rNajvečji »Wnski dnevnik v Združenih državah
VeUa za rte leto • • •	$6.00
S Za pol leta.....$3.00
Z* New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS... NARODA
List. slovenskihdelavcev v Ameriki«
The largest Slovenian Daily in the United States.
btocd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
H 1
TEL^Oy^OR^AHD^me-^as 8econd cnass^fatt^^e^embeT^ir^S^^rt^^ost Office at Hew York, N Y., tinder th* A^TELEFON: CORTLANDT 2876. NO 261 — ŠTEV 261	NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 6, 1923. — TOREK, 6. N OVBMBBA, 1923.	VOLUME XXXL — LETNIK XXXI.
NA PREDVEČER DRŽAVLJANSKE VOJNE
Ko je naročil faaistovski voditelj svojim četam, naj začno prodirati proti nemškemu glavnemu mestu, je poslala nemška vlada svoje vojaštvo proti Bavarski. — Fašistu Hitlerju pomagajo nacijonalisti. — Bavarska deželna bramba je paradirala pred kronprincem Rupprechtom.
Berlin, Nemčija, 5. novembra. — V najkrajšem času l»n izbruhnila v Xeiix'iji državljanska vojna.
S<» v«4 r no-1 K- rl i n s k o vojaštvo se bo spopadlo z južnim -bavarskim.	1
Vsak trenutek bo zaeelo pro<lirati proti Bavarski petnajst tis,«" mož državne brambe.
Berlinska vlada je namreč izvedela, da je dal Adolf Hitler, jMJveljnik bavarskih fašistov povelje, naj fašistov-•>ka armada prodre do glavnega mesta Berlina in naj ga zavzame.
Hitlerju so prišli na pomoč nacijonalisti s severa. Pomagajo mu tudi ftlezijci, katerim naeeluje gen. Erliardt, Koneetitrirajo se v Koburgu v bližini severne bavarske
meje.
Soglasno z vladnimi informacijami bo dal jutri general Erhardt povelje:44Naprej!".
Zavladal je tako resen položaj, da je berlinska vlada naneila bivšemu vojnemu ministru, generalu Reinliardu, naj }M»šlje takoj 15,000 mož državnega brambe proti Bavarski.
Na ta naein hoeeta Ebert in Streseniann zmešati Hitlerju štreno.
< leneral Reinbard je dobil povelje, naj se posluži nasilnih islredb, ee bi ga kdo ustavljal na njegovem prodiranju.
Iz Monakova poročajo, da "kronprinc" Ruppreclit i. a d zoro vn 1 parade deželne brambe. Navzoči so bili vsi Člani bavarske vlade ter tudi diktator von Kahr.
Bivši vrhovni poveljnik nemške armade, gen. Luden-d«»rff, se je brzojavno opravičil, da ne more priti.
Washington, I). ('., 5. novembra. — Državni department j<. bil danes obveščen, da so Italija. Belgija in Anglija brez sodelovanja Francije sklenile imenovati po*ehno koli j i »i jo strokovnjakov, ki IhmIo skušali dognati, koliko za-more Nemčija plačati. Izid te preiskave bo zanje v vseli ozirih merodajen.
Washington, I>. (*., "». noembra, — Tukajšnje administrativne kroge je izvauredno presenetil govor ameriškega poslanika v Franciji Mvrona T. Herrieka. Uovoril je tako kot da bo Amerika brezpogojno zastopana na repaiiu: j^ki komisiji,
Berlin, Nemčija, 5. novembra. — Zastran izredno fcri-t i i* ne ga položaja in pravilne razdelitve so oblasti z: lova uvedle krušno karto.
Kabinet je nadalje jlovolil velike kredite, s katerimi bodo nakupili velike /miožine riža 111 masti, ki se nahajajo po raznih nemških pristaniščih. Vse blago bodo dobile za-di uge frer ga delile med prebivalstvo. Do njega bo le tisti upravičen, ki lx» imel potrebno izkaznico.
N> Dunaju sta se včeraj vršili dve veliki prireditvi, kojih čisti dobiček je bil namenjen nemškim revežem.
Berlin, Nemčija, 5. novembra. — Smer separatistične agitacije se jxunika proti bavarskemu Pfalzu.
Včeraj je dospela velika množica separatistov v Kais • i lantern. Separatisti so z naskokom zavzeli mestno hišo, odkoder jih je pa kmalu pregnala policija,
Nato so zasedli neko drugo ]>oslopje in uredništva dveh listov.
____l»r"ti večeru so separatiste pregnali francoski vojaki.
mm
POGLED NA PANAMSKI PREKOP.
vi«;,- ,,..- -iS; * \r	>
HLEBEC KRUHA^JM MILIJARD MARK
Lačno berlinsko prebivalstvo je začelo pleniti trgovine. Ljudje so obupani vsled neprestanega naraščanja cen. Vlada ne prikriva več svoje bojazni. — Monarhistično gibanje postaja vsak dan večje in vplivnejše. — Obstoj vlade je odvisen od zadržanja državne brambe.
Zgornja slika je bila vzeta iz zra koplova, ki je plul nad Panamsk im prekopom. Predstavlja nam vhod v Panamski prekop, Limon Bay in mesto Colon. Dos^daj ni bilo dovoljeno fotografirati prekopa in njega okolice.
ZNAGILNI SLUČAJ MLADEGA MORILCA
Prvi pravi, da je ubil pod vplivom hipnotizma in drugi ne mere povedati, kaj ga je pravzaprav dognalo do zločina. — Dozdevno priznanje.
Portlandt, Ore.. 5. novembra. — Oblasti v Ctn>s okraju v Oregonu se pečajo s procesom proti Altonu Covellu ter njegovemu stricu Ar-, thurju Co veli u radi umora Mrv Fred Covell. ki se je za vršil v bližini Month fielda tin«* 4. .septembra tekočega leta. Ohromeli *trie je obtožen, da je zasnoval in vodil zločin in da se je nahajal v sosednji sobi. ko je bil zločin izvršen.
Dr. Fred Covell. mož mrtve žei.-ske. je bil po njeni skrivnostni1 smrti za kratek čas zaprt, a je bil' izpuščen, ko je dokazaJ, da je bil® -»b onem času z doma .in ni vedel ničesar o zločinu. Preiskovalci niso nato vedeli, kam naj se obrnejo. Konefno pa je naše[ Luke May iz Seattla. znan kriminolog, več podrobno izdelanih kodov in šifer. ki so bile last Arthurja Co-vella. svaka umorjene ženske.
Po daljšem izpraševanju je izvedel, da je bil šest in štirideset let star Covell astrolog ter bil prepričan, da je bit rojen pod vpli-bom planeta fjupotra. ki ga tudi ščiti. Nato je objavil May sam. da misli, da je bil rojen tudi on ood vplivom Jupitra in da mu bo to najbrž pomagalo pri razkritju vzrokov zločina. Dal je izkopati1 truplo mrtve ženske. Našlo se je. j ! da so se pojavile opekline od amo-' nije, odkar je bila ženska pokopana.
May je nadaljeval s svojimi i preiskavami ted dognal, da se je i posl uževal Arthur tajne pisave.
May je razvozi jal pisavo. Prevedel je notice, katere je napravil i Arthur Covell ter našel med dru-I g-im tudi, da se tikajo načrta, kako odveseti neko mlado žensko iz Bandona, Ore. Nadaljni zapiski so j se tikali umora nekega bogatega i moža. v kojega žepu naj bi našli kestament v prid Covella in nadalj-I ne zapiske, da se unioi s klorofor-; mam celo družino ter zažge hišo, j da se na ta način prikrije zločin.
Anton Covell, sin dr. Covella | prvega zakona; je visokorasel, bo-j ječ šolar j ki ni navidez zmožen ničesar hudega.
Množili pa so se polagoma do-> kazi, ki so označevali njega kot ; pravega .krivca. Mladič je bil are-tiran. Priznal je svoj zločin ter \ opisal, kako se je spla7.il za svojo maeeho, ki je sedela v naslonjači t poleg kuhinjske peči, s Svetim pi-, smom v roki. Z levico je objel njeij vrat, potisnil njeno glave* nazaj v stolu, dočim ji je w desni-
POBOŽNE ZELJE BAVARSKIH FASlSTOV
Bavarski fašisti se zbirajo ob meji ter se pripravljajo na zavzetje Berlina. — Čete Hitlerja so zaposlene na farmah.
WeTmar,.Nemčija, ."». novembra. Severna meja Bavarske je polna Ehrhardtovih in Hitlerjevih čet. ki se pripravljajo na pohod pr<rti Berlinu.
Poročevalec " World a "* je preživel dva dni ob bavarsko-turinski in bavarsko-saški meji. Močni oddelki bavarskega Reiclis-ivehrja in zelena državna policija imajo za-" sedena vsa varna železniška križišča in ustaši imajo zasedene pozicije med temi križišči.
Vstaške čete .služijo kot delavci na farmah in veleposestvih. Njih uniforme so temno-srve ter nosijo tud čelade ali pa pavadno avstrijsko vojaško čepico.
Ljudje dobivajo svojo plačo v ameriškem denarju ali pa švicarskih frankih. Večino tega denarja porabijo za opremo. Prehranja-jo pa jih kmetje ali pa veleposestniki. Nad vse radi bi se borili in nj.h ambicija je korakati preko Saške v Berlin ter ga zavojevati.
Središča za nabiranje novineev so v različnih bavarskih mestih. Večina teh prostovoljcev obstaja iz mladičev, a nekateri so stari že nad petdeset let. Podnevi opravljajo navadna poljska dela, zvečer se pa urijo.
Ehrhardt je zbral krog sebe le mlade in' izbrane ljudi. Vsi njegovi častniki so energični mladiči, ki smatrajo nošenje monokla za poniževalno. Vsi ti častniki jedo in spe pri četah v pravem tovarištvu.
co s silo zabasal z anioni jo prepojeno cunjo v usta in nosnici. Take jo je držal, dokler ni prenehala kričati in boriti se. nakar jo je zavlehel na posteljo. • Dec- co pa je izjavil, da je napravil vse to na povelje svojega strica Arthurja. ki ga je baje hipnotiziral tako. da si ni mogel pomagati in da se mu je moral pokoriti. Rekel je. da je sedel njegov stric v sobi jjoleg kuhinje, ko je on izvedel njegova povelja. Nje gova štirinajst let stara sestra Lucila je baje slišala, ko sta se oba dan poprej razgovarjala b zlo činu.
Po zločinu pa so sklenili vsi tri je, da ne bodo ničesar izdali.
Po izvršenem umoru so pre vedli strica na Coos Count farmt za reveže. Tam je baje priznal sil perintendentu Churehu. da je po vest dečka pravilna in da je oi sam zasnoval ter vodili umor in di je kupil aJnonijo. že več tednom pred iz vršen jem umora.
MILIJONAR BAJE NAJEL MORILCA
Skrivnost ljubezenskega pisma. — -Ljubimska afera "odlične dame" in milijonarja je trajala dvanajst let.
Ko je zadnjo nedeljo obvestila policija osem in dvajsetletno Mrs. Emo Dieter na Bergen Street v Brooklvnu. da so našli »•-. Manhattan mr.;tu suknjo in čepico njenega 20 let starega moža, Ri-cliarda Diet era in ko je Izvedela, da je njen mož najbrž izvršil samomor. jp odvrnila presenetljivo mirno in stvarno:
—	Moj mož se gotovo ni prostovoljno poslovil od življenja. Bil ]'e ali umorjen ali pa. ca je prisilil fio samomora neki upLiven človek, ii ga je zasledoval.
Mrs. Dieter je objavila nato naslednja presenetljiva razkritja:
—	Moj mož je bil nastavljen kot nočni telefonist v Crescent Athletic Clubu. Dne 27. oktobra-je prišel neki moški v najino stanovanje in kakorhjtro je zagledal mojega moža. je vzkliknil: — Vrnite pisma, ki jih imate. — Richard je odgovoril, da ne ve ničesar o kakih pismih. Tujec pa je rekel nato: — Spravili ste jih v varnostno klet. .Taz sem onega dn® raztrgal pisma v klubu in vi ste ^ih pobrali iz koša, zlepili skupaj ter obdržali. Dajte jih sem.
—	Moj mož pa je ponovil, da ne ve ničesar o pismih ter mi je rekt-1, da se tujcu najbrž meša.
—	Naslednjo sredo se je tujec vrnil, v spremstvu nekega druge-qra. Ta je rekel mojemu možti: — Mislim, da veste, kdo da sem in zakaj prihajam. — Izdal se jt za detektiva. Bilo je krog polnoči. Vzela sta mojega moža s seboj baje v broo'klynski glavni stan Štiri ure pozneje se je mož vrni! fer rekel, da so ga strogo izpra sevali ter mu pretili, da se mu bf pripetilo nekaj neprijetnega, č< ne vrne pisem. Konečno pa so gi 'zpustili.
—	V soboto se je vrnil zasledo valeč mojega m<iža. Ponovil j« >vojo zahtevo, naj vrne pisma tei <e strašno raztogotil. ko je Ri chard ponovil, da ne ve ničesar < njih. — Pojdite z menoj na tele fon. — je vzkliknil tujec. — Ja: :n Richard sva vzela klobuke te odšla z njim. Tujec jc poklica svojo številko ter rekel nato Ri chardu: ,— Sedaj govorite sam z njo. — Pozneje mi je poveda mož. da mu je žens.ka po telefoni izjavila, da mora -meti on nism in da je ona povedala tujcu, člani kluba, da jih ima Dieter. Slednj je to zanikal ter rekel, da se en d i. kako je mogoče vzdržati tak laž.
—	Vrnili smo se proti domv
Berlin, "Nemčija, 5. novembra. — V židovskem delu mesta so se vršili danes veliki nemiri. Kjerkoli se prebivalci opazili kakega Žida, so planili nanj, ga vrgli na tla, mu raztrgali obleko ter mu pobrali ves tuj denar, kar ga je imel pri sebi.
Po dolgotrajnem prizadevanju je policija napravila mir. Napadenih je bilo tudi več Židov, ki so se vračali z borze.
. Y Berlinu vlada vojno razpoloženje.
Vlada ne skriva več svoje bojazni. Poslužuje se vseli sredstev v edinem namenu da vzdrži republiko.
Iz raznih delov dežele poročajo o vedno naraščujočem vplivu monarliistov. Monarhisti so uverjeni, da je sedaj napočila njihova ura.
Prvi spopad se bo najbrže završil na bavarski* meji.
Obstoj nemške republike je odvisen od zadržanja dr-žane brambe. Ce se bodo hoteli državni brambovci boriti proti monarhistom, bo vse dobro. Če se ne bodo hoteli boriti, bo vse izgubljeno.
Berlin, Nemčija, 5. novembra. — Danes so se vršile po tukajšnjem mestu velike demonstracije. Ljudje so plenili po trgovinah in stanovanjih.
' To je posledica strahovitega naraščanja cen.
Demonstranti hodijo po ulicali ter kriče: 4'Proč z Židi!"
Trgovci so zaprli trgovine, kar pa ni oviralo demonstrantov. Vdirali so v peka rije ter namestil pojedli vse zaloge. Oplenjenih je bilo tudi veliko skladišč za obleke.
Obleke so zmetali na ulico, kjer so posamezne kose bratsko delili med seboj. Poglaviten vzrok kravalov je bilo naznanilo: "Štruca kruha stane 140 milijard mark!"
Tekm 24 ur se je cena kruha zvišala za 500 procentov.
Urad za prehrano izjavlja, da so cene pretirane in da se bodo kmalu znižale. Toda to so le obljube, ki se ne bodo tako zlepa uresničile.
