Gerhvene zadeve. Ljnbljenec Božičev. (Po Hattlerju.) Kakor dobri stariši svojim otrokom postavijo božično drevesce in nanj obesijo obilne darovc, tako postavi dostikrat tudi Bog dobrohotnega človeka v svet, da deli po njem revežem božične darove. Tako od Boga postavljeno božično drevesce je bil častitljivi Frančišek, ki je umrl leta 1604. kot samostanski brat pri karmelitih. Kot mladenič je prišel res po božji previdnosti za strežnika v bolnišnico v Vilapalaci na Španskem. Oskrbnik bolnišnice mu je kmalu več, kakor vsem drugim, zaupal in mu je izročil posel, da pobira miloščino za bolnišnico. Frančišek je to z veseljem storil iz ljubezni do Boga. Imel je veliko sočutje do revežev in Bog je naklonil, da je nabral vedno več miloščine, kakor drugi prosilci. Da je shranjeval miloščino, so mu dali posebno oraaro in posebno sobico. Na to svojo omaro je postavil Frančišek Jezuščeka, lepo iz lesa izrezljanega. Imenoval ga je svojega poroka, ker mu mora porok biti za vse, kar potrebuje za avoje reveže. Kolikorkrat je torej šel miloščino pobirat, pokleknil je poprej pred Jezuščeka in molil: »Ljubi Jezušček! Sedaj grem prosit. Oh, daj mi kaj za svoje ljubljenee.« Menil je s tem bolnike, katerim je stregel. Ge je prosil pri Ijudeh, rekel je: »Dobri ljudje, mi li hočete dati kaj za ljubljence Jezuščekove ? Zaatavim vam njega za poroka, da vam bo vse zopet povrnil«. Ta njegova otroška priprostost je mnoge nagnila, da so mu delili obilo darov. Tedaj je Frančišek poln veselja hitel ž njitni v bolnišnico in v svojo sobico, jih položil Jezuščeku k nogam in rekel: »Glej, ljubo dete, koliko so mi ljudje dali za tvoje Ijubljenee. Zastavil sem tebe za poroka, torej glej, kako jim boš zopet povrnil«. Nabrano miloSčino je poln liubezni razdelil med bolnike in jim stregel, kakor mati svojim otrokom. Da pa je imel čas za molitev, spal je samo tri ure na trdi klopi. Največje veselje je bilo za brata Frančiška, kedar so prišli božični prazniki, rojstni dan njegovega ljubega .lezuščeka. Ta dan je bil pravi dan veselja njegovim revežem. Že v nedeljo pred božičnijn praznikom dal je v vseh cerkvah oznaniti, da so povabljeni na božični praznik v bolnišnico na kosilo vsi reveži, ki prinesejo potrdilo, da so bili pri spovedi in pri sv. obhajilu. Potem je šel Frančišek k svojim dobrim priiateljem, posebno k premožnim, in je naprosil denarja, mesa, sočivja, moke in drv. Cesar ni mogel naprositi, izposodil si je in jim dal potrdilo z besedami: »Gotovo vam bom plačal.« Že prvokrat, ko je tako prosil za božična darila, nabral je dva vola, 30 ovc, 14 svinj, 20 mernikov moke, veliko sočivja in 600 gld. Prišlo je nad 1000 revežev. Frančišek jih je z veseljem sprejel, opravil ž njimi molitev k .Tezuščeku. jim potem razdelil z drughni strežniki jedila in dal povrh še vsakemu tri krone, skrbno v papir zavite. Revežem, ki so se sramovali priti ali ki so bili stari in bolni, je poslal njih delež na dom. (Konec prib.)