janeiro. Predsednik senatnega odbora Združenih držav za odnožaje s tujino Tom Connally, ki se je kot Byrne-sov svetovalec udeležil pariške konference zunanj h ministrov, je podal včeraj v senatu svoje poročilo. Poudaril je, da je nerešeno vprašanje Nemčije ključ miru. Poleg tega je dejal: »Kakršen koli je že uspeh, ki smo ga dosegli v Parizu, se moramo zavedati, da bo mirovna konferenca 21 narodov le korak naprej na trdi poti do končnega miru.* »Predvsem ne smemo nkoli izgubiti Izpred oči dejstva, da ostaja Nemčija daleč najvažnejši činltelj za dosego miru. Doslej smo se le skromno dotaknili glavnega vprašanja evropskega miru. «Zelimo končati vojno stanje, Želimo, da dobe tudi narodi sovražnih držav možnost, da urede svoj obstoj in da vzpostavijo svoje gospodarstvo. Želimo končati vojno stanje. Želimo jim vzeti Iz rok orožje in ga nadomestiti z industrijskim In poljedelskim orodjem. Nočemo vsiliti trdih in nasilnih mirovnih pogojev, marveč pogoje, ki bodo zagotovili stvarni in trajni mir in ki bodo ostranili napadalne vojske.* Connally je izjavil tud.;, da bi morale Združene države »v obliki pogodbe urediti sporazume med ameriškimi državami, ki jih vsebuje listna lz Chapultepeka, ki so jo podpisali 3. marca 1945 in ki pred- Daladier o komunistih in Sovjetski zvezi Ostra obsodba PARIZ, 20. julija — Bivši francoski ministrski predsed-n*k Edouard Daladier, ^ je prj zadnjih volitvah izvoljen Za Poslanca, « 30 komunisti zahtevali, da se njegova izvolitev, lnnk0 kot izvolitev bivšega ministrskega predsednika Rey-■ ailch razveljavi, je-imel v četrtek po potrditvi veljavnosti Zv°Htve, ki jo je izrekla ustavodajna zbornica, dolg govor, v ^terem je ostro grajal komuniste in Sovjetsko zvezo. 'sketa 1940 _ je dejal Daladier ko fe Veuka Britanija ostala atnl]ena, se je junaško bojevala ko TeSitev svetan (vsi poslanci razen a hnistov so vstali in ploskali). ' Prav je bila Amerika P°d 0c?tim tzolacionlstlčnim vplivom, ^ndarie držala obljubo in po-0 a v vojno proti Nemčiji, Komu- iaiu- 80 Amerik0 Mjub temu in jo obtoževali imperializma. ^obil Hitler iz Sovjetske teni Velik0 količino surovin, 'jo je Se 'te 1941 napadel. Komunisti so tan*n°Va preobrnili. Velika Bri-preJa. in Združene države sta sta n ali imperialistični ter °steU demokratskih. zUril P°9ledu mongkovskega sporO-l93ga .te Daladier izjavil, da leta Cejlc Velika Britanija za obrambo prev°slovaške ni bila pripravljena la e,i nikake obveznosti: uDeja-Hitler1 >€’ da v P°0ledu resničnih mnenih namenov ni istega s0 npj kot Franciša' Cehoslovaki bi rno eli> da se Francija sama ne 3 a bojevati. Francija ni našla imela pravico Pomoči, ki jo je Pričakovatih. ° Pogajanjih Franclje in Velike Britanije s Sovjetsko zvezo je Daladier dejal, da je dal Sovjetski zvezi vse možne koncesije. eSov-jeti pa so namenoma zavlačevali sestanek s francoskimi odposlanci, ki so bili pooblaščeni za podpis sporazuma, na katerega je sovjetska zveza v načelu že pristala. Ce je bilo :o izdajstvo, kdo je bil potem izdajalec?)) sResnica je _ je dodal Daladier — da se je Sovjetska zveza istočasno pogajala na dve strani: po eni strani z nami, po drugi strani pa — tajno — z Nemcih. Bivši minister je končno obsodil usedanji poizkus komunistov, da bi monopolizirali odporniško gibanjeh; izjavil je, Ai so leta 1939 sabotirali volni napor. Zaključil je z izjavo, da H pripravljen prevzeti polno osebno odgovornost za sklepe svoje vlade leta 1939, ki je komunistično stra-ko proglasila za nezakonito in izdala ukaz za aretacijo njenih voditeljev. Senator Čonnallg videva akcijo proti napadom na zahodno poloblo.* Gornja zahteva je ena izmed sedmih točk zunanjepolit čnega programa, k; ga je predložil Connally. Ostale točke so naslednje: 1) trdno so držati tistih načel legalnosti ln pravice, ki so izražena v listini Združenih narodov ter paziti, da se bodo na isti način ravnale tudi ostale države; 2) brez premišljevanja staviti Varnostnemu* svetu na razpolago potrebno količino čet, letal in ladij za ohranitev svetovnega miru; 3) ohraniti močno vojsko, mornarico in letalstvo; 4) obvezati se, da priznavamo avtoriteto mednarodnega sodišča; 5) napraviti vse, kar je mogoče, da v najkrajšem času zagotovimo popoln sporazum o nadzorstvu nad atomsko silo in nad ostalimi orožji, ki lahko povzročijo velika uničenja; 6) dati vso podporo gospodarskemu, socialnemu in humanitarnemu načrtu Združenih narodov. Poročajo, da je De Gasperi sprejel bolzanskega prefekta dr. Inno-centia, ki mu je poročal o vprašanjih Južne Tirolske. Prefekt je predal ministrskemu predsedniku predloge, ki jih Je na zahtevo vlade Izdelala komisija izvedencev, v kateri so bili večinoma nemško govoreči domačini. Predlogi se tičejo načrta avtonomije »Tridentske pokrajine«, k ga zdaj preučujejo krajevni činitelji. Južnotirolska ljud. ska stranka se je izrazila za polno sodelovanje z vladnimi predstavniki, da čim boljše rešijo vsa krajevna vprašanja, v prvi vrsti pa vprašanje krajevne avtonomije, da pom rijo prebivalstvo nemškega jezika in omogočijo mirno sožitje obeh etničnih skupin. POROČILO 0 INDIJI London, 20. julija' Britanska vladna misija, ki se je pred kratkim vrnila iz Indije, Je v četrtek podala v pošlanskl zbornici poročilo o pogajanjih, ki jih je imela z indijskimi vod 'tel ji. Poudarila Je, da Velika Britanija ni izdelala načrta za indijsko u-stavo. Načrt ustave bodo morali izdelati. Indijci sami. Velika Britanija se Je omejtla le na priporočila, ki bi lahko sluzila kot pod-.laga bodoče ustave. Glavne indijske politične stranke so britanske predloge sprejele. V teku razprave je Churchill Izjavil, da med indijskimi političnimi strankami očitno ni nikakega sporazuma in da z vsakim dpem raste razburjenost. Zahteval je, da vlada pred zapustitvijo deZele še nadalje zaščiti indijsko manjšino. GRŠKI PROTEST London, 20. julija “BBC« 'poroča, da je po neki vesti iz Aten grška vlada, pri albanski vladi protestirala zaradi spopadov