MALA PRA0KA POVZROČILA SMRT.
Pittsburgh, Pa.. 5. novembra. —*
V tukajšnji bolnišnici je nenado ma umrl M«demdmeletni profesoi James Hoden Smith. Zdravniki w dognali, da je smrt povzročilo za strupi jen je krvi. Ko je pisal, m je malo praskal na pihalnem stro ju. Roka mu je začela ot^ati.
Ko so ira prevedli v bolnišnico je bilo že pre|>ozno. Pokojnik j< bil tajnik in blagajnik Califoruii State Normal School.
ŠVICAR OBTOŽEN UMORA.
Losanj, Švicarska, 5. novembra. Danes *e je začela tukaj obravnavo proti Švicarju Aleksandru Con-radi, ki je obtožen, da je usmrti! Vaclava Vorovfckega. neoficijelne-ga ruskega zastopnika na drugi JozaiLski konferenci. Obravnava bo trajala najmanj deset dni. Zaslišanih bo nad devetdeset prič.
Švicarski zakon dotoča kazen za umor od dvanajst do trideset let .ječe.
CARUSOVA VDOVA SE BO ZOPET PROČILA.
—■■"
Pariz, Francija. T>. novembra. — Izvedelo he' je, da se bo vdova po slavnem opernem peveu Carusu. aoptn .poročila in sicer s kapitanom E. A. Injrramoro, bogatim .Škotom.
Ženin in nevesta se mudita tukaj na obUku. v teku treh tednov ( bosta pa odpotovala v Anglijo, kjer se bosta poročila.
Seznanila sta.se meseca avgusta v Lulo. Italija. Ona, ki je bila pred poroko Miss Benjamjji se je 20. avgusta leta 1918 poročila « Carusom in sicer proti volji svojih stariSev.
KOLEDAR
za leto 1924
STANE SAMO 40c ^a
Naročite ga takoj, da ne boste brez njega
"O LAS NAHOD A" 82 Cortlandt St., New York
Neka ženska, ki mora d«*bro p.-rnati ves slučaj, je baje v nedeljo prostovoljno potrdila, da so spravili Dicter-ja s poti ter pozneje dostavila: — Za tein tiči dolga povest, ki obsega 'dobo dvanajstih let. — Ko so ji sporočili domnevo Mrs. Dieter, da je bil mož slednje umorjen, je rekla: — Da, to mislim tudi jaz.
Preiskava, ki je bila uvedena, bo spravila na dan dejstva, — ali pa tudi ne. Stvar se tiče vplivnega moža, ki je baje zelo bogat. Ženska, ki je pisala pisma, pripada baje tudi 'odličnim krogom". Lju-bimska afera je trajala celih dvanajst let. Bogatin se je najbrž bal, da bo porabil Dieter pisma v izs:-Ijevalne svrhe.	\
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m frtam imjk banka livrinjejo sanadjivo, Utre fa pe nizki*
•ioafc:
Tim} m h* nk mm -min
JvffMl»vlJ*:
■upoBlja na MdaJ« polto to feplaSnJ« "Kr. pdttal fekoral vrad" to "Jadranaka banka" t Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Kranju, Celju, Ma-Hborn. Dubromlko, BpUtn, Sarajevo aU drugod, kjer j« pai m Hitre hulaffln
1000 Din.........$12.60
2000 Din.........$25.00
5000 IXn.........$62.00
M nakazi lift, ki saalaja manj kot m ftlao« «narjn raftunlm« pmtli m IS (Mtov ia poitnlna Hi drugi atraik*.
Italija in modni astmi Ja:
■a^oMIj« na sedaj* poflto to tapiaMM "Jadraneka Mata" ▼ Trsta, Opatiji to &»An.
200 lir ........ $10.10
300 lir ........ $14.85.
500 lir ........ $24.25
1000 lir .........$47.50
M aakaalllh, M anaAaJo manj t M Ur. ra«unlma voaatoaj N M aaMa« n poitnlna In druga atraika.
■i MitUtre.^kiJFwe^Qt nwrtt pa ttni <toarjer aU M liltoil Dr
Vndaoat dinarjem in liram aadaj ni atalna, menja aa večkrat In nefni-
lakorano; li toča raaloca nam n! nogoče podati natančne cene mapnj. HaCrniamo po etal onega dne, ko nam doepe poalani denar v roke.
trtede liptoHl ▼ MeerMrth aiarji i glejte poeebea edne v tem tlaf. Sack Bank fttf?1	^ 0«■i,l■>• Moee7	*
FRANK SAKSFIt STATE BANK
M flu lie Bdi lUia Tai.s corti .no« 4087	New York, S, T,
Xa poti je potegnil tujec i z enega žepa pištolo, iz dragre^ra pa omot, v katerega je vtaknil pištolo. Pri tem ni izrekel nobene pre t nje.
— Moj mož je moral na večer Istega dne na delo v Crescent klub ter je odšel z doma ob določenem času. Nikdar ni prišel na delo. Prepričana sem, da ga je ta tujec umoril ali pa'najel morilca.
Na policiji niso ničesar vedeli o kakem zaslišanju Dieter j a. Na Manhattan mostu je našel neki policist suknjo in čepico Dietcr-ja ter nesel najdeno na postajo. Tam so našli v kapi listine in slike. ki so identificirale lastnika do-tične obleke. Detektiv, ki jc bil poslan v stanovanje Dieterja. se *je vrnil na postajo, z zgoraj navedeno presenetljivo povestjo ter rekel, da je bila izjava žene tako prepričevalna, da je prišel do prepričanja. da mora biti nekaj na stvari.
"GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY) Owned and Published by
Slovenic Publishing: Company	_
* (A Corporation)	"""
frank SAKSE«, Pr»Bldgnt	_ LOUIS BEN ED IK, Treasure
Place of Sueinea* of the Corporation and Addresses of Above Officer*: 12 Cortlandt ttrwt »orough of Manhattan. New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" ___{Voice of the People)
_'sstied Every Pay Except Sundays and Holidays._
Za celo teto velja list za Ameriko I Za New York za lelo leto ....................»7.0
in Canado ................ $6.00 Za pol leta ................-....... $3.5
Za pol leta ........................ $3.00 Za inozematvo za celo leto ........ $7.0
T» imtrt leta ...................... tt.50 Za pol leta ........................ $3.5
______________Subacription Yearly $6.00__
_ ______Advertisement on Agreement.
"Glaa Naroda" izhaja vsaki dari izvzemii nedelj in praznikov._
Dopisi br*c pndplna In ost.*fw>FU ne prt občujejo! TH-riar naj «e blagovoli po II1J&U po Monej Ordf-r. Pri »pr^mrmbi kraja naročnikov, prosimo, da nan tudi prt-JAnJo bilvsuiWV naznani, da hitreje najdemo n.iBlovnika.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street. Borough of Manhatttan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
— CTiM NABOJA, 6, ^0V. 10>3
VOLITVE
Danes je volilni dan.
Volili bodo kandidate v te in one urade. Velikan-i skr* množine denarja so šle za agitacijo. Kot pred vsakimi volitvami, so se tudi sedaj vršili besedni boji.
Povj rereii Amerikanet* jM>sluša pred volitvami nnizi-' ko. ki mn od vsi li strani udarja na ušesa ter se odloči za t<» ali ono melodijo. Voli ponavadi tistega, ki mu je najtop le je priporočen.
Dosti je tudi takili. ki slepo zaupajo svoji stranki. < lovek. ki je po prepričanju vnet republikanec, za veh j svet ne bo volil demokrata. In nasprotno.
Duh razboritosti in trezne preudarnosti je pri pov-j prečnem volilen le malo razvit.
<ita obljube delavskih in naprednih kandidatov. Le-i pe s<» in oa mikajo, toda stranka mu veže roke.
Sam pri sebi misli: "Moj oče je bil demokrat, 1110 stari <H-e je bil demokrat. Tudi jaz moram biti, in k:. | bom jaz, bodo tudi moji potomci."
Korenine stare jrarde so se zarasle globoko v srcc i vseh njenih jiristašrv. Kandidati so si zadnje mesece' in tedne izbrusili pete. Sedaj čaka izvoljene zaslužen; jxx'itek.
Ii val i l)odo do drugih volitev. Semtertja bo kateri izpustil raketo iz j>olitienega življenja, v znamenje, da je Še živ in zdrav.
Deželo l>odo pa vodili in upravljali bosje, ki so si potom izvoljencev zasigurali nadvlado.
Pri prihodnjih volitvah se bo ponovila ista pesem.; Ponavlja se že desetletja in 'desetletja.
In ponavljala se bo toliko časa, dokler ne bo priše nov, svež element v ameriško ]K>litiko.
Kljub tenju bi pa moral biti volilni dan najpomembnejši dan v letu. Ob volitvah ima vsak državljan pravico! uveljaviti svoje težnje potom svojih i>ostavno izvoljenih! zastopnikov.
Te pravice se pa le malokdo poslužuje tako kot bi s je moral.
Pot na volišče je skoraj slehernemu neljuba dolžnost.
Z novim letom bodo stopili novi možje na odgovorni mesta. Po indiustrijalnih središčih par socijalistov, v po ' ljedelskih državah par izvoljenih kandidatov farmerske! in delavske stranke. Sieer demokrat je in republikanci.
< V ima kandidat ene stranki* na vesti let stotinko mehov. ki mu jiii očitajo pristaši nasprotne stranke, ne spa j <la na nobeno odgovorno mesto, pač v arest.
To se nam je zdelo vredno konštatirati.
Vsak volilni ln>j v vsaki deželi je nesramen.
Nesramnost ameriškega volilnega boja pa spada po liekje že v tretjo i>otciieo.	j
Peter Zgaga
Mehikance, ki je usmrtil Pan-eho Villo je bil obsojen na dve le-li jeee.
Iz tega je razvidno, da so zavladale v Mehiki redne razmere.
*	-s *
#
Poineare je rekel, da se rajši po-| gaja z nemškim kapitalistom Stiimesom kot pa z nemško vlado.
•Stinnes namreč zastopa zlato marko, nemška vlada pa papirnato.
*	* *
V Angliji je ločitev zakona prt eej lahkMna stvar.
Sedaj bo pa še lažja. Zanaprej bo namreč tudi blaznost zadosten vzrok za ločitev zakona.
i
Možu ne bo treba drugega kot svojo ženo privleči pred sodišče ter izjaviti:
— Poglejte, gospodje, sodniki, in razsodite, če sem bil pri pravi pameti, ko sem si tega zlodja nakopal na glavo ?
* * *
Po švedskih mestih smejo voziti avtomobili z naglico 22 milj na uro; po deželnih cestah z naglico 28 milj.
Približno isto je-v Ameriki. Razlika je* le ta. da tukaj avtomobi-list obe števili sešteje.
Če bi človek le tisto imel. kar bo j po današnjih volitvah boljše za
deželo, bi moral lakote umreti. * * * -
Prej. koj po uveljavljenju pro- j hibicije. je bilo v gotovih ozirih i boljše.	'
Kd<n- je hotel imeti žganje, je | šel k zdravniku, pa mu ga je za pisal.
Sedaj je drugače.
Žganja je vsepovsod več ko* preveč. Razlika je ta, da mora človek, potem, ko popije žganje.
I leteti k zdravniku.
* * *
Poštnim uradnikom v Pacho-que. L. I. so oblasti prepovedale ! kleti. . . Vedno bolj pusto in dol
\ gočasno postaja na svetu. . . *
< 'e je vojska šiba božja — so j
diplomatic hndieevo poleno. * * *
Fant j<i punci neprestano govo j ril o ljubezni.
— Lepo te prosim, molči — mn je rekla. — Moja ušesa so že poi-i na same ljubezni.	i
Zatem ji ^e pa skušal z rokami | dopovedat i." in ona je bila zadovoljna.
* * *
Lloyd George se je odpeljal.
Najbrže komaj čaka, da bo stopil enkrat na angleška tla.
S krepkim požirkoni "škotskt-ga"* po poplaknil vsa Iemonadna razočaranja, ki jih je bil deležei: v Ameriki.
* * *
Iz poročila Jadralske Straže:
'"I važujoč idealno stremljenje in cilj .Jadranske Straže, kot edine močne postojanke ob Jadranu, ob inorju. ki je od vekov naše, in po katerem sega grabežljiva roka nenasitnega soseda, je njegovo I veličanstva, kralj Aleksander dovolilo, da postane naš prestolonaslednik njen pokrovitelj".
Kdor je čital poročila, kako jrrabi Italija kos za kosom, kako oblastno gospodarijo Lahi po naših krajih, kako strašna krivica se godi našim ljudem, je moral j priti nehote do prepričanja, da sede na važnih vladnih mestih v Bel gradu, sami kratkohlaeniki.
Tajca misel je sieer žalostna, pa je bila "resnična skozinskoz.
Seda.j je ofieijelry> imenovan pokroviteljem polmiljonskega naroda — dojenec.
Kaj res ni v Jugoslaviji niti enega moža?
* iliujosliitmuflka
"Ustanovljena I. 189&
Kalni. Hfeihuito
Inkorporirana 1. 19i>
i
GLAVNI URAD v ELY. M7NN
Glavni odborniki: Preaednlk: RUDOLF PERDAN. S33 E. 186 St. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS B^LAXT. Eo* 10« Pearl Ave.. LoraJs. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. illnn. Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely, tko^h,
Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN MOVEHN, 412 — 11th At*. But Duluth, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK. SOS American State Bank Bids., 109 Grant it. at Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa.
*	Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK. Room 206 Bakewell Bid*., cor. Diamond amd Grant
Streets, Pittsburgh. Fa. MOHOR MLADIC. 1S34 W. IS Street. Chicago. I1L FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street. Denver, Cola.
Porotni odbor.
LEONARD BLABODNIK. Box 480. Ely. Minn.
GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson Bide.. Puynllup. Wash.
FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. U.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O.
FJHTLIXE ERMEN'C, 3S3 Tark Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CElARC, 638 Market Street. Waukegan. 111.
---Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda".	——
Vae stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poilljatv« naj se pofifljajo na g-lavnega tajnika. Vse prltoibe naj se pofillja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe za sprejem novih članov ln bolnlika •pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota re priporoča vsem Jugoslovanom ma obilen pristop. Kdor teli postati član te orpanlzarlje. naj se zglasl tajnik« bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev pe pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Smrtna obsodba v Hercegovini.
Pred mc«>-tai>»kim s:>di<šei".n je bil <	stražnik Krsta Ka- u i/.
Ljnbinja na smrt m vešalili. ker ji* pred Z. nu'^t'i'i iz mav-evanja S ustrelil ^vojejra prijatelja Hadit-a.
Zanimiv roman.
Neki Stevan ('ilir, sobMi slikar Haj«.' v Vojv(Mi:ni. ,jf pustil v Haji svrijo. ntjado že?io /. otrokom in o(lš<>! v Roo<rratl. tla s! pt>iy«V <lel<>. Ženo je privede! s seboj iz Rus: je. kjer je bil vjet. Iz lie<>-jn*aifn s,- ("ili,' nič ni javljal že>iii bi <	/ otrekcn morala tn»cti
l.ikfit«' iii pomanjkanje. Kontno oflloer. da jx^isce m >;.a. K > je prišla v ]>eo«rn i, j<* na pr-l!e?.ji />e-«la ^e je Stfv«.n <':!!«'• iz Tinj'^* l>as isti tlau poroeil / n»'ko ('rlii-njo. P« lit ija je tak« j prieela za-?!rdovati < 'tliea radi l>r«ra:n!je. toda zaman. Ni ga. n togi a naj: i, (M .graj-ki listi ■ > < l>s:nio {.<-!•..-• •ali o tej oferi in nekega lepega dne sta se javila v uredništvu "Po-
litike' dva SUuana Ciliea. !'< kazalo se ie. da '»ni Stevan, k je ož :ii! Cefomjo. ni b i pravi Stevi;:i. t<> je ini, h i je bil p 1C-en ■/. liu-li:jo. !'■< nasvetu urednika >?la ml-sla C'ili.'a na p'v|i,e.:.H>. kanu r je bas v Heai trenutku j e!.šJa zopet obupam' Ifiis'nja papraševat p»M'<»-jem nczve.-:»:i» imžu. Tako >;e je 'bigamija" p-jasu la: Rnslnja je bila vsa sre'-iui, da ii mož ni ireil, in Stevan ( ili*- j * bil ves speeen, ko je videl svojo malo heerko. Cehinja njen < 'ili.* sta li;la tudi zadov ljua in tako je ro-niriii ]"»iav lepo. na >.;i,«b<volj-: v o vseli }»ri/adetili bil Irno kotit' -n.
