Učiteljica, žensko vprašanje in gibanje. Referirala na II. zborovanju sloven. učiteljiščnih abiturientov in abiturientk gdč. S t i c h o v a. Žena-delavka in plača. Ellen Keyeva pravi z ozirom na delovuo plačo žene sledeče: BAko žena isto stori, kar mož, se Čes>o zgraža, da je slabše placaua kakor mož. Pogosto raož z rodovino ne dobi službe, ki je išče, ker rau jo je odvzela žena, ki je zadovoljna z manjšo plačo ia je labko zadovoljna, ker stanujedoma — pri starših." To le v malokaterem oziru velja za učiteljico, posebno pri nas, ko so povečini vse vezane le same nase. Tudi pri nas se izkuša žensko delo učiteljice manj plačati. Posebno v sedanjem času, ko je konkurenca v tem oziru tako velika, da je hiperprodukcija žeuskih u.nih oseb očividna trpi mnogo boj uČiteljic za enakopravnost. Bes je, da je morebiti u.it.ljica za šolo manj razsežno uporabna, kakor moški, toda menim, da nikjer bi se ne moglo delo tako enakovredno plačati kakor ravno pri učiteljskem stanu. V upoštev pri tem bi seveda priila enakovrednost dela, morebiti tudi uporabnost in soeialui oziri, a konkurenčni boj bi se moral pri reševanju in določanju pla6 popolnoma pustiti iz vidika. Izmed socialnih ozirov bi prišlo v prvi Trsti to ? poštev, da so moški oženjeni in da imajo skrbeti za družino ; toda k temu bi bilo priporaniti, da vprašanje o celibatu učiteljic danes tudi še ni rešeno, kakor tudi to, da je mnogo učiteljev samcev, ki v večini kronovin uživajo enako mero z učitelii-oženjenci. Opravičljive in jako praviene so pa draginjske doklade oženjencem v tem oziru, kar je umestna ureditev. Drugače bi pa učiteljice upravičeno zahtevale enakovreduost z učitelji tako v gmotnem, kakor v pravnem oziru, ker so življenjske potrebe in pogoji učiteljice popolnoma enake z učiteljem-sameem. V uradnem oziru opravlja ženska iste posle kakor moški, torej naj bo tudi enako plačaua. Drugače je to v onih slučajih, kjer ufiiteljica ne more enakovredno opravljati službe kakor moški, a tu naj se ,je ne plača nižje, temveč naj s* tu ne nastavlja in naj se ji taka mesta odrekajo! Gre pa tudi pri delovnih plačah žene veduo le za vprašanje eksistenčnega minima. I_ ker nam učiteljicam ni niti eksistenčni minimum zagotovljen, zato je naš boj v tem oziru skupen ia solidaren z moškimi : da si skupno priborimo najprej gmotni položaj eksistenčnega minima, ki ga danes še žalibog nimamo' Šele po priboritvi ženi-delavki gmotnega stanja eksistenčnega minima nastane vprašanje o razmerju plače ženske in moške osebe. U.iteljica in politika. Dokler je še v zakonu celibat uciteljic, dotlej je i.med vseh ženskih poklicev učiteljski oni, ki bi najlaglje izvrševal iu bi bil najopravičenejši izvrševati žensko aktivno in tudi pasivno volilno pravico, če bi se ta ženam privolila! Vsekakor je važno, da žena soodločuje pri zakonodaji, zakaj često se tu ravno ženske pravice teptajo in zatirajo. Tembolj je pa upravičena ženska aktivna volilna pravica, ker na ta način žena lahko tudi vpliva, da so izvoljeni možje, ki se bodo ozirali pri zakonodaji tudi na koristi žene in bodisi to na domu ali v pridobitnih poklicih. Bazsojati o upravičenosti ženske aktivne in pasivne volilne pravice je težko. Praksa nam je izkazala, da so ženske danes že priborile . Ljubljaoi aktivno volilno pravico za občinski odbor. Eako bo ta novost vplivala ca žeuo samo, to nam pokaže bodočnost. Na drugi strani imajo učiteljice tudi aktivno in pasivno volilno pravico v stanovskostrokovne korporacije, ki pa ne napravlja na gibanju učiteljie posebnega vpliva. Oe si bo pa žena priborila volilno pravico tudi v deželno ia državno zakonodajo, je to vprašanje časa. Toda preden pri.ne žena, in bodisi to tudi učiteljica, s politiškim delovanjem, ji je potreba kulturne podlage zanja. Zato kažem v tem oziru na drugo stran in končujem to poglavje z dr. Ilešičevimi besedami : BKakor mladino, tako tudi kmete rajše uvajamo v stranko nego v kulturo. Seljaka politiško prej budtti nego ga kulturno obraziti, je opasno počenjanje in demagogija. Umevno in opravičljivo je le v izrednih, nenormalnih razmerah". Če te besede obrnemo z ozirom na politiško delovanje učiteljic, pa nam je zadrtana smer našega dela! Narodno-socialno delo učiteljice. Z vso opravičenostjo pa učiteljica lahko poseže tudi po narodno-socialnem delu, in nihče ji tu ne bo kratil njenih pravic i ozirom na vzgo.jo in izobraževaDje ženskega narodnega naraščaja. Često je tudi ODa za to delo bolj sposobna od moškega. A nikdar ne pride tu r konflikt z moškimi, ker ji je tu pol.je popolnoma špecialao. Pri stanovskih, pri strokovnih in pri stanovsko-gospodarskih vprašaujih deluje solidarno s to.ariši; popolnoma earnostojno pa je nje delo lahko na naroduem-soeialnem polju. Učiteljica lahko popolnoma samostojno vrši narodno podrobno delo, pnmetoo delo, ee labko udeležuje izobraževaloega dela, da vodi Ijudske knjižnice, izobražeralna društva, čitalnice, širi prosvetue liste in prireja predavanja; lahko bije boje proti alkoholizmu ; lahko sodeluie pri narodno-gospodarskem delu, če se teoretično izobrazi, da sodeluje pri vodstru zadrug; lahko vrši narodno-obrambno manjšinsko delo; lahko pospešuje telesno rzgojo ženskega narašfiaja v narodu ; lahko pripravlja ženski naraščaj za bodoči poklie matere ia gospodiaje, skratka: ona ima popolnoma posebea in samosvoj delokrog v tem, da orgauizuje in krepi telesno in dušerno ženski naraščaj naroda !