patrulj, de katerih je prišlo na obmejnem področju med obema državama. Do spopadov je po grškem poročilu prišlo v ponedeljek, ko so Albanci napadli grške obmejne postojanke, Polaganje Kablov pni® Največja ladja za polaganje kablov na svetu je po vojni zgrajeni vMotiarchh. Razpolaga z najnovcjSimi instrumenti in opremo. Ignala bo važno vtogo pri polaganju novih kablov ter pri vzdrževanju starih ki so bili med vojno močno poHcodovani. NOVIKOV V MOSKVO Washington, 20. julija 'Sovjetski veleposlanik v Wa-shingtonu Nikolaj Novikov, ki je pred šestimi tedni preflal poverilnice, je zapustil Washington ter bo e letalom odpotoval v Moskvo. Neki funkcionar sovjetskega veleposlaništva je izjavil, da mu razlog veleposlanikovega potovanja ni znan. PREDČASNA EKSPLOZIJA POIZKUSNE BOMBE New York, 20. julija Ameriški radio je objavil poročilo, ki je pri,\o z ladje «Mount McKinlep, ki pravi, da je poizkusna mtomska bombah, za glavni poizkus, ki bi ga morali prihodnji četrtek izvesti na Pikinih, zaradi kratkega stika esplodirala 20 minut pred predvidenim časom. Bomba, ki je bila napolnjena z magnezijem', ni povzročila, kolikor so izvedeli doslej, niti Škode niti žrtev. LA GUARDIA V ATENAH Atene, 20. julija Glavni ravnatelj ustanove UN-RRA Fiorello La Guardia je v četrtek z letalom prispel v Atene kjer bo ostal tri dni,, Kesneje bo obiskal tudi Trst. PROTESTNA NOTA SOVJETSKEMU ZASTOPNIKO Washlngton, 20. julija Zunanje ministrstvo Združenih držav je včeraj javilo, da so Združene države poslale sovjetskemu zastopniku na Madžarskem zaradi enostranskih sovjetskih zahtev do madžarske vlade protestno noto. Noto je izročil zastopnik Združenih držav pri zavezniiki nadzorstveni komisiji v Budimpešti bri-gadni general Beniamin F. VVeems. NEMIRNA PERZIJA Teheran, 20. julija V petek so javili, da sta bili pri spopadu v Sennanu, približno 190 km od Teherana, ubiti dve osebi, 21 pa jih je bilo ranjenih. Med ubitimi je tudi voditelj levičarske stranke uTudehh. Do spopadov je prišlo, ko so delavci tekstilne tovarne, ki so člani stran, ke nTudehh, napadli odpuščene delavce, ki so se zbrali pred podjetjem ter zahtevali delo. Posredovalo je sennansko orožništvo. Žrtve so bile na obeh straneh; nekaterim so izropali pr možen je. Orožništvo je aretiralo več članov stranke eTudehh. Racioniranje kruha v Veliki Britaniji PeKi protestirajo LONDON, 20. julija — Britanski minister za prehrano John Strachey je v četrtek v spodnji zbornici izjavil, da bo stopilo racioniranje kruha kljub ugovorom opozicije in protestom pekov 21. julija v veljavo. Predlog opozicije za razveljavljenje vladnega ukaza o racioniranju kruha je spodnja zbor niča odklonila s 305 proti 182 glasovom. Razpravo v spodnji zbornici je začel VVinston Churchill. Izjavil je, da ni težkoč v pogledu uvoza 150 tisoč ton žita, kar naj bi predstavljalo dobavo za september; po tem času bo na razpolago domači pridelek. Dejal je, da bi koncem meseca potemtakem prenehala vsaka nevarnost pomanjkanja. Churchill je vprašal, kako je potem mogoče, da se je pojavila potreba, da 21. julija- raclonirajo kruh. Zaredi tega je namesto zakonskega načrta o racionalizaciji kruha predlagal, naj bi vlada v prihodnjih tednih sporazumno z zastopniki zainteresiranih krogov pripravila načrt za racioniranje. ki naj bi ga pa izvedli šele takrat, ko bi se pokazala potreba. Izjavil je, da bodo konservativni poslanci glasovali proti vladnemu načrtu, ki ga je označil kot sad panike. Churchillu je odgovoril rAinister z.t prehrano, ki je trdil, da bo september zelo kočljiva doba za britansko prehrano. Izjavil je, da je glavni namen sedanje racionaliza; c je obramba proti negotovosti, ki bi lahko postala kritična, ko bodo tudi zaloge žita na kritični višini. Izjavil je, da bo žetev sicer dobra, vendar se je treba izogniti negotovosti. Strachey se je nato dotaknil tudi protesta pekov glede racloniranja. Lejal je, da bodo lahko premostili vse ovire, če bodo vsi uveljavljali načrt z dobro voljo. Proti pekom, ki bi nasprotovali, bodo uporabil! predvidene ukrepe. Peki iz vseh delov Anglije in Včalesa so namreč v sredo na zasedanju v Londonu vztrajali, da se je nemogoče držati ukrepov ministrstva za prehrano, ki se tičejo ra. o rniranja kruha. Zbranih 1500 zastopnikov narodne pekovske zveze se je odločilo, da bodo od ponedeljka dalje, dokler ne bodp uvedli preprostejšega načina, kljub raclonl-rr.nju dajali kruh brez odrezkov. Obžalovali so »grožnjo* ministrstva, ki je predvidelo denarne ln zaporne kazni. Minister Strachey je pred parlamentarno debato o raclo-niranju kruha sprejel šest zastopnikov pekovska sveže. JOHN STRACHEY TRST, sobota 20. julija 1946 UREDNIŠTVO t Via S. PeHIco 12 Telefon it 93354 ln 94445 UGLASI: Cena za milimeter višine (šlrma ena kolon«): trgovski L«. 27, mrtvaški L. 56 (oemrtnlce I* 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini Usta (tekstni oglati) I* 45. Davek n: vštet. Plačljivo v naptej. Oglase sprejema izključno: S.PX. SocletA per la PubbllcltA In ltalla. Trst ni. SUvlo PeHIco »t t tab 94044. Cena posamezne številke L. « (zaostale L. 8). Rokopisov os vračamo. AMERIKA NIČESAR NE TE 0 TAJNEM SPORAZUMU AVashington, 20. julija Poročevalce ameriškega zunanjega ministrstva je Izjavil, da ministrstvo ničesar ne ve o domnevnem tajnem sporazumu med Sovjetsko zvezo in Ljudsko mongolsko republiko, po katerem bi smele sovjetske čete ostati v Mongoliji. Kakor je znano, sta 27. februarja 1946 Sovjetska zveza in mongolska republika podpisali pogodbo o prijateljstvu in vzajemni pomoči, ki so jo kesneje objavili. Člen 2. pogodbe pravi: »Vladi ZSSR in Ljudske mongolske republike »e obvezujeta, da si v primeru vojaškega.napada na eno izmed podpisnic vzajemno nudila yso pomoč,, vključno vojaško*. Člen 3. pravi: »Vla^j ZSSR ln Ljudske mongolske republike sta sklenili, da v primeru, ko bi bile čete ene Izmed obeh stijank, kakor je predvideno v členih 1. In 2., zaradi dvostranskega