Užaljeno samcljublje.
V I Se gradu je -kiL^al azvi.-.iti -ane umi*»orožii:.ški naredil k Sta-n -i ir S-monf v"u* in s:yer radi tega. ker j'- bil od svf j:h predstojnikov pokaran, ker ni imel o*-'ia-/' ne ou^ke. Pognal si je kroglo U!'<ao 'va Njegova prškodba je 'težka, vendar ne siurtiui.
bržoj ivne ]w staje, oddaljene pr;-nližno }X>1 kilometra v južni smeri »d Domžal.
i)>'lo v slan>uik»rskih jxidjetjih v jiii."*mt ko -e vrnejo t vomiški potniki domov s svojih potovanj pre! o vzh .dnih in južniii pokrajin -'ugo«lavi je. i» t števila nar >čil j •	oilviv-u začetek in
obratovanja.
Ki r vršijo v 'ukajšnji elek-tr t i eentrali po]wa" i!a, nam >lu; žijo razsvetljavo petrub-j^ve svetilke i«i sveee. ki ]>a se seveda uiti zdaleka ne morejo meriti z eb 1'trleiio svečave.. Z veliko nc--trpn »stjo čakamo, tla-nam zopet on., -e*ijo po v .bah in delavnV-ai* električne ž tmiee.
Z kli žanjemo abb , ki je dala obili pridelek, kakor sploh vsa -•t rit. .Jako dosti s>mo nakopali kr< uipirja. Žal. da je bilo p » ne -eavuih njivah pre^j gnilega. Z -ija 1 o dosti in n pe. Za krompir. Z"!je in rt:;m bi dobili lepe deniir-n ko txi kupcev. Letos naj-IhitIie prodajam * ližo!. samo to je škoda, da seio tra premalo vsadili.
fiždu je padla 'zadnji čas ' ■V) irt 25 do 27 kron kilogram. — Dav-i smo do ti sena in «;tave na-'".oslli. ventlar varčujemo s krmo ter pridno .pasemo »vedo po mejah. ozarah i^i košenieah. Lansko jesen je moralo Mednje tele sz hleva 7aradi pomanjkanja klaje, le-te«s teleta spb-šno redimo in naš' mesarji le s Težavo kje kakšno telet«-'* iz t akne.jo. Zato je tudi tele-tina cira'ja kot govedina, kar je-bilo lansko jesen ravno narobe.
Razne nesreče.
Ciril Janear, kletni sin polieij-i skecra aaenta iužne železnice v lijnbljani. je na domač-eun dvorišču tekel za avtomobilom,. ki je
Novice iz Slovenije.
; hn: ! p skuMie v< žnj Pri tem jt
pi-iVJ poil :ivi. . k: |ra je j> v< z".I
j in mu je bila zlomljena d^-nu ; noga.
j Janez JŠubi« , dtlavee v i varni Gale v lii -ii i<-i. sj j,- pri delu p škodoval »lesno roko.
Gustav "Kavnaker. sin vpokoje-nega kaneta na, j" na Po'jan-ki C!'-sti pade! in si z'"mi! levo mko.
Frane Ter. ITletni delava' v tovarni Stare \ Pre^-erjih, m' je p.i 1 delu zlomil levo roko.
Avgu-t V-d rs. za- -bni uradnik. ^ je 14. oktobra na Tržii-ski eesli pa-' de! iz avtomobila in si zlomil de:*-no roko.
Vsi navedeni pnšiioilovanei bili prepeljani v ljublj. bolnk'o.
Prijet roparski morilec.
Orožniki v šent -Jern-ju 12.
'oktobra ar-tirali :i;>!<*tne^;t Karla i Liehteiiegrger^i. i-tni^m 'z Gradca ' in ;>ri-tojneir«i v liad-vre, !:i je bil zaslod'van jjctom "Policijskega Dnevnika * radi \Ioma pri posest-: nil:u Alojziju-llrilmi ju v Celevcu pi i Sm-u-j -ti, izvi sen'^tra due 21. marca t. !. I./ichteii**«rjrer je takrat ednesel 16,<m»ii K gotovine in je umoril ob tej priliki v hiši navzočega Hribarjevega 1"J!etnega re-jenca Josipa Peternela Po zločinu je jiobegnil in e klatil ]>o raznih k reji]-, tio! Ipj- ni prišel roki pravice "v pest. Orožništvo ga je 'Kidalo sodišču v Kostanjevici.
»
Lizol je pila.	v
iN1 arija Avbelj. ISletna posestni-bči Jz Pi-evalj pri Kamirikju. ie v nedeljo 14. oktobra zjutraj f spila steklenjčica lizol a. Pi epe-i Ijana je bila v bolnico, kjer so ji j 'zprali	Vzrok dejanja je
najbrž nesrečna ljul>ezen...
"Ik.ktor" Kurent pod ključem.
Neki Kurent je letošinje <p<vb*tje uwfMavil po Ljutomeru ni Slatini precej doi/ov. Nastopal je kM "de!:tor" in je tentu pranem o no-bel /iv* l - seveda u£ troeike drugih. Ko so mo tla i>o**tala prevri»-ča ifa m- vzc«hi noč. Pozneje se je p jvit v Splitu v Dalmaciji. <\jer pa i«- aretirala p<»licija na fvod'aui tiralice v ljubljanskem *'Pol»eijsikein dnevniku".
Vetti iz Maribora.
(H|ve*niaki izpit je napravil o«l-vetn»4ki kan.Irlat dr. Adolf Sal-l^rsrcr, koneipijent pri dr. Ku-koveu v Mariboru.
K<»nč»u» b mIo imeli tudi Mariborčani Tekaj koristi o<l kzvozni-earjm-, ki jim	mentna
i'.lavniea e^sport mesa Ln živme. Po zatlujri oheiuskcf^a svetnika Habitnn j»* vrnila v mariborsko mestno klavnico ixv<iaia tvrdka Marko vre. ki bo ž uporabljanjem tlavn'e* in hladilnice dajala občini raaen tiajenutiae tudi Ktalim večjo množino mesa, ki «e l>o prodajajo v m&ar»(tr&mi toanici rfa Rr»«ovi»keui trgu. Tvrdka Markovi e to mc«o 4>roclaj»la t*m po IS--3D od«L maji eeui kot dru^i mesarji. 84aiwa kvaliteta mesa bo
m ^^ m K	K H
Vi
čas lepih spominov je pred durmi!
A praznik vzbuja pri vsakemu dolžnost, da se s kakim denarnem darilom spomni svojih sorodnikov, prijateljev in znancev v stari domovini, kjer je vsak še tako mali dar s hvaležnostjo in veseljem sprejet.
. Ako hočete, da bodo taka darila pravočasno in v redu dostavljena, pošljite jih potom znane —
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street : New York, N. Y. Cene zmerne?	Dobra postrežba zajamčena!
-.- GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
eek za TO Din e«*nej»a pri kilogramu. T£a:-"?i t^a bo postavila "b-• inn tudi in«-4no stojnico za oporečno meso živine, ki se zakolje v <iili. Tako pi-idejo na inari}w>r-trg polagoma vetidar malo /no;yej.ie eeiie.
Mariborska polieiia je zopet aretirala dva ir»!iižhenea v <i«-lav-nv*»h južne železnice na koro-^ke»n kolfMlvoru. ki sta nesla iN kile.»Tramov cinka, katerega sta ukradla v delavnicah južne želi z-niee. Izgovarjala s.> drnir na drnpega m končno tudi, «la sta dobila t-ink	nekefrj. av-trij-
^kesa železničarja.
Smrtna kosa.
I>n" 14. oktobra ie nmrl Anton I'utrih, posestnik, mesar in jjn^tU-niear na Dolenjski cesti v Ijjub--jani. Pokojiiik je bil podjeten obrtnik, ki je živel zgolj svojemu poklieu. V politiko se ni mešal.
Ist^a dne je umrla v Ljubljani trde. Franeiška Šinkovic.
Razne vesti iz Domžal.
ZHaj smo uverjeni. da dobiieo v domžalski okolic: radio-postajo. Te dni mo naniree za-"e!i graditi 6 metrov i>irv»ko cesto na stavbinee. ki je določeno za zgrad!>o radio-
—^——————
V
HP RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega I slovenskega planinskega polka.
V knjigi so. popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga Je trdo vasana, Taebnje 270 atranl in 20 alik ii vojna. "OLA« HAHODA" 82 Cortlandt Strwt, New York, H. T.


NOVA ZAHIMIVA PfJIOA.
NA KRVAVIH
POLJANAH
Spisal Iran MatXic"
—-itsT0-
OLAS X A ROD A. 6. NOV. 1923
Zagonetno, toda resnično.
Ali je navidezna smrt mogoča.
Človečki duh si komaj more pred Mavljati bolj straAno smrt kot biti živ pokopan. Kolikokrat pa He dejanski pripeti taka strašna tra gedija * Tega ne more nikdo reči, n že sama misel na to nam zlede-iii kri v žilah. Je pa tudi več slučajev, glede katerih ne moremo reči. da se ni završil prezgodnji po-kop.
V	Angliji so številni, visoko izobraženi ljudje prepričani. da za-kopljejo številne ljudi še žive ter 'in jo v sled tega v svojih oporokah navodila, naj se brezdvomno ugotovi njih smrt, pred no jih žabi jejo v kr.sto. Pri tem pa je treba pri-I*»mniti. da je balzam i ran je, ki napravi smrt za gotovo stvar, dowti manj razširjeno v Angliji kot pa v Združenih državah.
V	angleški |>oslaiLski zbornici je bila ravnokar vložena predloga, ki naj bi zavarovala ljudi pred to nevarnostjo. Ta postava določa i-menovanje javnih ugotovitelje\ smrti, ki morajo biti zdravniki. — Tak zdravnik mora .s prisego izjaviti. da je dotičrti človek mrte\ ter tudi nav«>sti vzrok smrti. I)rn pače je treba poklicati javnega zdravniškega izvedenca.' Namen te določbe je zagotoviti, da ni to slučaj epileptičnega mrtvila ali ka ke druge bolezni, ki lahko povzr«.-či navidezno smrt.
Nekateri angb^ški reformatorji so mnenja, da ni nova postava do->ti stroga in da bi morala določati par pozitivnih odredb, kot napri mer prerezan je hrbtenice, kar bi napravilo smrt absolutno gotov« pred pokopom. Drugi pa izjavljajo. da bi Imela taka varnostna od redba lahko za posledico .smrt še živečih ljudi.
Za to novo postavo se zavzema ji? številni angleški zdravniki." k: pravijo, da je pokop navidezne mrtvega človeka mogoč. Dr. Kter, soji Ifooker, znan angleški nevro log, nani [»ojaMiuje, zakaj na* lah ko moti zunanjost človeka, o ka t ♦'rem mislimo, da je umrl.
—	Opazimo lahko stanje otrp bust i, — je rekel. — ki v vsaki po \ršni podrobnost i pojx>!noma enači smrti. 1'tripanja srea ni mogo če zapaziti, niti s stekstoskopom Dihanje je tako površno, da ga n« moremo zaslediti. Temperatura j< tako nizka, da smo prepričani, tli je življenje ugasnilo.
—	(V vidtjo tako <»sebo, bi sko ro vsi zdravniki pričali, da je m rt v a. V intern času pa je dotična o >eba popolnoma pri zavmti. Vid vse, kar se godi krog nje, tu<Li pri prave za pokop. To pa pomenj; trpinčenje, kot .si g« moremo ko maj predstavljati. Ne more nit p<xmeikr*iti z očesom. Mišični -si »tem takega človoka je popolnomj paraliz ran. Vidi pa vse pripravi za i>ogreb.
—	To se je dejanski pripetih neki moji prijateljici, ki je ležal; dejanski v katalcptični otrplost . v&led dolge bolezni, ki je popolna ma izčrpala njeno iivljensko silo Njen zdravnik jo je. proglasil z; mrtvo, ker ni dobro poznal simp tonov otrplosti. Ves ta čas pa j» lnla uboga ženska pri zavesti. Ou la je, kako so razpravljali o po drohnoHtUl /.a pogreli ter čutila kako no j*> položili v krsto. Pre živela je .strašne muke. Ves ta ea se ni mogla niti ganiti. kajti njei mišični sistem je bil popo4notna pa ralLuran. Ravno ko hoteli zabit kr^to*. ko je opazila it jena hčerk? lahno gibanje na njenem vratu To gibanje pa je dosegla le največjim naporom. Vzeli so jo i; krste ter položili na posteljo. — Kmalu je prišla k zavesti ter pri rela polagoma zopet rabiti svoj« ude. Živela je še celih trklese* lei jw> tem strašnem doživljaju.
Možje, ki se zavzemajo za po greh ne reforme. ko zbrali rekord iteviluih slučajev, v katerih sr bili ljudje dejanski živi pokopa ni. Oso m ti zaznamovani slučaji dejanr&i pretili, mora bit. število nezaznamovanih slučajem Se večje.
Dr. Walter Had wen je zbral — .184 slučaje^' navidezne vmrt i. — Te slučaje je razdelil na naslednji način: živih pokopanih 149; sko
ro pokopanih 219; živih seciranih 10; skoro sciranih 3 in živili bal-zamiranih 2. ^amrli angleški milijonar Gilliat je odredil v svoji oporoki, da morajo po mnrti prodreti njegovo srce z ostrim inštrumentom. da se na ta način prepričajo o njegovi smrtii.
Kjerkoli preiščejo stara grobišča. — pravi londonski Law Times — so razkrili nepobitne dokaze prenagljenega pokopa. Našli su trupla, ležeča na obrazih, z zvitimi udi, razmršeniini »lasmi in tudi krste so bile razbite, ker se je navidezno, mrtvi prebudil ter se skušal oprostiti. 1 "mrl pa je šele po neizrecnih duševnih in telesnih mukah. Lahko rečemo, da ima vsaki) grobišče svoje tradicije, a tozadevna dejstva se prekriva, da ne pridejo do ušes sorodnikov in da ne škodujejo zdravnikom, ki so.v dobri veri podpisali mrliške certifikate.
Nekateri ameriški zdravniki ko priporočili, naj se spričo tozadevne nevarnosti počaka s pokopom, dokler se ne pojavijo povsem vidna znamenja razkroja ali gnitja.
Značilen slučaj navidezne smrti se je pripetil predkratkim znani igralki Ani Held. Trpela je na ko.st ni snšici in dolgi boj z boleznijo je popolnoma izpodkopal njene življenjske sile. V zadnjem tednu njene bolezni je bila v napol zavestnem stanju. Nekega popoldne pa je zapazila njena hčerka, da je mati prenehala dihati. Poklicala je domačega zdravnika, ki je izjavil. da je Ana Held mrtva.
To je bilo .sporočeno takoj časopisom, ki so objavili posmrtni-ce. Stanje navidezne smrti je trajalo več kot dve 'iri. V presenečenje vseh navzočih pa je nato spet pričela dihati.
— Odprla je oči na široko" in barva se ji je vrnila v lice, — pravi neki očividec.
Navzoči zdravnik jo je proglasil zopet za živo. a na večer je dihanje zopet prenehalo in vrnili so se vsi znaki smrti. V tein slučaju pa je izjavil zdravnik, da je smrt dejanski nastopila.
Pred nedavnim časom je bil v Dallas, Texas,-''ustreljen neki kaznjenec. Peter "VVelk. ko je vkušai :>obegnit i iz ječe. Zdravniki so ga proglasili mrtvim in odnesli so ga v mrtvašnico. Par ur pozneje je t enadoma oživel ter pozneje tudi okreval.
Posebno obliko stanja otrplosti je i>okazal morilec Harry Church, ki je hi Hansko leto usmrčen v ("hieagu. Church je lahko ločil možgane od ostalih organov in ni ničesar čudil, čeprav so nižji organi telesa poslovali še naprej. Na vislice so ga morali nesti. Tam ga je končno dohitela smrt.
Tozadevno znanstveno polje ni se obdelano in vsled tega lahko pričakujemo še na«la!jnih razkrit i j.
IZPLAČA SE HRANITI LABELNE
te splošno znane vrste kondenziranega mleka Za
BREZPLftCNA=ŠE=ZBREZPLACNA
v	„
C S ste varčna gospodinja in hočete dobiti vso vrednost denarja, ki ga
rabite za vaše gospodinjske potrebe, kupujte vrste mleka, ki so'tukaj oglaševane, ki odgovarjajo vsakemu namenu v vaši kuhinji kadarkoli potrebujete mleko in sladkor obenem. Vsaka konva ima vrednost v gotovem denarju. Gospodinje hranijo labelne s teh konev ter dobivajo zanje dragocena darila.	,
POSEBNA PONUDBA
• *
Če hočete izpolniti kupon na dnu tega oglasa ter ga nain poslati danes, vam bomo poslali ilustriran seznani daril zaeno s posebno premijsko karto, ki predstavlja vrednost 10 brezplačnih labelov.
Naslednje premijslie trgovine vam bodo zamenjale vašo karto zaeno z vsemj. ali nekaterimi labelni s teh konev. Samo ena teh posebnih premijskih kart bo sprejeta od odjemalca zaeno s 40 ali več labelni.
Toaleta ženske v Tunisu.
Orijentalke porabijo več ur na dan za lepotičenje svojega telesa. — Pomade in mazila si n a pravi j a-jo same iz različnih rož in o-mamnih dišav. — Telo take 0-rijentalke diši potem kot "vrt spomladi".
NEW YORK CITY. N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 424 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 125th Street near Madison Avenue 578 Courtlandt Avnue near 150th Street, Bronx
BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway
LONG ISLAND CITY. N. Y. 44 Jackson Avenue near 4th Street
JERSEY CITY. N. J. 3=0 Grove Street near Newark Ave 584 Summit Avenue near Newark Avenue
NEWARK N. J. 23 Warren Street near Washington Street
ELIZABETH. N. J. 1115 Elizabeth Avenue near Broad Street
PATERSON, N. J. 325 Main Street near Oliver Street
PASSAIC, N. J.
87 State Street
near Washington Place
BAYONNE, N. J. 325 Broadway near 15th Street
PERTH AMBOY, N. J. 289 MeCtellan Street near Smith Street
Če ni trgovine v vašem mestu,'da bi zamenjali te labelne in posebno premijsko karto, pošljite na Borden's Premium Co., Inc., 44 Hudson Street, New York City, zaeno s štčvilko darila, označenega v ilustriranem seznamu daril in mi vam bomo poslali brezplačno.	'
Vaš grocer ima samo eno ali dve izmed vrst Borden's Premium Kondenziranega Mleka, ki so navedene tukaj. Zagotovo ga vprašajte za one Bordenove konve, ki dajejo za svoje labelne dragocencTdarila.
KUPON
Borden's Premium Co., Inc. 44 Hudson St., New York Prosim, pošljite mi Premijsko- Karto, kot je oj;laševano.
IME ........................................................
NASLOV ................................••.......-1 Slovenian)
Orijentalke prekašajo v umetnosti lepot ičenja celo Pariženke. Umivanje, napravljanje. šminkali je itd. vzame ženi v Tunisu dnevno več ur prostega časa. Najprvo namaže služabnica eelo telo gospodarice s tefalom — neke vrste prahom iz ila. kateremu primešajo vijolie. rož in .šmarnu* ter ga ]>oteni skoz eelo poletje izpostavljajo solneu. Ko j«' ilovica vsrkala ves vonj cvetk vase. jo raafcolče-jo v moanarju, ki je omoeen z jas-minovo vodo. Iz tega nastane mehko mazilo, ki napravi kožo volno kot svilo in blesteeo kot marmor. Ori jenitalci pravijo o taki koži: — dehti kot vrt spomladi. —
To pa še ni vse. Sok sladkorja in eitnene ml prav i tudi nepotreb-ne dlačiee z obraza in rok. Nato f rotira jo obličje s cizaro (italijanski grah), katero parf umira jo s klinčki. Potem sc pomažejo s "senudo'". to je mazilo iz ambra. Slednjič si um i jejo lice z diksir-jem. ki sestoji v bistvu iz soka rož, jasmina, cimeta, ambre in mo-škata. Na koncu pridejo na vrsto oči. Te si r lepšava jo ženske z ma-zilom, ki pra napravijo na sledeči način : stoičen antimon zmešajo z rožno esenco, posuše na solneu, mu pridenejo stolčenega muškata koral in biserov. Vse to pomešajo z ostanki v olju sežganega netopirja. To dragoceno olepševalno sredstvo nanese jo s tenkimi stebelci iz aloje nu^l trepalnice. Oil tepra sc oči mistično svetijo. Obrvi si lepšajo s tinkturo iz zojrljenelih smrekovih storžev. klinčkov in grafita. In zdaj sledijo še tri manipulacije. Prva je barvanje rok s pom ado "hena", druira šininkanje ustnic in tretja prašen je vratu.
Iz tesra popisa drape čitateljiee lahko razvidijo. da je težje postati lepa kot biti lepa.

; darskega orodja. Železnih plugov j 11 i menda več kakor 15 odstotkov kakor pred vojno. V.se drugo je •domač izd tile k iz lesa. Železnih [bran ni videti. Lesene brane nima-j jo več železnih zob, temveč lesene ! kline. 25 odstotkov vozov za kme-i čko uporabo je popolr*oma iz lesa j ter nimajo ne okovanih koles ne i žebljev. JConjska oprema je na-j pravljena največkrat i/, domače konoplje. Verige in jermena na-: domesrtuje motvoz. Kovaška obrt ; je v Rusiji na deželi skoro izumrla. Sekiro ima <sicer vsak kmet, toua žasre so rtnlka prikazen in pi-1«' »i seljaki izposojajo drug od I drugega.
--—---
Vojaška služba v Turčiji in kristjani.
*
I/. Carigrada javljajo, da je vla-i la v Angori pozvala pod orožje I Vtnike 1914 — 191S za tri leta. — Kristjani se od Vojaščine lahko j odkupi jp. ako plačajo 300 turških funtov davka.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENE MATICE"
-
Za štiri moške glasova
Uredil Matej Hnbad
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami.
Cena ■ poštnino $3.00.
"GLAS NABODA"
12 OortUsdt St., New York. N. T
Kako nastajajo solnca,
Stari ljudje.
V fcftvi je umrl 168-letni starček, ki je bil do zadnjega telesno in duševno čil in zdrav. — Izjave 101 leto starega ameriškega senatorja. — On pravi, da je treba alkoholne pijače uživati zmerno.
Finsko časopisje poroča, da je nedavno umrl v bližini jwtljske meje in Litve človek, star 168 l<»t. Ves čas svojega dolgega življenja je mož ohranil svoje telesne in duševne sile pri popolni svežosti. ' Hodil se je leta 17."),")., bil vojak ruske cesarice Katarine IT., služil pod ea-rjem Aleksandrom in so u-| deleži I številnih krvavih bojev. — Nikolaj I. mu je podeilil dosmrtno pokojnino. Kot letni starček se je v tretjič oženil in je imel s fr>| ženo. s katero je živel še celili r>0 let. tri otroke. —	. /
• Te dni je slavil 101. rojstni dan j Cornelius CV>U\ bivši senator Ze-d in jenih držav. To je edini še ži-! več i Ameri kanec, ki se more pohvaliti. da je člil govor predsedni-( k a Zdc.iženih držav. Abrahama Lincoln a. Povodom te redke pro-! slave je bila na čast senatorja pri-| pravljena slavnostna večerja. —-Ob tej priliki pa je neki tovariš ; vprašal, na kak način je mogoče ; doseči tako visoko starost. CV>le je odgovoril : — To je prav enostavno. Jaz jem trikrat na dgn. toda redno. .Tem vse. kar mi ujra-ja. Nikoli nisem svojega življenja otežkočevai s sistemi posebnih abstinenc in specijalnih režimov, ki življenje koraplicirajo. Kar se tiče alkoholnih pijač, mislim, da j jih je treba zmerno uživati. E-vn. I dragi moji, to je moj recept. T>r-žite se {ra in dolgo življenje vam i je zasigtirano ! —
ALI VESTE. —
<1.1 je fvljotOornški ministrski ore«lse<l-nlk Bent's, dflftlrnvno je star m»1p neka} nail petintrideset let. Men najltoljsih evropskih iliplomatov? A*i v»».<-te. . <ln se lahko vedite Unirf, «'i«feiri turškega tobaka, fc ka«lite Ilelmar?
Bolgarske homatije.
Beograjski listi jx>ročajo. da je bolgarska oficirska liga sklenila, rla se imata ubiti voditelja bolgarskih revolueijonarjev V. Dimitrov in G. Kolarov. ki se s<*laj nahajaia kot begmmea v Jugoslaviji. Izvršitev atentata je prevzel policijsk* ajrent Ofrnjenov, ki da je odpotoval v Niš. Jugoslovanske oblasti so ukrenile vse pofrebno. da se umor ore preči. — Iz Sofije javljajo, da je general Lazarov izdal nanslbo. 00 kateri se morajo vsi nad 18 l**t stari Bol pari prijaviti vojaškim komandantom, ki jim bodo izstavili posebne legitimacije s fotografijo. Ta naredba se smatra korf mobilizacijska priprava, ki je v nasprotju z določbaani neijskega miru.
Židovska republika v Rusiji?
Osrednji odlwvr komunistične stranke v Rusiji se bavi z osnutkom židovske republike, ki naj bi obsegala ozemlje Vitebska. Minska in I Tomi a; V teh pokrajinah tvorijo namre<* Žšdje polovico celokupnega preJ»ivalstva.
Po Kant-Laplacetovi teoriji so naša zemlja in ostali planeti nastali vsled ohlajevanja in zgoščevanja o«rnjem»tekoč-ih plinastih mas. ki so' odpadle od solnca. — Laplace je opiral svojo domnevo na sedanje stanje solne a, ki se-stoji-v bistvu iz takih smm. Nadalje je opozoril na nekaj planetov. se še sedaj nahajajo v žareč em stanju.
Njegovo lv'rpotezo so v gotr»vem oziru potlprla najnoA-ejša raziska-
vanja kotsniofronk-nihi meirlic. -
Dreverjev greneralni zvezxlui kata-los navaja 93€9 takšnih mepriic. Razkrila jih je a- prvi vrsti foto-grafična plošča, kajti sko« daljnoglede jih vklimo le malo in še le nerazločno. Fotografija pa nam je tudi pokazala njih oblike in premikanja. Njih sestavo naan je pa pojasnil spektroskop, ki kaže. da sestoje solnea iz ogromnih ža-reeih plinovih mas.
Zvezdne megliee »o v nasprotju z zvezdami najredkejše v bližin? takozvane rimske ceste. Največ jih je na severni nebesni polobli, posebno v ozvezdju "Device"'. Na južni poluti pa tvorijo celo s prostim očesom vidne^'Magellanske" oblake,
Razločujemo različne oblike zvezdnih meglic. Najzanimivejše med njimi so svedrasto zavite. — Pri njih vidimo natančno, da se kot ogromne, bilijone kubičnih kilometrov nrzsežne žareče mase neprestano vrtiljakasto sučejo. —.
Med njimi je posebno znamenita meglica v ozvezdju — "Lovskih psov". Najnovejši fotografični posnetki jo kažejo 'sestavljeno iz dveh spiraiastLh vej, katerih ena je močno podaljšana proti jugu in na koncu kroglasto zavita. To popolnoma |»otrjuje našo teorijo o zgoščevanju.
Stopinjo više vtem procesu oči-111 je spiralna megla v "Velikem vozu". Judi ta sestoji iz dveh vej. Središče pa, krog katerega krožita, je že dosti bolj zgoščeno in zaključeno. Kako se Txxlo spiralne megle nadalje razvijale, nam .kažejo takozvane '' planetarične " megle. V daljnogledu jih vidimo kot motne ploščice z zelo majhnim premerom. Obdaja jih vedno tenka meglena plast. Planetarične megle so že blizu stanja našega solnca rn torej tvorijo prehod k zvezdam stalnicam, ki niso nič drugega kot neizrečeno oddaljena solnca.
Ve?ti iz Kranja.
Olw'e znanemu ter priljubljenemu r> stil.ionu 11 Tonetu'*, ki vozi pošt* 1 v Kokro, je umrl sin.
-V kr-kriškeni predmestju je J mrl setllnrski mojster Fra^i Si pie 'a pWedicah neke (»peraoije v "ailep^i mrfiki dobi.
Pro rovoljno gasilno in reševalno društvo v Kranju si je nabavilo večji avlo. kateri je namenjen p< žar<-m v okolici. (1uli pmn. la namerava navedemo društvo uporabljat' avto tudi kot rešilni voz, kar bi Vilo zelo umestno.
Ruska vas. .
V Rusiji je veliko pomarikanje poljedelskega orodja, ker je kovaška obrt po vaseh malone izumrla. — Kmečki vozovi in plugi so leseni.; žage so v kmečkem domu redka prikazen.
Moiskhvska "Paavda" ^.lika v nizu j m »d list k<>v življenje ruskega kmeta. Z vlado j<- baje ]>opolnoma zadovoljen, vznevoljajo ga pa so-vjitska vzorna uposp darstva. To so prejšnje graščine. Vlada je o-pustila lastno režijo in zemlja se daje v najem vaškim 1>o«.rataš</in. Kmetije nimajo kaj prodati in tudi ne morejo nič kupiti, ktr >0 ee-ne blagu neverjetno ncrssl?'. Obleko 111 perilo so obrnbi't. cenejš.-ga bliiga pa ni na Ingu. Zato s > kmetje pričeli sejati vee lanu in ne prodajajo nič ovčje volne. V veliko ča.st so prišle stare babice, ki še znajo presti. Izdeluje se zopet domače volneno in platneno blago. S tem je vsaj za prvo silo poma-ga»o največji potrebi.
Romhaževino se kupuje le v skrajnem slučaju. na primer o j»riliki svatlve. Takrat izda gospodar vse svoje prihranke. Se bolj trda kakor za blago pa gre za kože. Na deželi je malo ljudi, ki sc razumejo na strojarsko obrt. — škornje si kupi kmet samo enkrat v letu. j^a en par mora dati 160 do 180 kg moke. Otroci hodijo bosi ali pa v za krpa ni h starih čeT-Ijifc
Zelo primanjkuje tudi gospo-1
GLAS NAHODA, 6. XOV 1:12.1
Jugoslavia irredenta.