sporazuma na ozemlju druge stranke, da J h bodo brez odloga umaknili, ko n« bo ved potreb# za njihov« prisotnost*. NEGOTOVA USODA VOJAKOV V RERLINU Berlin, 20. julija Visok ameriški častnik je v sredo izjavil, da meni, da sta ameriška častnika, ki ju zadržujejo Sovjeti, v Potsdamu. Dopustil Je možnost, da zadružjejo Sovjeti še druge Američane. Število zavezniških vojakov, ki Jih pogrešajo na ameriškem področju, znaša 26. Možno je, da sta dva ali trije v sovjetskih rokah. Doslej še ni nadaljnjih vesti o izpustitvi dveh sovjetskih častnikov in njunega šoferja, ki so jih zadržali Američani in katerih izpustitev so zahtevale sovjetske oblasti. Ameriške oblasti so javile, da bodo v bodoče v ameriškem področju Berlina aretirali vse tujce v civilnih oblekah, ki ne bodo Imeli predpisanih listin, po okoliščinah jih bodo kaznovali še huje. Francoska neenotnost glede Porenja in Porurja Polemika med socialisti in komunisti PARIZ, 20. julija — V četrtek se je po večdnevni časopisni polemiki med socialisti in komunisti zaradi njihovih stališč do vprašanja Porenja in Porurja sestala socialistična parlamentarna skupina. Na sestanku so razpravljali o nemškem vprašanju. »Reuterjev* dopisnk poroča, da ima francosko zunanje ministrstvo načrt, po katerem bi ustvarili zvez-io Nemčijo, pri tem pa od nje lo-'ili Porurje in Porenje. Predvidevajo, da je francoski načrt v primeri z ostalimi ^načrti, ki so jih predložili Svetu zunanjih ministrov, še najbolj sprejemljiv. Lahko bo služil kot podlaga za sporazum štir h velesil. I Komunistični list «Humanite» odkrito priznava, da se francoska politika v pogledu Porurja ne sklada s sovjetsko. Francoski komun sti zahtevajo internacionalizacijo Porurja. Socialistični voditelj Leon Blum pa se po drugi strani v listu «Popula re» sprašuje, če se ni teza francoske vlade o politični ločitvi Porurja in Porenja v teku zadnjih pogajanj nekoliko spremenila. V nasprotnem primeru se sprašuje, ali komunistični! ministri resnično soglašajo s stališčem zunanjega ministrstva o Pororju in Porenju, kljub temu, da je bilo v ministrski izjavi iz preteklega tedna rečeno, da je v vladi v pogledu nemškega vprašanja popolno soglasje. Blum nato Izjavlja, da so socialistični ministri v pogledu nemškega vprašanja klonili pred večino v vladi na način, ki ga vladna koalicija ne bi smela trpeti. V Nemčiji sami je trenotno glavno vprašanje vprašanje prehrane. Posvetovalni svet za britansko zasedbeno področje, organ, k! je sestavljen izključno iz Nemcev, je v četrtek izglasoval resolucijo, v kateri pravi, «da nemško ljudstvo ne more brez resnih posledic za zdravje in delovno zmožnost* prenesti 50% zmanjšanja obroka maščobe. S povečanim obrokom mesa ln zelenjave pa bodo imeli Nemci, kot pravi britanska vojaška uprava, kljub znižanju obroka maščobe in rib dnevno povprečno 85 kalorij več. i Posvetovalni svet je Poleg tega predložil, da vsem Nemcem, ki leta 1933, ko je Hitler prevzel oblast, niso dosEgli 18 let, Izbrišejo vse politične madeže. Svet je na zahtevo britanske nadzorstvene komisije razpravljal tudi o predlogu, kako bi volivce pri prihodnjih volitvah na britanskem področju obvarovali pred ovadbami. Voditelj socialdemokratov dr. Kurt Schumacher je na zasedanju Sveta izjavil: »Končni smoter naših volitev mora biti evropska federacija, smoter, ki ni omejen samo na evropsko vprašanje, marveč obsega tudi svetovno važna vprašanja. Mislim, da so tega mnenja tudi vsi napredni in dalekovldni Nemci.* Svet je razpravljal nadalje tudi o ukrepih proti nacistični propagandi ter o ustanovitvi meščanskega prosvetno vzgojnega središča. ZAPISKI CAN&KAJSEK DELA RED Šanghaj, 20. julija Kitajski komunistični voditelj general čou En Lai je izjavil, da divja na Kitajskem na štirih bojiščih, državljanska vojna velikega obsega. Pri ofenzivi sodeluje več kot en milijon mol Kuomln-tanga. PROTIFRANKISTICNE DEMONSTRACIJE V LONDONU London, 20. julija V četrtek je ob priliki desetletnice začetka španske državljanske vojne po ulicah spodnjega okraja Londona demonstriralo 3000 komunistov. Demonstrirali so pred sedežem španske kulturne organizacije, ki deluje pod sedanjo špansko vlado. Tudi v drugih mestnih okrajih so bila zborovanja. Na nekem zborovanju španskih republikancev in britanskih simpatizerjev so odobrili zahtevo po prekinitvi diplomatskih odnošajev s Francovim režimom in po priznanju Giralove vlade. NOVI JUGOSLOVANSKI VELE POSLANIK V WASHINGTONU Washington, 20. julija Novi jugoslovanski veleposlanik v Združenih državah Sava M. Ko-sanovič je v četrtek izročil predsedniku Trumanu poverilnice. NEMŠKI UJETNIKI IZ SOVJETSKE ZVEZE London, 20. julija Radijska postaja Leipzig je javila, da se bo v prihodnjih treh mesecih vrnilo iz Sovjetske zveze v Nemčijo 120 tisoč nemških vojnih ujetnikov. Brilaniia ni poslala i Palestino noiih čel Konec gladovne stavke JERUZALEM, 20. julija — »Reuter* javlja, da je poročevalec britanskega glavnega stana v Jeruzalemu včeraj dopoldne demantiral v6st, po kateri naj bi Velika Britanija odredila prihod novih čet v Palestino. Izjavil je, da vest, «da so v Palestino že prispele bojne edinice prve oklepne divizije in da bodo sledile še druge sile, sploh ne odgovarja resnici*. Visoki komisar za Palestino ge- neral sir Alan Cunningham Je včeraj odpotoval v London, kjer bo z britanskim ministrom za kolonije, Georgom Hallom razpravljal o palestinskem vprašanju. V London je prispel tudi predsednik Zidovske agencije dr. VVbizmann, ki bo anglo-air.erlaki komisiji za Palestino po-, rccal o židovskem položaju. Sir Cunningham je pred odhodom v London izjavil, da bodo storili vse, da bodo pospešili preučitev primerov Zidov, ki so priprti v ta-bsriščih RAFa in Latrun. Priporniki so v sredo zvečer prenehali z gladovno stavko. . • Na včerajšnjem peturnem zasedanju v Tel Avivu, katerega so se udeležijo člani. Zidovske agencije in židovskega narodnega sveta, židovski župani in predsedniki kra-J.avpih