Knjigarna "Glas Naroda
Molitveniki:
Duša popolna....................L—
Marija. Varhinja:
v platno rezano.............70
v usnje vezano ............ 1.5®
Rajski glasovi:
v platno vezano .............70
v usnje vezano	• ... UJO
v fino usnje vezano ........ 1.60
v usnje vezano ............. L30
Skrbi za dušo:
v platno vezano ........... .80
v usnje vezano..............1.65
v fino usnje vezano ........ 1.80
Svela l'ra:
fino v platno vezano, z debelimi črkami ................ 1.00
Poučne knjige:
Abecednik slovenski:
'broširan ................... .30
trdo vezan.................. .50
3 n^esko-slovenski slovar
(Dr. Kern) ................ 5.00
lneeljsKa služba ali nauk Itako naj se k sv. maši strele .... .16
lomari živinozdravnik .......... 1.25
In a sestavljena plesa: fetvorka in
beseda spisano in narisano.......35
lotedoreja .................... .75
'Ug< »lavija. Zemljepisni presled 1.25 Kuljinia knjiga ali hitri raeunar
;*a trgovce z lesom.......... 1.00
Knjiga o lepem vedenja,
Trdo vezano .............. 1.0S
Kal-:o se postane ameriški
držav Jjan .................. .15
Knjiga o dostojne«! vedenju .. jO
Kak o postanemo stari .......... .40
Katekizem (veliki) .............40
Mlekarstvo e črticami za živinorejo .....................75
Vemško angleški tolmač .........60
Največji spisovnik ljubavnih pisana Jfi Sen Al i na bre* učitelja
1* ^Sl ••sfsacasssss^ssa«*« »S9
2. dei ...................... £0
Pravila za oliko.................S3
I'«rt4nlnar
1.. letnfk ...................80
2.	letnik ...................60
3.	letnik ...................30
~*raMifnI raiunar .............75
Ročni slov.-angl. In angL-slov.
slovar .......................7C
Slo\ ensko-angleška slovnica,
. s slovarjem, trdo vezana ......
Sveto pismo stare in nove zavese.
vsebuje 1040 strani............ 3.00
Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2.50 blovensko-italjanski in Italj.-slov.
slovar ....................... 1.00
Srb.-krt začetnica za Slovence.....40
"lovensko-nemski in nemško-sloven-
skl slovar ................... .50
Slovenska Narodna mladina .... 1.—
Spr; tna kuliarica ................1.25
Spretna kuharica, trdo vezano 1.50
Slovenska kuliarica ............ 7.00
1'mni čebelar .............L3(>
obilna knjižica .............. .50
Veliki slovenski splsovnik raznih
raznih pisem, trdo vezano * 1J>0
Veliki vsevedež ................ 1.00
Zbirka domačih idravil kakor jih
rabi slov. narod ...........73
"*zotlbe sv. pisma .............. .30
Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev
1.	zvezek ..................
2.	zvezek ................ .85
Razne povesti in romani:
Amerika in Amerikanci, trd. vez.	4.00
Andrej Holer ................................-50
iencšlia vedeževalka ....................35
I*eJgrajski Biser ................-35
Purke in po rednosti ..............4 C
leli rojaki, trdo vezano................1.0C
<oy, roman, trdo vezand .............75
Iiožja pot na Šmarno Goro .....	-25
Balkanska Turška vojska.............8i
i arovnica starega grada................JZ5
Cvetke .............................................25
'iganova g sveta ..............
.35
sas je zlato ................*	-30
Vetrna Borozrajska ....................W
Doli z orožjem ...............J50
I»ve sliki — Njiva, Starka —
(Meško) ....................................-.60
Dolga roka ......................j6#
De\ica Orleanska.............................50
htm in svet. Leinlk 1008 ....	2.00
Dnhovni Boj .................................BO
1'lii abeta ............*.......	«3o
Iran Baron Trenk ..................35
*Va Diavolo ..................
(iozdovnk <2 zvezka) ....................L2I
Grešnik Lenard. (Ivan Cankar)	.75
Gočevsld katekizem ....................JS5
liruda umira .................. JS0
Golem, roman .................. .70
lied vika ...................... .35
Humoreske, Groteske La Satin .60
Iz dobe punta in bojev ........ J»fl
Iz zapeške globeli .............. U>(
Igralec, r<>ninn. spomini mladeniča iK los. Juriič spisi:
zv. Cvet in sad. Hil mestnega
sodnika. Broširano ........ .75
Trdo vezano .............. 1.06
. zv. Sosedov sin. Sin hmflnft
cesarja itd.- Broširano ...... .75
Trdo vezano .............. 1.04
. zv. Dr. Zobec, roman. Tug am '..er. tragedija v 5. dejanjih.
veta noč .................... J0 1
Stri povesti: Nagla beseda; Tuj če- J
va osceta; Gospod Grahar; List Papirja ••••••>>•«...,,,,,,,,, .SC-
Stric tomova koča .............. .50
Sveta Notburga ................ .35
Slovenski pisatelji:
2.	zv. Jot. Jurčič zbrani s»lzL
Vsebuje 7 povesti .......... L24
3.	zv. Dr. Ivan Tavčar zbrani spisi. ] Cvetje v jeseni. Visofika kronika 2.0f •
Spilmanove pripovedke:
1.	zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .................. 19
2.	zv. Marijina otroka, povest iz .... kuvkaških gora ............ Jto
4.	zv. Praški judek ............ .25
5.	zv. Tri Indijanske povesti ......30
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonskega .... JO
10.	zv. Z veti sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega............ JU
11.	z v. Rdeča in bela vrtnica, l>o-
^ GSt	.......a.......... «S0
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz misjonov v Koreji ............JO
13.	zv. Boj in zmaga, povest .... 30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest Is zgodovine kanadske .................... JO
5. zv. Angelj suinjev. Brazil J ska poiest ...................................Jto
16.	$v. Zlatokopi. Povest...... JO
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Kikaraguo ........ JO
15.	zv. Preganjanje Indijskih mls-jonarjev .................... J«
9. zv. Mlada mornarja. Povest JO
šaljivi Slovenec ...............60
Svitanje, roman, trdo vezano____1.00
Turki pred Dnnajem............ .60
Trenutki oddiha .............. .40
Umor v Sarajevu ............... .10
išnjeva Repatiea. Satiričen roman. 2 knjigi .............. 1J5
Vera. roman .................. .35
Trdo vezano.................. .55
Veliki vsevedež..................1.00
Vrtnar. Rabindranat Tagore, trdo
vezano .........1...............60
Zfidni dnevi nesrečnega kralja .60
Zaklad na kozjem eetrovn.....SO
7adna pravda ................ J50
Zmaj iz Bosne...................80
Zlatarjev o Z!ato .'............. 1.00
Za miljoui. trdo vezano...........65
Ženini naše koprnele ............ J5
Zmote in konec gospodične Pavle .40 Zbirka slovenskih • p»v~*tl:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo .. .35
2.	zv. Hndo brezdno .............35
3.	zv. Vesele povesti.............35
4.	zr. Povesti in slike...........35
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ J5
Zabavna knjižnica:
22 zv. Pcgan in Lambcrgar.......,75
zv. Črna smrt.................75
4 7.v. Zločinci .................75
•1. zv. Mož z razregano dušo .... 1.25
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
Sob mm mladi zob, pesmice .... JO Dedek je pravil, pravljice .... .40
Mladim srcem	-234
Narodne pripovedke. 8. zrezek.. .40 larodne pripovedke, 4. sveaek.. £0 'ravljlce in pripovedke za mladino:
1.	zvezek .................... JO
2.	zv.ezek ..................... JO
Slavček, zbirka solšklh pesmi 2j
vončekL Zbirka pesmi za mladino: trdo mano ................ 1.00
Volk spokornik in druge povesti za
mladino .................... 1.00
Zbrani spisi za mladino:
1. zv., trdo vezano. Vsebuje 15
povesti ...................... JO
1 2. zv., trdo vezano, rripovedkfc In pesmi	«00
3.	zv., trdo vezano. Vsebuj*; 12 povesti ••.•••................ JO
4.	zv., trdo vezano. Vsebuje 8 po-
1 vesti ....................... JO
r». zv., trdo vezano. Vinski brat I 6. zv., trdo vezalo. Vsebuje "10 po-
1 vesti _.................... JO
1 TmetnUke knjige ■ slikami:
Mlada greda; pravljica s slikami JO 1 Pepelka; pravljica s slikami 1.00 ) Bdeča kapica; pravljica s zlika-
Sneguljčica; pravljica s slikami 1.00 1 TrnoljčlM. pravljica s slikami LOfl ® 'njige za slikanje:
Mladi slika? .....................71
» Slike Iz pravljle.............75
5 njige za slikanje dopisnic popolna z barvami in nrvedilom:
D Mladi anetnlk .............. 1JM
0 Otročki vrtec 1.21 D Za kratek Ca« 1.2< 0 Zaklad za otroke ............ U2(
• Razglednice:
proHieiimi wavi ; 1 oko je m prav nit" drnjače!
Statistika slov. dijaštva.
Dijaška Matica je sestavila sta-iistiko dijaštva ne sicer popolno.' ;ili vendar tako, da podaja precej' jasno sliko o atevilu našetja tiija- 1 ;tva v w.tUkem letu 1922—' -r -lpie^»ic-ev je bilo 1167. Iz tr-, ,^ke p( krajin^ je Ktudrralo v i t a- I li.ii *" 1 dijakov, v imzcin^vu TG^-,1 skupno	Iz fin lanske pokraji-
ne v Italiji 4">1 dijakov (Idrija, r«'In in) \ inczenwrvu 14 t. skup- j no 5f»l. Iz J^tre V Itiiliji 28 »lija-v in«'/eiu^tvu "J!*6 skupno i 'Ji Visoko?/;lew je bilo 2<>(J. Iz , tr^aAke ]) -krajine jih je študiralo: v Italiji 'JO, v inozemstvu -"»S. skupno Z (inriškega v Italiji 17. v iiiozomstvu 4^, «kupno (».">. '"'/. Utre je študiralo 560y srednje-! 1 -»• v in 4s vi- 1 k1 leev. V iur>- .
*e?n-t\n €07 M'ednješolee\" in l.">h visfikoHoleev.
ttrvntsk" šoli v Zametu :n Kan-tridi odpravljeni.
Va kiat' r. v;!;10 ptKj-oeali, da i 1> !i »wlpravljeni hrvatski šoli' v Zametu iu Kantridi na reškem fer.teejju. S-4a v Zametu (ftestoj! luni HO let Pou en i jezik je bil
■	edrm Ii?-vi'.;-k:. italijanski se je i i)'U'eeval kot predmet. Š<»lo je
k m I, na j, t«-, ok.di 250 otrok. !
■	!e'! v i hrvatske narodnosti. ] I* v K;;nt?-idi je p seeaJ<» nad 1
!("> hrva's'.ik otr< k. S ipriičetjcoln š	leta je bilo odpuščenih
•'s -h pet ueiteljev iu učiteljic. Ta- 1
■	► <!.! >oli vka no,- pc »stal i it ali-1 !;m-ki N ko nrt bivalci iz Zameta »rihaiajo na	k tanutžnjini I •bl«--::.». izjavljajo: "Saj vi niste še naši* To vprašanje <še ni reše-!«•!" skratka norejo jih poznati.
•	!i še le' pa je italijanska oblast na 1 eisto nepričakovano-za-*util:« svoj >	do Zameta in Kantridc ter zaprla hrvatski M. ' ateri so vzd*-zevali taimršniji pre-hivalei - svojimi stroški in jim je • vsilila italijanski šoli Ako misli '_'iMH-i\i! (Ji,- i- i in 1. da bo po tej poti pomagal Italiji <b debregra sp razuma z Jugoslavijo. «e moti.
Dcputaciia rlovenskih staršev pri tržaškem prefektu.
1'oslanw dr. Wilfan je šel z inogobrojuo deputneijo slovenskih starš v k prefektu < *ri?p >-Mouea-ter mu razložil, kako je vzue-iiinh1 vse nase ljntlstvo vt-<t. da se v niOih ljudskih šolah uvede Italijanščina kot učni jezik in se "tlslovi veliko število slov. u*ite-
■	v. s;>. slovanskega naroda Oeli K o im-! is k C j.- prvi izrekel temdj-i-> iH-.la^-oško načelo, da s- ima v:>.;ti zol,raz.l>a ijn vzgoja v materinskem jeziku. Veliki in mali na-r-di v r:i\ najo po tem načelu. Xa-ialje je omenjal boj za jugoslov. šolo pod Avstrijo in zagotavljal pre 1""!:ta: da je v šolskem \-pr;iiša-11 ju vš" ljudstvo enwga čustvovanja in enejra mišljenja. Zahtevano odkrito, da se naši deei še naprej de'i v šolah izobrazba iti vzgo ja našem jezUcu in po naših iičiteljih 1'refekt je </dg-ovoril kratko, 'jrr-^ za odredbo vlade, grotovo dobro i>remL3jewio, in se mora zato enostavno Lcvesti. -O
t vari Iicče razjrwo'iti s šol-kim -krbnikoni'Julijske Krajine p s-j>oročiti željo deputaeije centralni vladi. ('rispo-Moneada je rrtl u spod, l:i ni ime! po juliju 102(1 po poAi»u -Varodneera Doma, j napram dr. Slaviku ki je }»'l ta-krat priš.-l k njemu, niti besedice, j ki bi Irla iKinienila ob/.ylovanje 1 ali tolažbo Ju«r<-s?! -venska šolska ! stvar je v slabih rokah. IJčštoljska /veza p x.iva vse odpuščene učite- 1 naj čakajo doma, ker se IkkIo 1
doslej še zaprte Š»«le morale odpreti.
Kako se poitalijančujejo šole v Istri.
Neki umi rovi jeni inženir iz T'ule je zaposlen s^'daj v občini iMate-rija, kjr*r je dobil za razdelitev malega grozda 17.000 lir. V Čiča-riji je zaslužil tekom ene»a leta 00.000 lir. Mož odira ljudi, zraven pa pobira podpise za italijansko 1 solo. Tako jih je nabral tudi v Je-. lovicah pri Materiji in dotično
•	prošnjo izročil italijanski H*>lsJvi, . oblasti. Xa&topal je zelo mogočno. i n oK.ibro, ljudstvo se ga je balo, j
■	posJediea tega pa bo italijanska; sola v jugoslovenakem ukraja!.
Igre:
?olina Solz. 3 enodejanke: , Dm
svetova, dediščina, trpini .... 1.00 loevnik. Veseloigra v 2 dejan JIH Ji 0 iandeamus. Komedija v 4 dejanjih ........................ JU
Martin Krpan. Drama v petih dejanjih ........................ .50
Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.00 Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska Igra ■ petjem ▼ 3 dejanjih................... .«•
airka ljubih Iger.
. snopič. Kmet Herod, Vedefe-talka, Žtrpan, Sardamski, Jeza
nad petelinom ln kes ..'...... JO
. snopič. Mlin pod zemljo, Sv.
Neža, Sanje ................ JO
. in 8. snopiC. tslnove maščevanje. Za letovišče, Občmsk tepček. Dve materi, Neža s Bleda, Najdena hči .................. m
. snopič. Na Betlehcmskem poljana h, Kazen ne izostane, Oče-' tova kletev, Časiea kave .... JP
1.	snopič. Večna mladost in lepota, Repoštev, Preperljiva soseda JO
2.	snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastlrlei in kralji, Ljudmila, — PlanSarica .................. J«
3.	snopič. Vestalka, Smrt Marij« Pevice, Marijin otrok ......
4.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. JO
5.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ........ 80
7.	snopič. Dimež, strah kranjske deielc; Oh ta Polona, Prisiljen
■tan je zaničevan.............gij
8.	In 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Bnžja; Jnnaške Blejke .......................
0 nnopre. Sv. Jnst; Ljobcrea IVIa-rijinega otroka........'...... j«
Pesmi in poezije:
Godee; polee narodnih pravljic o Vrbskem jezero. (A. Fun tek)
Trdo vezano ......................75
Moje obzorje. En*. Gangel. Poezije
Trdo vezano" ................ 1.25
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesnji .................. .40
talade in romance. (A. ASkerc)
Trdo vegano ................ 1.X5
BroSirano .....................
>sml. (Simon Jenko) .........4f
Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovensko pesmi ln prevodi znanih alovenskih pesmi v angleščini....................
'oezije. (Simon Gregorčič) —
trdo vezano .................. j op
llolica. Pesmi za mladost.....60
loven ska Narodna lirika. Poezije J(«
Išlte ngank. (Oton Zupančič) _
PoezIJe ....................
Pesmi z notami:
Ameriška slovenska lira — Kon-eertne pesmi za moške in mešane zbore..................... # i^q
Gorski otfmevl. (Lahamar.) Zbirka moSkih zborov in čretero spevov. 1. zvezek ................
2. zvezek ........................
Narodne vojaške. (Ferjančlč) .... JZ0
Narodne pesmi. (.Marolt) ....... .20
Naši himni; Lepa naša domovina;
Bože pravde. (Marolt) .........15
Narodne pesmi Žirovnik
............................
2- zv............................
3- ............................
Narodne himne in domorodne
pesmi, Marolt ................
Pesmarica <ilazbene Matice, za .štiri moške glasove. Vsebuje 10.*; najb<jjših pesmi z notami ____3.00
Pomladanski odmevi. Pesmi za so-ran, alt ln bas
1. zvezek......................45
i' zvezek ......................45
Planinke. (Laharnar.) Pesmi sa spran, alt, tenor ln bas:
1.	zvezek ........................
zvezek......................40
Vojaške narodne pesmL (Koal) .. .80 Orlovska himne. (Vodopivec) ... 1.20
Lira, srednošolska pesmarica: 1- zvezek .................... LS0
2.	zvezek .................... 1.26
Priložnostne pesmi za izven cerkvene in društvene slavnostl — ......
(13 mešanih in 3 moški zbori) 1.10
Nočne pesmi. (Adamič)	US5
Kupleti. (Grum) —
L Kranjske Šege ln navade .... JM
2.	Učeni Mihec; Slabi časi .... .35
3.	Nezadovoljnem; To zares užit-ksml ........................ .85
Slovenski akordL (Adamič)
Zbirke 22 meSaalh ln moEklli zborov:'	' X* z vezek «75 2» s v «75
Mešani In moški zbori. (Aljai) « 1 zvezek: Domovini; Nevesti; Ne
■veni ml; Na8a zvezda; Ujetega
Trdo vezano .............. 1.00 ?
Kraljevič In berač............ JBS &
vraljica Mučeniea, trdo vezano JO
tarmen, trdo vezano............ .49
.gudske povesti, — Od hi5e do hI- S
Se. — Sin .................. JO S
Ljudska knjižnica:	«>
1.	zv. Znamenje štirih ...... JI0 ^
2.	zv. Darovana. Zgodovinska povest	.,JO
3.	ZT. Jernač Zmagovač. — Med ° Plazovi.................... J«
4.	zv. Malo življenje ........ .65 s
5.	zv. Zadnja kmečka vojska .75 1 7. zv. Prihajat ......'........ .60
5.	zv. Pasjeglavci .............75 "J
6.	zv. Kako sem se jaz likal,
(Brencel j I ................... .60 4
10.	zv. Kake sem se jaz likal, (lireneelji ....................60
11.	zv. Kake sem se jaz llkaft, (Breneelj) ................... .60 1
2. zv. Iz dnevnika malega poredne/a, trdo vezano...........60 1
14. zv. LjablJanSke stike. —
i Breneelj ) ....................60 1
5. zv. Juan Miseria. Povest Is
španskega življenja .......... .60 1
6- zv. Ne v Ameriko. Po resni- 1
fnih dogodkih .................60
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti.
BroSirano ...................78
Trdo vezano ................ 1.23
Mimo življenja, ti van- Cankar) JO ^
Mrtvi Gostač ................. 55 1
Materina žrle* ................ JO
InseEno ...................... .40 3
MalJ Klatež ...................70
Mesija ...................... .30 .
Mirko Poštenjakovič ...........SO ^
Mitva srca. Povesti. (I. Tavčar) ISO k
Marjelica .......................70 ^
Naša Tas. 1. d«l vsebuje 14 po-. J povest L (Novačan) —	1
Vezano ...................... 1JQ
Broširano .................... 1.00
Naga \ as. 2. del v-ebuje « povesti ^
Vezano ...................... 1.30
Broširano .................... 1.00
Na Indijskih otokih .......... .50 ^
.Naseljenci .................... M)
Na Preriji ................... Jio 1
Nihilist ......................... J
Na knavih Poljanah. Trpljenje in ' strahote z bojnih pohodov bivše- '
ga slovenskea polka .......... 1J50 Jr
katodna Biblioteka:	* i
Amerika ln povsod dobro, deny i
najboljše ..................... .40 J
Berač ........................ .40 *
Boj s prirodo ................ .40 ,
Božja kazen...................40 ;
Babica .......................... 1.20 x
Beat in dnevnik ............... .70 r
Črtica iz življenja na kmetih .40 : Grška Mjtologija, 2 knjigi .. 1J0 r
i Jenera! Lan dan .................70 *
Krat«jska čebelica. Poezije ... .40
Nekaj Iz ruske zgodovine.....40
Nearer niča ......................70
Rimska Mytologija ...........70
Spisi ^odrejčkovega Jožeta, —
i popotni listi, nočni prebod Itd .40
V Gorskem zakotju .......... .40
Za kruhom ....................40
Zaroka ob pol noči.............40
1 Z ognjem in mečem.......... 3.50
' Narodna knjižnica:
Bilke .........................>20 1
[ Bele noči, — mali junak	.3© i
Izbrani spisi Valentin Vodnika	JO ] Lnliifaja pri kraljici gosji nažiei .60
Malenkosti ....................................JO
\ Moje življenje. (Ivan Cankar)	.40
> PaberkI ln Roža ......................JO
Obiski. (Cankar)	1.20
»brski. (Cankar) Trdo vezano .. L50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka J5 'o vest ice, Kanin dranath Tac ore,
Vsebuje 5 povesti ........ .40
I Petelinov Janez (Alesovee) —
I Trdo vezano ..................75
i Broširano .*..........«•...•	.60
i Pariški zlatar .....................................35
) Pasti in zanke, kriminalni roman	.40
! 1'osljedni Mehikanec .......... JO
5 "ovestl Maks ima Gorkega .... .75 5 |*od svobodnim solncem, 2 knjigi 2JO
■ Pravljice H. Majar .......... JO
l Po>esti slovenskemu ljudsfvn v
3 pouk in zabavo ............. -35
5 Požigalee .......................25
0 rraprečanove zgodbe ............ JZb
| Tredržani Prešern in drugi svet-
q niki v gramofonu -........... -25
Pa tria, povesti lz Irske Junaške * <5 obe	»30
Podobe lz misijonskih dežel____ .30
Peter Zgaga .................. JO
® Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. 1J0 _ Ptice selivke. (Kabindranath Tagore)
S	- i-««
;5 Pred nevihto .......................................35
10 Razkrinkani HabsburžanL .— Moja
H pseteklost i . . . .................-50
;5 Jcvolucija na Potrngalskem..........JO
^ Rinaido Rinaldini ........................JO
iQ Robinson ........................70
70 Slovanska knjižnica. Zbrani spi-
15 opisi, vsebuje 10 povesti .... JO ;g Slovenski šaljivec .............. .50
5Q Suneški invalid................ J»0
SO Skozi širno Indijo .............. JO
90 Spake, satire ln humoreske .... JO
Sanjska knjiga s............. JO
Sanjska knjiga, velika ........ 1.00
15 Sanjska knjiga, nova arabska .. 2.00 Strelec ........B.............. žt
Strahote vojne ................ JO
Sv Genovefa ................... 40
Sosedov sin, (Jurčič) .......... .30
Stezosledec ..................... JO
Sisto Šesto, povest iz Abrueev .. .30
Zabavne. Različne, ducat.................25
\tw Yor&ke. RazllČDe, ducat	M Velikonočne, hetlčne in Mvoletaf
ducat ........................JS
Iz raznih slovenskih krajev, ducat	.40
Posamezne po ..............	.05
Narodna noša, ducat...........40
posamezne po ...................05
Planinski pozdravi, ducat.............40
posamezne po.............	j05
Panorama netla Now Točk .... J5 Prcrokovalnc karto	1.00
2.	zvezek: Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine: OJ z Bogom 0 planinski svet: Šolskodomakl mladini; Na bregu.............40
3.	zvezek: Psalm 118; TI veselo poj ; Na dan; Divna noč....... M
4.	zvezek: Ujetega ptička tožba: Zakipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu.............. .40
5.	zvezek: Job; V mraku ; Dneva nam prpelji žar: Z vencem tam ovenčam slavo; Triglav.........40
6.	zvezek: Opomin k v<-selju; Sveta noč: Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo.............40
7.	zvezek: Slaveček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevoda; Geslo .40
S. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.l ; Ti osrečit ljo hotl (moški zb.) ; Prijatelj ln senca (moSU zb.> ; Prijatelj ln senca 'mešan zb.) ; Stoj, solnčlce stoj; Kmet ski bišl ..........................40
9. zvezek : Spominčice: Večerni zvon Siroti: Oče večni; Slovenska zemlja : Zimski dan ; Večerni zvon ; Zdravice I.: Zdralvce II.;Oče večni: Tone Solnce...............75
Cerkvene pesmi:
DomaČi glasi. Cerkvene pesmi za mešani zbor.................. 1.20
12 slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta. — (Foerster) .................. JW
12 Tantum Ergo. (Foerster) .....CO
12 Tantum Ergo. (Premeri) .....50
Mlssa In Ilonorem Caecillae —
(Foerster* ...................69
MaSne pesmi za meSan zbor. —-
(c?attner) .................. .09
Slovenska sv. maša, za mešan zbor e spremljavo orgel. (Laharnar) .50
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi za tambu-raSkl zbor in petje. (Bajik) .. 130
Bom šel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... 1.00
Na Gorcnskem Je fletno. (Bajuk) 1.C3
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi .7|
Note za klavir:
Ljubavno blebetanje. Polka mi-
zurka. (Jaki) ................................M
Ljubavno življenje. Valček. (Jaki)	.71
Našim rojakom. Koračnica. (Jaki)	JO Pozdrav z Bleda. Koračnica, r-3
< Jaki) .................... .00
Tozdrr.v iz Dolenjske. Koračnica
....................... JI
Prlpoznanje. Polka mazurka.
. Uaki) .................... Jf
Primorski odmevi. Fantazija
1 Breznik) ..................
Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki) ................... jj5
S«no veselje. Polka ............ J«
Zrn i raj zvesta. Polka .......... JS%
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen In slovenskih narodnih
pesmi za klavir ln gosli...... 2.00
Bratje l Slovenci smo. Koračnica. (Premrl) .................... jj
OreL Koračnica (Jaki) ......... JU
Vojaška koračnica................20
Zlata Rena. Intermezzo. (Aletter) .20
Mabel. Intermezzo. (Aletter) .... .20
Dijaške. Intermeezc. (Aletter) ... .20
Aditha. Intermezzo. (Aletter) ... . JM
Bnrl pridejo. Koračnica. (Skorpln) Ji
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki.....................40
Združenih držav, srednji ..............M
Združenih driav. Mali ..............1*
Nova Evropa ................................JI
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, ' Colorado, Kansas, Kentucky In
Tennessee, Oklahoma, Indiana,
Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po____ J5
-zemljevidi:
Illinois, Pennsylvania, Mhiitw ta, Michigan, Wlsconsia, Weot
Virginia, Ohio, New York —
vsaki po...................... 4|
Velika stenska mana Kvtgm .. 2 00
Mešani in moški zbori. (Aljai) ^ 1 zvezek: Domovini; Nevesti; Ne
■veni ml; Naia zvezda; Ujetega ptiča tožba; SočL .............40
Naročilom Jo prilošiti danar, bodisi ▼ gotovini, Honey Or* der ali poitno inawlra po 1 •li 2 centa. Ca poli jat« golo-vino, rekomasdira^ta pSuBa^
|"G LAS NARODA"
(Slovenlc Publishing Company)
82 -Cortlandt 3t., New York
Ne naročajte knjig, katerih) ni v ceniku.
Knjiga pošiljamo poštnino prosto.
Kdo je poškodoval epomenik na UraB' Dragoceno priznanje itali janskega tiika.