židovskih svetov, so sklenili, da bodo prihodm četrtek začeli Izvajati politiko nesodelovanja pai*etinsko vlado. Javljajo, da Ima šestdnevni odlog namen dati čas predsedniu Zidovske agencije dr. Weizmannu, da zaključi sedanje razgovore v Londonu. Ce bodo izpustili voditelje židovske agencije boriščih Latrum ln RAFA, je pričakovati, da do nesodelovanja ne bo prišlo. Nt\vyorška radijska postaja javlja, da je bivši vrhovni zavezniški poveljnik za Sredozemlje maršal lord Maitland Wilson, ki je trenotno načelnik britanskega dela misije glavhlh zavezniških Stanov, ki zasedajo vjWashingtonu, v četrtek izjavil, da predstavlja nezakonita židovska in arabeka vojska eno izmed največjih groženj za svetovni mir. Cez dva tedna se bo v britanski spodnji zbornici začela razprava o pr.lestinskem vprašanju. NEMCI NA DANSKEM H. Zeljo, da bi šli kamor koli v Nemčijo, je opazti pri vseh beguncih. Vsi so uvideli, da a« ne bodo mogli več vrniti v kraje, iz katerih so prišli, vsekakor pa hočejo v Nemčijo, ker tja spadajo, čeprav vedo, da bo življenje povsod v Nemčiji trdo. Kljub temu, da živijo v taboriščih formalno Izločeni od sveta, je mnogim uspelo vzpostaviti zveze s sorodniki ali prijatelji v Nemčiji in pri tem jim gredo danske oblasti v vsakem pogledu na roko. Danske oblasti storijo vse, da omilijo težko življenj« po taboriščih in ga ustvarjajo znosnega, kljub aplošnemu načelu, da begunci ne smejo občevati a prebivalstvom. Skrbijo za tedenski čaaopis, organizirajo poučevanje otrok ln podobne stvari. Mnogi Danci bt radi storili še več ln z osebnimi *Uki lajšali begunsko življenje. Toda oblasti iz strahu; da ne bi kda Izmed beguncev ostal na Danskem, . tega ne dopuščajo. Ce bi bilo gotovo, da take možnosti ni, bi vlada že davno popustila stroge ukrepi izločenja. Ker pa je ta možnost, Ima popolnoma prav, da tako ravna. Preživljanje Nemcev na Danskem ne predstavlja tako perečega vprašanja kakor po raznih drugih krajih. Begunci so pod streho, imajo hrano in njihovo zdravstvena stanje je dobro. Toda dejstvo, da se njihov položaj zdi dober, kaže le. kako slabe so prilike drugod. Vsekakor je njihovo bivanje na Danskem nenaravno; je življenj« brez dela in domačnosti, ki sta bistveni sestavini zadovoljstva; življenje brez svobode, zaposlitve in denarja; življenje ljudi, ki želijo samo to, da bi se nekaj preobrnilo in Jih privedlo v svobodo. Seveda je nepravično prepuščati Dancem vso skrb za begunce, ki predstavljajo nad 5 odstotkov celotnega danskega prebivalstva; Isto sorazmerje bi v Veliki Britaniji pomenilo 2 milijona beguncev. Za Dansko so begunci resno finančno breme. Zanje potrošijo okrog 12.500.000 šterlingov na leto, kar predstavlja 3 odstotke vseh državnih dohodkov. Ko so na neki konferenci ustanove UNRRA povabili vse narode, naj prispevajo 1 odstotek državnih dohodkov za pomoč beguncem in potrebnim osebam, je danski predstavnik dejal, da plačuje Danska že trikrat več za vzdrževanje beguncev. Vprašanje teh beguncev ne spada v območje Danake, temveč bi se morale zanj zanimati štiri zasedbene sile Nemčije, ker je le del celotnega nemškega vprašanja. Štiri zasedbene sile naj bt skupno storile ukrepe, da bt preskrbele prostor za te begunce izven Danske. Zdi se, da tudi ni vzroka, zakaj ne bi dovolili odhoda begun, cem, ki bi se s pomočjo zvez ia sorodnikov lahko nastanili v Nemčiji, kajti to gotovo ne bi povečalo prehranjevalnih težav v Nemčiji. Do dneva preselitve naj b: stroške za vzdrževanje beguncev računali kot del zasedbenih stroškov, ker ni pravično vsega bremena prepuščati Dancem samo zato, ker so tl ljudje vdrli v njihovo državo in se po sili razmer tam nastanili, ker sta Sovjetska zveza ln Poljska zasedli njihove prejšnje domove, piše sir Wllliam Beveridge v londonskem »Timesu*. Z rešitvijo tega bo pa ostalo le vprašanje izgubljenih otrok, za katere bi tudi moral nekdo skrbe. ti. Ce bi Danci, kljub preteklosti, bili pripravljeni sodelovati pri preskrbi teh otrok, bi bilo to najboljše jamstvo, da nesrečne vojne žrtve ne bi zrastle v naciste. Danci so namreč tako civilizirani in civilizacijsko ustvarjalni, kot vsak drug narod na svetu. (Konec) IZGON ITALIJANOV IZ ARESINIJE London. 20. julija Uradno poročilo abesinskega po-slan štva v Londonu javlja, da so ta teden zaradi narodne varnosti iz Abesinije izgnali 60 Italijanov. Po poročilu so smeli dvigniti vloge v krajevnih backah, ostalo Imetje pa Je bilo Izročeno uradu za varstvo pustili voditelje židovske agencije pa Je 6HO izročeno uri lp ostal« Zid«, u ao zaprti lc.ta-j lmovlne sovražnikov. ARETACIJE V EGIPTU Kairo. 20. Julij* V četrtek so Javili, da so ob priliki, ko je policija zaradi aten. tata na klub britanskih častnikov in podčastnikov v Aleksandriji preiskovala razna stanovanja, aretirali šest članov egiptovskega mladinskega gibanja ((Zelenih srajo*. «Zelene srajce« so organizacija ekstremistov, ki ima fašistične težnje. Policija je zaslišala veliko število egiptovskih mladeničev. NAČRTI »PANSKIH REPUBLIKANCEV Pariz, 20. julija Španska republkanska begunska vlada, ki ji načeluje Joač Giral, je objavila izjavo, v kateri zatrjuje, da bo, ko se bo vrnila na oblast, zavrnila vse mednarodne polit:čne in finančne sporazuma, kt jih Je sklenil Franco, in da bo uporabila nemško premoženje v Španiji v prvi vrsti za reparacije v Spanji sami, kar je le-ta »prva žrtev — t*-ko je rečeno v izjavi — nemškega napada ln je zato razumljivo, da ima nesporno prednost pri repara- ZENSKI KOTIČEK Poletna nem las TRST Tretji dan razprave o škedenjskih dogodkih St. 2,6 in 7 oprostili vseh obtožb Nadaljnje zasliševanje prič - Razprava preložena na ponedeljek Na včerajšnji razpravi zaradi 'ncidentov v Skednju so tri obtožene agente, in sicer št. 2, 6 in 7 oprostili vseh obtožb. To se je zgodilo na zahtevo, ki jo je stavil odvetnik Cavalieri in ki jo je sod šče sprejelo. V Londonu so na irodelih preizkušali novi način trajnih kodrov s posebnimi žarki. Na sliki vidite takšen aparat za trajne kodre. Poleti je treba lase Se mnogo bolj negovati kakor pozimi. To Se posebno zdaj, ko je pričeska stopila v ozadje in lepi ter zdravi lasje v ospredje. Po mili volji lahko nosite kratke, dolge, kodraste ali gladke pričeske. LetoSnja moda prepušča prosto izbiro vsaki in vsaka izmed nas si lahko izbere, kar ji bolj ugaja in se boljSe podaja obrazu. Zato morajo b!ti lasje skrbno negovani, zdravi, blesteči in voljni. Biti morajo najlepSi okmr obrazu, izpuhtevati morajo zdravi in topli vonj tristote, ki se pa v poletni vročini kaj kmalu izpremeni neprijetni jedki in larki vonj. Ne zanemarjajte glave in si vzemite k srcu kot prvo pravilo pri negi las: največjo čistočo. Cim pogosteje jih umivate — vsaj en. krat na dva tedna — tem boljSe je. Zaradi tega si morate izbrati preprosto pričesko, ki si jo lahko naredite tudi sajni, da si prihranite prevelike izdatke za frizerja. Pazljivo morate izbrati sredstvo za umivanje glave. Tekoča in trda mila, ki jih navadno uporabljajo frizerji, so več ali manj alkalična. Izločki lasišča — kakor vsi drugi izločki človeškega telesa — so kislinski pri zdravem človeku ali alkalni kot posledica raznih obolenj. Ni priporočljivo uporabljati alkalnih snovi za nego zdravega lasiSča in las. Po večkratni uporabi taksnih snovi bi bilo stanje lasiSča podobno bolezenskemu. Z drugimi besedami: če namilite lasiSče in lase z navadnim alkalnim milom, lahko povzročite podobne neprijetne posledice, kakor jih, če s pralnim milom namilite netno koio obraza. Kosa, kateri odvzamete zaščitno kislinsko plast, ovene, se lupi, tvori vnetja in. mozolje. Prav tako je z lasmi, katerim ste odvzeli vso kislino: postanejo suhi, se lomijo, so brez sijaja in če jih češete, postanejo električni. Nikakor ne morete urediti pričeske in takoj se ponovno razmrSijo. ■ Izberite oljnati oziroma mastni eSampons ali milo, ki ima kislo reakcijo. Najboljši so na bazi ri-cinovega olja, palmovega olja, olivnega olja, ali kokosovega masla. Navadno se ne penijo. le doslej neznanih vzrokov celo ta popolnoma brezulkalna mila izločajo v dotiku z vodo nekoliko alkaličnih snovi. So sicer v majhnih količinah, vendar lahko ie vedno ikodujejo lasem. Vsem neprijetnim posledicam se izognete, če splaknete lase z vodo. kateri ste dodali nekoliko kisa ali limonovega soka. Voda s kisom ali limonovim sokom vrne lasem potrebno kislino, če so lasje le vedno brez sijaja, jih je treba — ko se dobro posule — namazati z dobro briljantino. Briljantina ne sme biti sestavljena samo iz parafinskega olja in vazeline, kakor jo navadno dobite pri frizerjih in v drogerijah. Vsebovati mora tudi zadostne količine ricinovega, olivnega in palmo, vega olja, ki ima kislo reakcijo. Ce v trgovinah ne morete najti ničesar primernega, kupite v lekarni zgoraj navedena olja — dobro rafinirana — In jim dodajte kaplji-co dišave, ki vam je najljubša. Tudi oljna kopel izredno dobro vptiva na lase in lasilče. Ameriške lene, ki so v negovanju lepote gotovij najbolj napredne, negujejo svoje blesteče in voljne lase največ na ta način. Kopel je kaj prepo-sta in fe najboljše, da jo naredite sami. Pri frizerju' ogromno stane in navadno vaši lasje olja še videli niso. V zenite dobro olivno olje — ne preveč rafinirano fe boljše, ker vsebuje več vitaminov — in ga v kozici nekoliko segrejte. Ker je vre-lišče olja nizko, morate paziti, da kozico pravočasno odstavite. Z gobo ali kosmičem vate namalite lase lop za šopom. Maščoba jih bo poživila in jim dala nove iivljenjske sile. Ko so vsi lasje namaščeni, jih pripnite v čop na vrhu glave in si zavežite debelo ruto ali brisačo. Tako pustile preko noči in šele zjutraj si glavo umijte. Vsak las posebej je obdan od debele zaščitne kislinske plasti olja in obvarovan pred vplivi alkalnih snovi, ki so v milu. Po umivanju bodo lasje blesteči, mehki in prožni ter jih boste z lahkoto uredili v lepo pričesko. Tiste, ki nimajo dovolj časa za takšen postopek, ga lahko tudi skrajšajo. Namaščene lase lahko takoj posuše z električnim sušilcem ali na soncu. Ker pri večji toploti leesje hitreje vpijajo olje, jih lahko čez pol ure le umijejo. Pri umivanju je poleg izbire mila oziroma «šamponay> treba biti po. sebno pazljiv tudi pri splaknje-vanju glave. Zaradi prehladne prevroče vode ali nezadostnega splaknjevanja lahko popolnoma uničite uspehe dobrega umivanja in oljne kopeli. Mlačno vodo i.i morate sami ali s pomočjo koga chvgega počasi vlivati na glavo, da splakne vso «emulzijo», ki jo je pustilo milo. Ce vodo vlijete prenaglo, . uemulzijo razbijete» in na laseh ostane mastna sestavina, zaradi katere sc lasje slabo sušijo, so sivkasti, brez bleska in postanejo takoj spet mastni. Praktični nasveti Crnilne madele najlepše odstranite s pološčenega lesa, kakor n pr. s parlcetov, z vazelino in kosmičem vate. Tipke klavirja lahko očistite, čc jih odrgnete s ščetko, namočeno v alkoholu ter nato umijete z vodo in milom. Okpa in ogledala se bodo svetila,' če jih večkrat odrgnete najprej z navlaZenlm in nato suhim časopisnim papirjem. Nikar si ne belite glave, če se vam je začcio v družbi zdehati. Najhitreje si pomagate tako, da de-nete hrbtno stran roke na grodni-co med Želodcem in zadnjim rebrom in zdehanje bo pojenjalo. Ce trna nc morate odstraniti iz prsta niti z iglo niti s pinceto, tedaj denite na mesto, kjer imate trn, obllZ. Ko obliZ dvignete, bo potegnil trn s seboj. Za kuharice Se en način priprave gob. Za šest oseb vzemite pol kile gobic, najbolje jurčkov in jih očistite. Ne smete jih pa olupiti; dovolj je, če jim odstranite prst in pesek in jih operete v vodi ter skrbno obrišete. ZreZite jih na tenke rezine Raztopite 7 dkg presnega masla in pustiti gobice, da se duše s sokom polovice limone na vročem ognju. Nato jih umaknite in pustite, da se duše na robu štedilnika vse dotlej, dokler ne ostane nekoliko presnega masla. Gobice poberite ven, v presno maslo pz posipajte Žličko moke in