Iz *iorice [Kirtvsjo: Jupoaloven-*ki javn""ti lx> V v s^»<miuj<u stra-' liovita nja ki h«i jo biiti vpriz*>-rili failsti i>mti najemu ljudstvu j v k» harid^era okraju zara<!i pp-1 ttk<M.lH* voj;sškejfu spomeoika na vrhu Krna. Ne <la bi >t* bila u,v«-tl-| !a prejokava > - rani pri-tojne «»l>-Li-ti ifli tie 'la bi st» tlul i>')«rk»Hlo-vani spomenik presedati s.tro-l-ovn.ialiih, v je krivda kratko-.iialo i .'la na s!«»veu>-ko prebival« >t\ V Kobarid in okolico .-v> pridrvele i»tl v««'h >iraiii 11J | m* ml nog do irlave t >}/.*' iih faMuitov. V trmui viharni noči v-> pril«»ina-»tili v Driv.ii'cf». S samokm« n bombami ko p'<jrnali ubit^ro prt4»ival-st\{» v viharno n< <?. ill zg^xlilo sse ,it\ da so celo j>ori < Ln it-f>. ki je v tej u'rozi jvmxl'la, z novorojenč-kftiu vr«ij morali na Nlamjnici zanesti v '/i>7tl in jo tako rediti pre-1ci'»» nevarnosti. Potem j<> za"gt>-relo na dveh krajih. Zaspali so Drežnieo z bombami. In kai s<» ponujali v Ko!>aridu' Vrjrli vrv okoli vratu -p-umniksi skladatelja Volariea in >;a jxtdrli na tla. Zakurili so trrmau » ok'Mipi- na trtru t« r y divja'kim krik« mi in vikom vhi"*ili Volarieev kup na vrvi okoli l?»*niad« mu končno (xlliili »fla-vo. Z 'MHiiliami, ><anioU!-«"si iu iararui ustrahovali prel>ivaJstvo. V Starem Srhi za/.uali prost<>-ie Itral n<društva, vlomili v ■'OptiLsrf m razbili t«-r k»mcn« celo ukradli /uj>niku lepo svr*t«» denarja. Kobarid^Ua občina je morala na mc^tu Volar: "reverpa sjm>-nu'ii'ka postaviti visok drt p in na *ijo?ii ra/viri italijansko trobojni-po. Zupani vseh p njkms&ih »IW-ici >+> • morati obvezati, da dajo popraviti * Mvmenik na Kniu na <»b-čin.-ke strrin ^o pozneje morali pi i> «»tvovati pri "spravni"' slavno-t: »><lla*itja spomenika ter • " zavezati <h: jra boilo čuvali. I*o-tem, k>. j»* bilo to 'loiK-ano,, ko so naše ljudstvo razkrit*-ali za zlta-Ln-bi'.rl arc in f>skrunjevalce one; kar j»» v>»mu laškemu narodu iia,;>v«*tej;r, ko je našo ljiulstvo Inoralo p:« trpeti	fnsristovske
'•}•<,/ .t«' in ponižanje,	začeli
prei-Uo\:iti kako nil sp<«momk poškodovan T^laj j»* pf> stro-kovn.ja'.ih n ol lastveni komvwji ii'.»< to\ 1 -». d i je spotinenik poeiko-ilnvala str"la1 Kljub t«*j ii?r.>to-\ it\i pa	bili prt d yroritkk t m
r-knviiim ^ kliš.Vm — pod fa.ši-stovskim pi*'lišk< iu — obsojeni papirji i/ ]i 'l!.ni"k:h vasi, češ, Iter so (-ili poškodovali m •».skni-nilt -ji uieniL! ln irl»-.jt»*! S<-«la.i je •cpoin« ni k na Krnu zojvt i poškodovan. da. popolnoma uničen. 4'Piccolo" ■/ dne 11. (.ktolira jo fal, da je stn la oktobra trlkrai laviia v spomenik in fra popal-noma raz*« I a. Priče temu razdejanju .» > ilili vojaki, ki sk» l»ili ttv d«j slučajno na Krnu. Poročilo <> tem <1< <r< dku <e jrlasj: 44Prebivalstvo v K< barkiu še ne ve nič o raz-dejan.j!i, k»M* se je ta novida pri-krivala prav zato, da ne bi <laJa povoda /a alouutevauja in
črnja, kal oj oh pri 1 Lki pi-vetra p .... ,t ... razdejanja. Tako torej Lst t
I'iecolo", ki je laiii klical ogejij in ?vcpl" na naše slovensko po<l-i.msko j»rebivalstvo in na ves naš TUirfnl zarafl: "zločinske (o.kruni-bcT' sjK>inenika. sixlaj v«ii<lar javno priznava, da je tudi prvo raz-"dejanjo spomenika na Krnu prišlo od »trele in da so bila le 44domne-vanja in povoričettyaki s<» našemu .slovenskemu ljudstvu v- ko-barid*"k«*m okraju napi"t'Ja c»ni "zločin iti r a rad i njejca v*w stra-'iote fa^ "sto v jJcetra besa. Sedaj priznavajo resnico, ki so jo lani tajili s T:»ko srditostjo, da so prisilili eel i", sodišče, da je kljub vaem ne<»VTjylj:vim na.spratnsm. «b>ka--Toiji potrdilo njihovo laž. Sedaj s^e je pravica izkazala: ali se bo na*la sedaj kal:a italijanska oblast, Vi bo našemu narodu vrnila čast m poštenje, ki mu bo povrnila škodo ki jo je pretrpel po fa-listovs'iih er»zodej4tnhf Ali »e bo našel !:ak italijanski ll«?t, ki bo d*-i«nil svoj plas v popravo našemu narodu storjene vnebovpijoee h ri vice T Nikar ne mislite kaj ta-ke^ra' I.ah napram Slovencu ni bil in ne bo nikoli pošten, in mi tn doli snio prepričani, da je i4Pic-eolu" in	ki trobijo v njepov
lojj, edino le zal. da tudi tepa razdejanja krnskesra spomenika ne nu rejo naprtiti nam da se ne morejo zopet "maščevati" nad
GLAS NARODA, 6. NOV. 1923
Na Bledu.
Grozevitosti tolpe zastrupljevattev.
Pove*. — Spisal Rado Murnik.
(Nadaljevanje.)
Prvo nae na Bledu *em spal po- -Lin «ebno sladko. Kroti jutru se mi je no •sanjalo nekaj izredno lepega. m prijetnega: Na<la in >Jmka sta lUl rn*» dr/ali vsaka za eno roko in me ru poljubljali, kar se je dalo? CJinjen mr jn hvaležen	obema vračal
vroče paljurbe tako ognjevito, da fjfl je bilo veselje 1 Te sanje no se nti /tleU- kaj dobro znamenje za pri- -liodmo*.	. j O*
Zbudil sem s** zidane volje. Kol. nem itafHrttlal na steni p *l<»bi Ma-| rije n svetega Martina, WejskjhjJ^
piittoTvv ■♦•ni se trnova obveselil,	.
. .	'lil
da ninem vw v dunajski kletki. fj
A' duši se mri je smejalo: l*ro<vt si,	..
tri
fant, svoj si — na Bledu na ♦meni I -
iiajlrt'iih krajev vsega sveta!
,	i m<
Spodaj na dvoriiru je vesel go-r«nj*ki petelin Lzraial ivoje ob-entKe l glasiunw kikiriki; v hlevu t '* je hr/.al konj. Naglo sem vstal, sej napra vil in pogledal skofci odprto!
. ,. i;:: i tste gore si s«.vale v vlažnem
sijaju l/za bujnejra obrežnega ze.
lenja sf- je tuintam lesketalo je-
zero kakor opal. Otok je odevala
*>r«uexna, komaj vidna jutranja ' .
I iim-kd. V*e naokoli je balo sveie, 111
ljubko in ves« lo, veselo!
Kar sem slišal, da stopajo i*>
«toiMiuah lahne lK»se noge. lVtr- **
kal o je na vrata In kdo je *t«»pil
na moje prijazno vai>ilo v moj '-F
hram! Osojni kov .Janezek. Vrata n«
pa je mali diplomat v srajčki hi
Iilaeieah pustil previdno odprta,
tla bi mogel nemudoma uiti, ako tu
bi mu hotel tujt Akrie <lo iivega. rn
•>l zJoLaj je zadišalo po žgani vj
kavi.	| b
"0. ali Sli ti, o£U* Dobro ju j
' tro?"	I „:
lib* lal me je zvedavo in če ved- n 110 malo plašno in uporno ter opo- u reka!: Saj nis»>!ii očka!" Prijel je ui kljuko in mencal z nogo o«>j ^
4»luj ^ vstal, Janezek, si že j ' priden, no!	L.
" l*a Ih» že sedem! je uigwvar-j*l in še zmeraj držal za kljuko.
"Kadar pridejo mediearji na -B!»h1, »i kupim medenega konjička x pa Mirmstikotv. ves, Janezek!" -Toda in.'ki modrijan si je menda«11 mislil* Kdo bo čakal tako dolgo.' 1 Po kratkem pa mučnem pomislje-vanju nie je poučil: "V šl&euni f imajo pa že zdaj dobre tige iu ro- 1 žiče lM
Dal seni mu nekaj novo ko van iii t lira iearjev j »bil jih je jako vessel, [j Hvale/no me je pogbslal, pustil, kljuko in oznanil: "Kosilo je kil-, t liano. Mama bi radi vedeli, če ga L hočete gori."'
"l.e reci jim, da pridem takej doli "
(klhjtH. je doli, kazat svoje "cekine". Vzel s»mii si ckgarot in m-l! za njim. V večji ««»bi, v "hiii" me ,ie čakalo "kosilo": mlečna kava! in pšeničnjak. Osojni«a me j«» pri-1 sla jv zdravi jut, pa se kmalu vrni-1 la v kuhinjo, odkoder je dišalo' po "politih" žganeih.
Sedei sem k orehovi mizi na i klop ob steni, zajutrkoval in gle-<lal po sobi Vse je bilo 16po čenino I in čisto: okenea, poLire, omara, težka skrinja s pisanimi srci iu rožami, klopi ob. stenah iii ob zeleni peui, krupilurk z blagf*»lov: Ijeno vodo pri durih... Ob omari je na ^ rvici vi.se]a pratika z rdečimi svetniki, blizu nje pa motno tiktakala orunienela ura na nkha-lo. Na
vratih no bile mad letnico i • n štirimi križi s kredo zapisane svetih Treh kraljev začetnice. V
vdolbin i nasproti pevi, v t ako ene-nova« t i levi, kjer s« svoje tini bo-ro\e treske gorele in svetile pridnim prediram in p<»skočnim plesalkam, rokodelcem in molilcem. ondi je počinala košarica h šivanjem, c reiki ik iu druga drob-njava.
Po zajutrku sem hodil po okolici ali se pa hladil in bral V senci, ali se kopa! m plaval v jezeru. Popoldne. po malici pa me je moj sorodnik dr Janko Zalokar brez usmiljenja tnral proti zdraviliški hiši h krofcetu.
Na vrtu me je predstavil gospe Genovefi Ovnovi, ki je <mdukaj taibnrila s svojimi tremi hčerami. Gospodičnam je bilo ime Fefi, Lavra in Ilikia.
"Častita gospoda, prosim, oprostite me za nekaj minut, vrnem **
, akei-o!" «e je opraviti in že je iz
L gšoil in me prepuiOM	usodi
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak in se ga ne sme zanemarjati. Uživajte
SEVERAL COUGH BALSAM,
kateri olajša kašelj te odvrni mnogo trpljenja. Je ravno tak dober za odrasle kakor za otroke.
Cena 25 m 50 centov.
Vprašajte po lekarnah.
SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS
zoper prehlad, gripo in za odpomoč pri glavoboli vsled prehlada.
Cena 30 centov.
Roparski i>apad.
V Zenji pri Vinkoveih je napadla ioljja obcroleni?i roparjev stanovanje1 m;-iKi"ja l.iidien. Vlomili so tcvVo "werthe-merieo" in so odnesli iz nje 400.000 Din.
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati naročnine za "Glas Naroda", so: Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph Smaisel.
UpravniŠtvo.
la ioljja obrroženih roparjev sta-jročninc za "Glas Naroda", so: no vanje niiinarja I.udiča. Vlomili Joseph Černe, Anton Simčič
so tcv'co 41 werthe"!merico" odnesli iz nje 400.000 Din.
DR. LORENZ
i
Ovuove dame so sedele na dveh zloč
klopeh. Gospodične ^i bile jako koji
podobne. Vse tri so bile krepke, pov
monumentalne device. Vse tri so tom
imele okrogle, sladke in skrivnost-
uo neumne obraze. Vse tri so bile y m«
» bleČene v pisano gornještajersko niCi
ikŠo. Njih las-je so imeli bledo- rim
rumeno barvo slabo jiečenih že- lezr
ntelj. Marljivo so kvac;kaJe ter me
.. . . . . , ga» " i am»'/l:ivo u\ vpriisujoe^ pogle- v ^
'la-ale kakrr tri de+M'le uganke. '
To deviško trojico je stražil mr- (,ru
vi v zbiaj stroga mati Genovefa.
Gospa Ovm^a men«la ni bila irik- ^^^
• tir •»•-l-'dalo lep >te. Njena suha.
. , ,	va
(K"tna p«.stava ni j^azala prav no-
benega ženskega čara. S svojimi
lol»uni k«)it'enimi rokami bi mo-
irla brez posebne težave obj«»ti kar sen
troje zetov obenem. Njtine vodeno-
sive eni so p-/di"-rt a val i svinčeno- J»h
m<» Jri kolobarji, Pletla je liuga- -^tn
vieo, ki je bila navidezno brez ten
■;onea, kakor tista čudovita povest no
0	steklem ix>!žu in jari kači. kal Nasmehnila se mi je kaj prijaz- ple
!io in na ta signal so se mi malio- ne m« nasmehnile tudi vse tri deve no. zorne! Kroiile so ustnice tako poj drobno, kakor bi hotele zažviižgati niU tercet. To se mi je zdelo tako j,}], ' ine-jio, da sem se moral nasmeh- so niti tudi jaz. Muzalo se nas je p'j- g.)C temtakem vseh pet.	I j
"Gospod višji ofieial, izvolite >ti k nam, saj je še dovolj pro-: tora!" me je medeno vabila go-
<Ta
pa Genovefa. "Pefrl, umakni se nekoliko!" je ukazala najstarejši j^/' i.'Vrki, sed«y*i	nje.	«
se
V božj»'ni imenu sem se stisnil ^^
med zmaja in F* frl in za to sem se
'noral ^vt vljudno zahvalili! O ti .
vražji doktor! Semkaj me že ne ^
! bo nikdar več!	'	;V0
"(Ji»spod višji t)fieial ste Ne- ^
imee?'' me je vprašala gospa Ge-
novela cisto od blizu malone tik nj
i zb
1	ušesa.
v
j "Slovence sem, milostiva, z re- . -'pektom povrttlano. Es muss auch
J	p,
; s »lehe Kauze geben ! je spf^znal že j stari Cot the. ko je pisal o Sloven-!^
Jeih."	|ta
"Kak'-r vidim, se radi šalite,' L gospod višji ofieiul! Hm... Slo- b0 t venci imajo — Fefrl. ljubo dete. P*^ j trlavnik ti pade i/, las, popravi si ui ( Lra! — hm, Slovenci imajo krasne nc . narodne pelini!"	: n(
Fefrl, tridesetletno dete, ki je bi i čičalo i>oleg mene, je pokomo za- B . rdelo in si popravilo glavnik. j m
" Prav rada poslušani vaake fan-i te in dekleta, ki po jo tako lepo!" g* i. j je dodala gospa laskavo.	j jt
' "O jaz tudi!" so se oglasile vse 11 " tli graeije točno, kakor zbar v Z u J starogi-ških tragedijah.	J d
. j '•Slovenci so jako nadarjen, ji I muzi kalen nar<xl", j«» nadaJjeva Li P .-Irka gospa Genovefa. "Gospod n višji otieial gotovo tudi igrate na j 1, kakšen instrument T"	j v
"Na orglice, iiiilosliva!"	.1
Gospa se je zasmejala in hčere \ ."j so zojx-t krožile usta na tražvisžg. r "Moja dekleta igrajo vsa tri na ci klavur", je oznan.Lla mati z vese- j i lini poiKHODi, jaz pa sem si mislil: $ ia 1'bogi klavir! 1'bogi soe»edje! In j kaj pa je pravzaprav meni mar, } '" če zauijo te stare punce ropotati } a na klavirju ali na kontrabasu ali j 111 na eimbalah ali "na velikem tur- j e" škem bobnu?
Gospa Ovnova pa je veselo na-! 11 daljevala: "Vse tri svirajo'klasič-l! e" ne skladbe ali pa tudi kaj okmg-lega, kakor kdo želi, po notah ali ,a" brez not. Igrati znajo celo v teuti • eo ali pa z zavezanimi oemi!"	!
ne "Čestitam vara, milost i va! Po-^ tem Vam prihranijo mnogo drage-.
ga petroleja vaše gospodične1 M>" umetnice."	*	I
d-	šaljivee! Hilda, ljubica
moja, drži se malo bo4j pokancu,' ni- saj tako lepo vzrasla! Gospodi ,a"jKalan. kateri skladatelji vani pa ,,J- j najbolj ugajajo • "	j
"Chopin. Beethoven in Schu-( so- i.ert", sem odgm-oril, dočim «e je tci, tako lepo vzrasla Hilda, najmlajša
hči, zganiia in vzra\"nala. ■o- "Ah. Chopin. Chopin!" je rez vzkliknila gospodična Fefi a pav-1 ški jim glasom in vzdrhnila, kakor bij jo du£do preobilje nedopovednihi občutkov. "Njegove skladbe so Icaj nebeške!"
nti. "Nebeške!" je odmevalo od efi, Tjavre kakor fudi od Hilde. V teh njrhovih vzklikih se je ovajala vsa >ro- njih dušna, topost in praznota t se "Ohopin je klavirju duša!*' je iz- deklamrrala Fefrl in debelo po->di- gledala na strelio Blejskega dorna^
Rumunsko javnost je v zadnjem •asu preftreslo razkritje drznih dočinov tolpe zastrupljevaleev, tojili vinlitelj je bil obenem tudi povzročitelj enajstih umorov polom zastrupljenja ter spada vsled :ega med najbolj strašne morilce masah, kar jih zaznamuje povest-nica. Ta zver v človeški podobi je rumunski inspekt«>r <lrža^ih železnic, Josef Mold iz Klausenbur-sra, proti kateremu je bila najpr-i*o uvedena preiskava ra<li tatvin ter različnih poneverb. Tekom te, ilrugače 'popolnoma "nedolžne" preiskave, pa je nenadoma umrl bral Molda. in zdravniška preiskava je dognala. <la je bil zastrupljen. Par dni ]>ozneje pa je umrlo več železniških uradnikov v Klau-senburg okraju, v katerem je bil Mold inšpektor. V vseii teh slučajih je bilo zopet ugotovljeno za-strupljenje. Mold sam je bil ob tem času že davno aretiran in vedno bolj skrivnostno je postajalo, kako je postajala žrtev za žrtvijo plen strašnih rok neke skrivnostne sile. Končno^ia je posialo jasno. da je vodil Mold iz ječe na nepojasnjen način sokrivce, ki so mu bili slepo udani. Naloga teh je bila spraviti s poti vse priče, ki so kaj vedele glede poneverb inšpektorja.