dodajte polovico skodelice mleka. Spet mešajte in preden o-maka zarumeni, dodajte 12 dkg smetane. Posolite in stresite v kremo gobice. Jed postavite toplo na •mizo. Pikantno kumarično omako pripravite na naslednji način. Olupite kumare in jih nareZite na ploščice ter počasi dušite na surovem maslu. Začinite s soljo, klinčki, jzestjo nasekljanih gob in muškatnim oreško n, Ko je mehko, dodajte Žlico stopljenega jajčnega praška. Mater vedno ljubimo z veselim in naivnim srcem otroka, očeta pa z mirnim in izkušenim srcem odrastlih. Najbolj cenjena je Zena, ki zna pri otrocih nadomestovati očeta, kadar je odsoten. Žene so kakor zvezde na zemlji:, če bi moral izbirati med smehljajem Žene in cesarsko krono, bi se odloči^ za prvo. Dopoldansko razpravo so začeli s zasliševanjem prič. Prvega so zaslišali agenta Hansa Wollenberga, ki je 'zjavil, da je prišel v Skedenj z drugim kamionom, skupno z drugimi 20 agenti. Najprej je slišal zvoniti zvonove, pozneje pa, ko je množica sovražno obkolila, kamion, je opazil nekega moškega, ki se je približal in se skus’al povzpeti na kamion. Izjavil je, da je jasno videl, kako Je meški pljunil proti agentu in kako ga je ta udaril po glavi. Wollenberg je izjavil, da je nato slišal dva strela in da je prepričan, da sta bila oddana s trga proti kamionu. Po teh strelih je slišal več strelov, ki so j'h oddali s kamiona. Na vprašanje javnega tožilca je dejal, da je videl streljati agenta št. 3 in 1, a je po vprašanju, ki so mu ga stavili branilci, dedal, da sta streljala v zrak in prot: zidu. Agent Mario Maldini je izjavil, da je videl streljati, a da ne more spoznati med prisotnimi t stih, ki so streljali. Videl je tudi, da so pred streljanjem metali kamenje proti kamionu. Nato so zaslišali tretjega agenta Antona Longa, ki je spoznal v agentih št. 4 in 5 tista, ki sta streljala. Javni tožilec je vprašal: «Proti množici?* Agent je dejal dobesedno: ((Videl sem brzostrelko agenta št. 5 obrnjeno proti tlom, a ne vem, če je streljal ali ne*. Dodal je, da Je slišal dva strela Iz samokresa, a po prvem streljanju; po strelih Iz samokresa, je slišal drugo streljanje. Izjavil je, da dveh strelov niso oddali s kamiona. Agent Glauco Cimadori je dejal, da je' slišal en sam strel iz samokresa pred prvim streljanjem In da je videl množico metati kose strešne opeke proti kamionu. Na vprašanje je dejal, da je videl streljati samo agenta št. 4. Andrej Stoka, šofer drugega kamiona, ki je opazoval incident s pločnika Je dejal, da Je videl moškega, ki se Je skušal povzpeti na kamion in kako so prvič streljali v zrak in nato proti množici, čeprav je bil V uniformi, ga ni nihče ozmerjal. Na vprašanje zagovornika je odgovoril, da je poten ko je videl mrtve vzkliknil: «Ne bi smel! streljati proti množici*. Marija Schummannova, kd je bila med incidentom ranjena, ni Izpovedala nič novega, a je izjavila, da je bila množica mirna. Z njenim zaslišanjem so zaključili dopoldansko razpravo. Na popoldanskem zasedanju so zaslišali »e nekaj prič, ki pa niso izpovedale nič novega. Nato Je povzel besedo odvetnik Cavalieri. Svoj govor Je zafiel z Izjavo, da je potrebno, da. sodišče razsodi, če je javnj tož.lec zado-sino dokazal obtožbo. Vsak izmed obtožencev Je obtožen tako nenamernega umora kot nenamerne poškodbe. Obtožbi je do zdaj uspelo dokazati samo dve točki: da so bili obtoženci na kamionu, s katerega so bili oddani strel: in da sta zaradi incidenta rmrli dve osebi in druge so bile ranjene, ni ji pa uspelo dokazati, da bi kdo izmed obtožencev streljal naravnost proti množici Nobena priča n izpovedala, da bi videla streljati trj izmed obtožencev. Zaradi tega je njihova oprostitev potrebna v tem delu razprave. Za ostale stlrl obtožence ni nobenega dokaza, da bi bili streljali naravnost proti množici. Po italijanskem zakoniku Je potrebno določiti «potek zločina*. Za to točko obtožbi ni uspelo predložiti nobenega dokaza in zaradi tega o-bramba zahteva da jih sodišče oprosti. Kot odgovor na izvajanja obram- be je tož lec priznal, da glede treh obtožencev obtožba ni bila dokazana. Gleda ostalih štirih se Je skliceval na člen 110 italijanskega kazenskega zakonika, ki govori o soudeležbi pri zločinu. Po mnenju javnega tožilca ni mogoče zan ka-ti odgovornosti za ostale štirj obtožence, ker so bili na kamionu, s katerega so bili oddani streli in ker je bilo dokazano, da so ti streljali, pa čeprav bi streljali v zrak. V tej zadevi je odgovoril odvetnik Flora, ki je pojasnil člen 110 in pojasnil, da ga je obtožba napačno tolmačila. Soudeležba pri zločinu zahteva — je dejal — skupnost v namenih med več osebami, da Izvršijo zločin. V tem primeru ta skupnost v namen:'h ne obstoja. Posamezni obtoženci so storili na lastno pobudo in v$ak izmed njih mora odgovarjati samo za to kar Je storil. Sedišče je po kratkem posvetovanju izjavilo, da sprejme prvo zahtevo In popolnoma oprosti tri obtožence. Gleda ostalih Stilih obtožencev želi sodišče, da obtožba in obramba pripravita o zadevi svoje argumente s podporo juridičnih primerov. Razpravo so preložili na ponedeljek in opozorili obrambo naj ima pripravljene svoje priče v primeru, da bi zahtevo odklonili. „Garmen“ na Gradu Danes zvečer ob 21 url bo na g:adu sv. Justa premera Bizetove »Carmen*. Predprodaja vstopnic frt blagajni na trgu Verdi 1. PREHRANA L GORICA Navodila za uporabo p lna Ob priliki določitve urnika za razdeljevanje plina opozarja ACEGAT še enkrat vse potrošnike na točno izvajanje predpisov, ki jih je določil Industrijski, oddelek Zavezniške vojaške uprave. Samo v tem primeru bodo lahko plin redno in točno odbavljali. Brezplačno razdeljevanje živil. V prihodnjih uneh bodo začeli brezplačno razdeljevati živila vsem (brez razlike narodnosti, rase, vere ali stranke). Tisti, ki brezplačnih živil niso potrebni, jih naj odstopijo v korist potrebnim. Prebivalci, ki živil ne potrebujejo, naj napravijo naslednje: ali raztrzejo odgovarjajoče odrezke, ali vržejo te odrezke v posebne nabiralnike, ki bodo razpostavljeni po cerkvah, pri ECA in pri Ital. rdečem križu, ali jih naj izročijo rev-nm osebam, ki jih peznajo. Mast ln sladkor za občine v pokrajini. Danes bodo začeli razdeljevati vsem skupinam potrošnikov po ISO gr masti in 1000 gr sladkorja potrošnikom od 0 do 4 let in osebam nad 65 leti. Cena sladkorja v prahu 250 lir za kg, masti 70 lir za kg. Razdeljevanje tobaka. Za teden cd 22. do 28 t. m. bodo potrošniki prejeli pod 20 gr »Trlnciato forte* in po 10 cigaret »Nazionall*. Obširni načrt javnih del 28 milijonov za obnovo porušenih naselil 16 milijonov za vodovod v Kiminu Park in sprehajališče na Travniku Po že dovršenih delih, in delih, ki so še v teku, so v načrtu nova obnovitvena dela v gorički pokrajini. Tehnični urad je s sodelovanjem Zavezniške vojaške uprave in pokrajinskega predsedstva izdelal načrt zet zgraditev 20 eno ali dvodružinskih kolib, katere bodo postavili v raznih predelih mesta, da bi olajšali stanovanjsko stisjeo. ..Narednik v Bujah" OBSOJEN NA 8 LET ZAPORA Včeraj je bila pred Izredn m porotnim sodiščem razprava proti Antoniju Tessaroli, obtoženemu, da je sod€lov%l s sovražnikom, in sicer kot narednik milice. Obtožen je umora, ker je 17. oktobra 1943 streljal proti nekemu karabinerju lh ga ubil. Nadalje je obtožen, da je sodeloval pri hišni preiskavi nekega partizanskega voditelja ter da je slabo ravnal s številnimi osebami. Po zaslišanju prič je javni tožilec men i, da ni dokazana odgovornost obtoženca za zločin' umora, potrdil pa Je odgovornost za vse druge obtožbe ter je predlagal 13 let zapora. 'Sodišče je spoznalo Tessarollo za krivega zločina sodelovanja in ga obsodilo na 8 let zapora z vsemi zakonitimi posledicami. Izraza koliba pa ne smemo razumeti v pravem pomenu besede, kajti nova poslopja bodo povsem odgovarjala zahtevam stanovalcev. Predvideni sta dve vrsti poslopij; prvo bo imelo samo dva prostora, to je sobo in kuhinjo, drugo, družinsko stanovanje, pa bo imelo kuhinjo, predsobo in tri sobe. Tre-notno pričakujejo odobritev tega načrta, za katerega izvr-žtev bodo znašali stroški 9 milijonov lir. Načrt za olepševalna dela na Travn ku, v zvezi z bližnjo otvoritvijo predora pod goričkim gradom, je že odobren.*Po tem načrtu bodo prostor nasproti upravne palače in med vodnjakom spremenili v obširen vrt, sredi katerega bo bazen; okoli njega bodo napravljene poti. Dela na Travniku se bodo začela v teku prihodnjega meseca in bodo trajala okrog 60 dni. Stroški bodo znašali 800.000 lir. Stroški za napeljavo razsvetljave, vode in plina v notranjosti predora bodo znašali 4 milijone in pol l r. Trenotno čakajo na odobritev načrta. Dela bodo trajala tri mesece. Za popravila škode, ki so jo vojni dogodki povzročili na Gradu, so določil; 2 milijona in pol lir. Dela bodo v kratkem zaključili. Največji znesek pa bodo potrošili za najnujnejša dela, namreč za obnovitev v vojni porušenih naselj. V ta namen so izdali 28 milijonov. Dvestošestdeset hfa je že popravljenih ali pa jih popravljajo. Na tem polju so v načrtu še nadaljnja dela. Za dela pri vodovodu v Krmi-r.u je v teku Hcltarija. Stroški za zgraditev vodovoda bodo znašali 16 mil'jonov lir. Pridelovalcem žita Glede na odredbo ZVU, ki podaljšuje rok za oddajo žita z dodelitvijo nagrad do 31. Julija t. 1., Je odposlalo Kmetijski nadzorn štvo vsem mlatilcem okrožnico, s katero jih vabi naj pospešijo mlačvo, da tako omogočijo vsem pridelovalcem oddajo žita v Ljudske žitnice do določenega roke. Kmetovalce opozarjamo, da znaša nagrada za vsak stot oddanega žita 300 lir. Pogreb ubitega ameriškega vojaka (iPublic Retations» 88. diviziji I* včeraj objavil, da je bil v S#1 približno 3 km zahodno od Kobarida, pogreb z vsemi vojaških častmi ameriškega vojaka VČ& terja L. Kujaiva; vojaka so ubib neznanci pretekli torek na četi1 Trst-Gorica pri Doberdobskoft jezeru. Po svečam ar.aSi, ki jo je ameriški vojaški kurat Flcsjd /■ Marleux, v cerkvi sv. Lenarda, if vod 351. pehotnega polka, ki so P sestavljali tovariši ubitega, izstrel salvo v poslednji pozdrav; godb6 88. divizije je spremljala mrtvaški obrede. Truplo bodo takoj prepeljali f Združene drZave. Vojak Kitjetva il bil pri 88. diviziji od oktobra 19U- IZ UMOBOLNICE JE POBEGNIL V sredo zjutraj je iz umobolnic* v ulici Vittorio Veneto pobeg"1' Francesco Braidotti, ki pa se )e včeraj sam vrhil. Izginotje Menarda in njegove žene Razprava proti sedmim ugrabiteljem Vodja tolpe: član tuje policijske organizacije, ki deluje na področju Pred višjim Zavezniškim vojažkim sodičem je bila včeraj razprava proti Edvardu Melinčku iz Tr-sta, in proti šest m osebam iz Solkana: Danijelu Basinu, Nazariju Obljubku, Antonu Lebanu, Ivanu Boltarju, Josipu Jugu in Alojzu D.ažčku. Vsi so bili obtoženi prešr-š.tve proglasa št. 1, člena 7 in paragrafov 605, 110 in 112 ital. KaZ' zakonika, k:r so 10. marca 1946 v Solkanu oboroženi ugrabili Kar'a Menarda in ga odpeljali na drugopodročje, odkoder se ni več vrnil. Melinšek je razen tega obtožen, da je ugrabitev organiziral. Po čitanju posameznih obtožb in Obnova dela v ladjedelnicah sv. Marka in v Tržiču TRST, 20. julija — Včeraj so v ladjedelnicah sv. Marka in v Tržiču ponovno odprli ladjedelnice, ln sicer pod nadzorstvom Zavezniške vojaške uprave; del n vel so se mirno vrnili na delo. V Tržiču so ob 8.15 uri dvignili na glavnem ladjedelniškem poslopju ameriško in britansko zastavo, da bi s tem pokazali prevzem uradnega nadzorstva s strani Zavezniške vojaške uprave, v skladu z ukazom, ki ga je izdal višji častnik za civilne zadeve polkovnik Alfred C. Bowman, ki je imenoval podpolkovnika J. E. Fodena za pooblašče. nega častnika pri obeh ladjedelnicah. Približno 50 zavezniških vojakov, ki so bili razvrščeni pred glavnim vhodom v ladjedelnice, Je stopilo v pozor, ko sta britanski in ameriški častnik dvignila zastavi. Podpolkovnik Foden je prečital vojakom prepis ukaza, ki pooblašča Zavezniško vojaško upravo za prevzem ladjedelnic; pozval jih je, da «hitro, dokončno in uspešno* zatrejo vsak nemir ali nered. V ladjedelnici ni bilo ne zavezniških vojakov ne agentov civijne policije. Podoben obred je bil v ladjedelnici Sv. Marka. Na žvižg jutranje sirene so delaVci v redu prihajali skozi vhode in do večera ni bilo nobene novice o neredih. Sporočilo urada ((Public Relsftions* Zavezniške vojaške uprave je obvestilo, da se je ob url otvoritve vrnilo na delo v Tržiču 92% delavcev; v ladjedel- nico sv. Marka je pravočasno prišlo 87% delavcev. Poročajo, da so številni delavci prisil s polurno zamudo. 8 dni zapora za žalitev Trst, 20. julija Na 8 dni zapora so pred Zavezniškim vojaških Sodiščem obsodili 19 letno Allco Maserolovo, obtoženo, da je zmerjala nekatere policiste-Odvetnik Tončič je izrekel nekaj besed v obrambo obtožene ter zahteval rtjeno oprostitev. Javni tožilec poročnik D. G. Jennings je Izjavil, da ima obtoženko za krivo, kljub temu pa je prosil sodišče, naj Ima pred očmi dejstvo, da je Mase-rolova že odsedela 8 dni v zaporu. PREMIŠLJEN NAPAD NA AMERIŠKE VOJAKE TRST, 20. julija — «Public Relations* 88. ameriške divizije je včeraj objavil, da so prvo preiskave o napadu iz zasede na ameriški jeep na državni cesti Trst-Gorica, pri katerem so ubili enega ameriškega vojaka ter dva druga ranili, pokazale, da je bil napad pripravljen. Incident se je zgodil v torek okoli 22.30 ure, 22 km južno od Gorice v bbl ni Doberdobskega jezera; a streli so smrtno zadeli vozača, drugega vojaka pa je ranila krogla. Neki poročnik Je bil ranjen, ko se je jeep zaletel, ker je ostal brez vodstva. Poročilo 88. divizije pravi dalje o predhodnih pre skavah: »Pregled kraja, kjer so našli Izstreljene naboje, je dokazal, da so bile osebe, ki so streljale na jeep, zleknjene po tleh v zasedi, in sicer dalj časa, kakor so megli ugotoviti na podlagi ostankov cigaret, pa-prja, odlomljenih vejic in grmovja, ki so ga očividno odlomili zaradi tega, da bi imeli boljši pogled na prihajajoča vozila. Zaradi nastopajočega mraka me-n jo, da krivci tega incidenta niso imeli namena streljati na določeno vozilo, toda dejstvo je, da so brutalno na zahrbten način ubili enega ameriškega vojaka.* Poveljnik 88. divizije, general Bryant E. Moore, je včeraj označil 'ncldent kot «izdajalski in zahrbten napad in umor, ki so *ga izvrtiili za cvilizirane ljudi na povsem nerazumljiv način.* ■ »Preiskave ter raziskovanja se nadaljujejo z namenom, da bi našli krivce.* kratkega prikaza poteka dejanja je sodišče zaslišalo polie jskega narednika, ki je osebno aretiral obtožence in vodil prva zasliševanja. Iz njegovega pričanja je bilo razvidno, da je Menard malo pred ugrabit-v jo prišel v Solkan in tam s svojo ženo stanoval pri družini Bizjak, v ulici Montp Santo 158 in odkoder so oba oborožene osebe odpeljale. Nato se je začelo čitanje izjav, ki sta jih na policijski postaji dala Basin in Drašček. Oba sta soglasne zvračala vso odgovornost na Melin-ška, za katerega so vedeli, da pripada tuji policijski organ zaciji, ki deluje v pokrajini in h kateri po mnenju Draacka še je zdaj pripada. Basin je pripovedoval, . da so fea poklican h Mellnšku, ki ga jfe vprašal, če pozna dezerterja jugoslovanske voj3ke častnika Menarda, katerega je bilo treba ugrabiti. Vseh sedem obtožencev se je nato zbiralo v neki gostilni, kjer so se dogovarjali o izvedbi dejanja. Nato so načrt 'zvedli in oba Menarda ugrabili. Basin je zaključil rekoč, da je po dogodku hitel domov in opravičil soudeležbo z zatrdilom, da je to storil iz strahu pred Malin-škom. Dračoek je v svojih izjavah trdil v svojo razbremenitev, da je sodeloval, n; da bi precenil težo dejanja. Nato so razpravo prekinili in se je nadaljevala danes dopoldne ob 10 uri. Predsednik sodišče je stotnik Robertson, javni tožilec stotnik J. F. S. Cobb, tolmača Tavčar; obtožence zagovarja odvetnik Birsa. ŽAGANJE NAMESTO CIGARET Policija je začasno priprla Marij* Galassa, ker Je pri preiskavi h* njegovem stanovanju našla 18 z*' vojčkov cigaret, ki naj bi po zunanji opremi bile , ameriškega i*' vora, v katerih pa je v resnici bil° le. žaganje in nekaj cigaret znamk* Nazicnali. Razen tega Je policij* našla pri aretirancu še 180 cigaret- TATVINA KOLESA Včeraj je policija prejela prij»V° tatvine kolesa, katerega je tat odpeljal Marcellini Grendene Standraža. iz J—— . gg! i RA Il 26 RADIO TRST I 268,2 m - 1140 ko Sobota, 20. julija 17.15 orkester Zanettl; 17.30 raz-lična glasba; 18 simfonična glasba! 18.30 glasba iz filmov; 19 glas Amerike; 19.15 iz anglo-ameriške literature; 20.15 ital. vesti; 20.30 glasba! 21 Manon Lescaut, opera v štiri!1 dejanjih; vmes poročila; 24 zaključek. RADIO TRST 411 m - 731 ko n DVA MANJŠA POŽARA Iz nepazljivosti odloženi likalnik je včeraj v barvalnici Castagnari v ulici Lcmbroso 4 povzročil majhen požar. Na pomoč so prihiteli gasilci in preprečili večjo škodo, ki kljub vsemu znaša okrog 8 tisoč lir. Saje so se vnele včeraj v stanovanju Luigija Casala v ulici Mo-relli 25. Tudi tu so prišli na pomoč gasilci in pogasili ogenj. ŽEPARJI NA DELU Tatvino listnic z določeno vsoto denarja ln osebnimi dokumenti sta policiji prijavili Učiteljica Marija Bonesova, stanujoča v ulici D'Aosta 10 in Marija Uršičeva iz Gorice. Sobota 20. Jul.ja 17.30 glasba raznih narodov; J® predavanje; 18.15 plesna glasbe-18.80 literarna ura: večer sodobfl* slovenske lirike in proze; 19 sl°| venske narodne pesmi poje Bati' stuta Slavica; 19.15 slušna igra; 2** napoved časa, slov. vesti; 20.15 It*1' vesti; 2030 glasbeni spored; 2fl.*5 življenje v Veliki Britaniji; 21 Z*' ključek. Nedelja, 21. julija 7 pestra glasba; 7.20 koledar; 7^ slov. vesti; 7.45 ital. vesti; 8 zaključek; 9.39 kmetijska oddaja; 1* prenos maše iz sv. Justa; 10.15 pr1' d:ga; H nedeljski glasbeni spore«*- 12 klač ena glasba; 12-30 Pestra gl0' sba; 12.45 napoved časa, ital. vesti- 13 slov. vesti; 13-15 Pri klavirju Kay Cavendish; 13.30 slovenske P