Razen Moldovega brata je postalo žrtev zastriL^pljevalne tolpe že osem uradnikov klausenburške-ga okraja, in tedaj se je pojavil majhen odmor. Železniški uradniki so že pričeli lažje dihati, ko so se zopet pripetili trije zastruplje-vahii poskusi, ki se pa na srečo niso končali s smrtjo. 'Deseta žrtev je bil inšpektor Partruban, ki je , vodil preiskavo proti Moldu in ki jc nenadno zbolel po zauživanju piva. zastrupljenega z voKHo čre-š-njo. Par dni pozneje pa je zopet i zbolel v 'neki dobri restavraciji v Klausenburgu po zauživanju juhe. zastrupljene s strihninom Patruban je ostal živ. ker je bil£ j v obeh slučajih zdravniška pomoi I takoj na mestu.
Vsled teh dveh morilnjh. poaku sov. so bile oblasti prisiljene od 1 poslati novega preiskovalnega ko misarja, da ne spravijo v uevar nost nadaljnih uradnikov v dotič nem okraju. Preiskavo so poverili brzojavnemu kontrolorju, Gazi Barenyi. Barenyi je že pred pa ; meseci vložil ovadbo radi tatvin* . strojev in drugih stvari iz nekt ' ga železniškega skladišča in čepra
: je vedel, da je Mold storilec, si n i , . . . . . > upal javno nastopiti proti njemi
- Zbral pa je proti njemu obseže
| dokazilni materijal in po aretac
ji Molda je predložil ta materiji
t preiskovalni komisiji. Ta dokazi
I	ni materijal pa je izginil ua nejx i jasnjen način. Tedaj pa »ta se z;
j vršila oba mo-rilna poskasa na Patrubanom, in Barenyi je prevz« e vodstvo preiskave. Ko je sed< f. nekoč v .svoji pisarni ter pregl a doval akte, je vzel iz akatlje r -*- pisalni mizi smodko. katero je pi : žgal. Komaj pa je parkrat pote
II	nil. ko je prebledel. Pričeli so ^ zvijati .strašni krči. Taikoj poklic
u ni zdravniki so ga le s težavo r ll šili ter pri tem ugotovili, da je l l* la smodka prei>ojena z izredi « močnim (izvlečkom soka volč . , črešn je. Kot storilec pride vpošt ir le eden najožjih kolegov Molč U ki natančno pozna krajevne ti m roere.__
0J kakor bi sedel slavni skladat
p tam gori na dimniku.
at.1 Mimo so švigali kolesarji
l ilrdrale kočije pa druga kola. J ca ti-mr-bilov ono d«ibo se ni brio i u ibenih.
'id' "Počastiti nas morate kmali pa spojim obokom, gospod Kalan J je vftlirla gospa Ovnova. "Pre iu-j«lober klavir .smo najeli iz Lji je ljane."
i«a jo j ! — Priklonil sem se.
"O priliki bom tako prost, Je (lostiva!'' sem odvrnil .s trdi iV", st:lepom. da me prav gotovo ne j nikdar k Ovnovim.
Kritizirale malone vsakof sa|ki je šel ali se peljal mimo i 'Čodil sem se. da poznajo tod j topi »carjev: opazil sem kmalu, j se zanimajo bolj za napafce n
j za vrliue svojvega ljubega l
*
na^l	(Dalja prihodnjič.)
W. F. SEVERA CO. CETDAR RAPIDS, IOWA
lom,"kjer preneha električna luč Solata, redkvice, in drugo je vsled tega mogoče proizvajati ob kateremkoli yisu in tudi cvetk ni treba nikdar zmanjkati. Razlika med rastjo rastline, ki dobiva le solne-no luč ter drugo, ki je deležna solnČne in električne luči, je precej velika.
To je razvidno posebno pri fižolu. Fižol, ki je bil izpostavljen i le solneu i luči. šele cvete, dočim i je razvil drugi, ki je bil tudi elek- . trično osvetljen, že precej velike fižole.
Jejte in shujšajte
To Je stara fraza, obrnjena narobe, to- I da. iii od erne metode za odpravo m&dčobfl ; I so omogočile ta izrek.	•	S
če ste preveč debeli ter ae nočete ^e- . I lesno ve2baU; C6 radi Jfc3te, pa kljub le- |
cr-u hočete shujSa.ti za. par funtov, sto- I
riie to; . ojilite k svojemu lekarnarju (all I j
pa pi.:' te na Marntohi Company, CS-t I
Garfield Bid?., Detroit, Mich, ter mu I
lit J te (ali poSlJite) en dolar. Za to zmer- I
no svoto vam bo lekarnar pokazal pot da I
se tzpolne vaSk želja po lei 1 sloKi, suhi I postavi. Dal vam bo zavoj Marmola Pred- | pisanih Tablet (M^rmola Prescription | 1 Tablets) sestavljenih po Marmola Pred- ' I liisu. Eno morate vzeti po vsaki jedi in i I
pred počitkom, da boste pričeli izgublja ti 1 I
maščobo stalno In lahko. Potem se zdra- i
▼lte do zaželjive teže. J4armola Predpis- j
ne Tablete (Marmola Prescription Tablets.
bo neflkodljlve ter dobre za sploSno zdravje N! vam treba s t rac! ante In vežbanja. I Jejte kar se vam ljubi, vežbajo naj se atleti. toda vzemite malo tableto s zaupanjem. Brez dvoma bo preobllo meso hitre Izginilo, vi boste pa ostali svoj nsravPH Jas, lepo pokrit s trdim mešam in ml mlSlcaml.	—Adv't-
IZPLAGILAv AMERIŠKIH I DOLARJIH.
V Jugoslaviji —	I
se more Izplačati dolarje le potni- I kom ▼ Ameriko proti predložitvi od I imer"^kega konzula potrjenega pot- I aega Usta in ne več kot protivred- I j uost od 3.00U. — frankov, to je pri- I j bližao $200.— za enepa potnika. 1 V slučaju, da naslovljenec za is- I olačlio dolarjev nebi mogel predlo- I ti ti poirjenega potnega Usta, dobi I poglljntilj lahko dolarje nazaj' aU I aam pa na novo naroči izplačati na- I kazani :mesek v diuarjUi.	1
Nadalje se nam zdi umestno pil- I pomniti da nikakor ne moremo pri- I poročati poSiljatl čeke t Jugoslav«-1 jc.	I
Kplofino mnenje vlada, da se čeki, I ki se glass na dolarje, tudi v do- I iarjih tzpk^ajo. kar pa nI rea, ker, I kot že zgoraj omenjeno, je v Jugo- I sla vi ji od vlade pod kaznijo pre- I povedano Izplačevati dolarje.	j
Tudi pošiljajo mnogi navadni I ameriške čeke v domovino. Ti pa I nikakor niso pripiavni za ljudi na deželi, ker bo banke oddaljene In izplačajo take čeke t dinarjih Bele potem, ko dobe is Amerike potrdilo, da ao Jim bili odobreni	!
Onim, ki stanujejo na dešeU ln ne potujejo r Ameriko, Je najbolje po- j ftiljati denar navadnim potem v dinarjih. kateri se Jim izpIaCaJo na zadnji poŠt' j res neprillk.
Tudi ze nabavo potnega ilfta — • (poaa) je na^pripravneje poslati dlnarjt. Dokler- namreč potni Uat nj potrjen od alnorlSkega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni Ust se pa lahko plača tudi m dinarji.
V Italiji in naedeon
ozemlja —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska, če je pa namenjen denar le' za potovanje, je na	označiti vidno: Iz-
plačati . le, ako naslovnik potuje.
Vsled narafičnjočUi strofikov smo se morali odloČiti prerredltl pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po 79 centov; od $25. naprej po 3%, to Je po 8 ©ents od vsakega dolarja.
Na makmaMt ml ko vllm
leno: Isolated v Mnrjflk
Ta pristojbina Jo veljavna oa dolarska lsplačUn t Jnoriavljl ta
ItallJL
FRANK SAKSER? STATE RANI ttC—hmŠtSL, NsvTsrkCkj
1642 Fenn Ave., P1TTSBUKGH, PA. i jt p j
ar-iNi ai.ovKM«K« aovoaxii zdravnik fFCCiJALirr HOAkir MLCZNI.
1	»traka j« aoravusnjs akutnoi in kronMnia tiamu Jmm
j rc.-- -&m zdravim nad £3 Nt ter Imam skuinje v veeh boleznih * f~
ir. K*r znam slovensko, -zato vas moretr pepclnoma razumeti in e^eanatl 7<>ie botezan, da vae ozdravim In vrr.em moč In zdravje.-Skozi tS let eem patsbnc ekuinjp pri azVravljenju mc«klh bnleznl. Zato ae marsta jt-Jr.om« zaneetl na mena, moja akrfc pa 1«, da vaa pepolrema ezdra-vip. nt odlalajta, amp s k pridite ilmprsjs,
vat w<y»*lm zastrupljseo kri, muu!]« In llaa po Mleeu, netesni s zrla. Ib '.--a,	v ^oeteh,«tarar«ne;oelabcloetiživčne In bolezni v meha«
jirah, telodcu, rmenico ravmatlzam, katar; zlata lilaj naduha Itd ' .-»dna tire. V ponedeljek: erode in potok od S. dpsoldae do I. »opoldaat Aotrtek hi sohoU o« t č poldae do I. svačari e aedeljaH ti i- *«r.Jk» od 1*. i opoldne d« K sopoldme.
Toliko je ugotovila preisskava dosedaj. '	•
Varnostne oblasti so-napele vse . sile, da zaslede skrivnostne sokrivce Molda, a dosedaj so bila vsa prizadevanja zaman. V Klausenburgu je izbruhnila med železniškimi uradniki pravcata panika. Nikdo .si ne upa govoriti o moribii zadevi, kajti vsakdo se boji biti poklican pred preskovalnega komisarja. Celo železniške oblasti so ( popolnoma zbegane in govore celo da bo ustavljena preiskava ravli tatvin in poneverb proti Mohlu • in da ga bodo zasledovali le radi devetkratnega umora ter trikratnega morilnega poskusa.
V takem slučaju bo porazil mo _ rilee iz Klausenburga državno o-il blast. ® - "	lo
S<
Stradajoči otroci. !
- , bi
Preiskava, katero je uvedel rs
Otroški urad glede življenja otrok ni
v Gary, Ind.t je razkrila gotova s<
dejstva, ki niso posebno častna c(
za jeklarsko mesto.
Manj kot deset odstotkov dobi- žt
va hrano, ki je primerna njih po- le
trebam. Le nekako devetnajst od- jt
stotkov dobiva po pint mleka na ti
dan in skoro 58 odstotkov otrok fj
sploh ne dobiva nobenega mlekar
Nekako dve tretini otrek pijeta ^
kavo redno bi nekako štirideset
odstotkov otrok pije kavo več kot
,! enkrat na dan. Sedaj je splošno
znano, tla ie kava razburjevaliK*
) sredstvo, ne pa hrana in da nima *
„ vsled' tega nobenega mesta v dl- je
, jet\ otroka.	-
j: Rpsnn manjši tudi socivja, sa- p;
j dja, žitnih proizvodov in jaje. Vet- ^
kot štiri in šestdeset odstotkov a
t otrok ima slabe, prnile zobe in ne- *'
i kako petnajst odstotkov ima kost- p
x ne bolezni, ki so posle<lica nepri- p
; merne dijete. Le nekako pet od- *
„ : stotkov otroik nima sploh nikakih ' d ^
x i telesnih napak.	e
I	.	-i
Seveda bi ne bdo lopo in pra- ^
i vilno naprtiti eelo krivdo radi te- 1
> <za sotlniku ^Garv-iu in njegovim \
tovarišem v jeklarski industriji. J
. čeprav lahko naprtimo velik del
: krivde dejanski njim samim. Po-
t ' laiaj kot obstaja v tem pogletlu
N seda j, je v veliki meri tudi posle-a	*	v . ,
dica nevednosti starišev. Ce bi bi-
r i
t la sliena preiskava uvedena tudi
v drugih mestih ter v poljedelskih
okrajih, bi se zasledilo med otro-
jci slfcne razmere, čeprav niso mo-
, groče v nekaterih krajih tako slači. i
be kot v Gary-ju. Celo Milwaukee • bi n ušel. Revščina, ki je posledi-ajjea kapitalizma, ter nevednost sta-j rišev v zadevah prehrane, ovirata q i izglede otrok vsepovsod.
j V tem slučaju lahko napravi j Materinska postava nekaj dobre-^^ | ga — če je ne bo medtem ža raz-ejjveljavilo vrhovno sodišče. V vsa-I kem slučaju pa ni potrebno stari-! še m čakati, da bi jih razsvetlila
ia
rj j Materinska postava. Lahko pne-! nejo sami preskrbljati si potrebni;
0	informacije. Farmer ve. kako po n stopati s svojimi kravami in konji, a ne ve, kako naj prehranja
rt-	.
svoje otroke. Večina mestnih ljudi pa niti ne ve; kakšno hrano naj no ^	.
daje otrokom. Intenzivna vzgoja
ev in samovzgoja v tem oziru je ne-
ja obhodno potrebna.
---
az-
- Električna luč pospešuje e,j! rast.
in;	-
Že dalj časa so številni zago-Q0" i varjali misel, da napoti električ-1 na luč k hitrejšemu nesen ju jajc 11 *s in sedaj trdijo nekateri celo, da
1	• pospešuje električna luč rast rast-cej lin in- cvetk. Westinghouse Elec-
trie Manufacturing Company je v zvezi* s Columbia vseučiliščem • pričela s primernimi preiskavami. mL" ki so dognale, da ni rast odvisna 111111 Še nadalje izključno le od solnca ' ! temveč da jo je mogoče pospešit - z električno lučjo, kadar je oblaČ ?ar' no ali ponoči.
Tekom lega postopanja dobijc liko 'Rastline .-no uro počitka po soln ' enem zatonu, nakar se jih izpo stavi umetni luči. B pomočjo te luči rastejo kot v sol ne ni luču Po petih urah dobijo 'zapet par ur počitka, nakar se jih izpostavi fiolneai svetlobi, ki. prične z^de-
v i	*
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Blako sem se jaz likaL Spisal Jakob Alešovee. Povest slovenskega trpina V pouk in zabavo L. 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 44b strani. $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima :>63 strani.	*	,79
Prihajac. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v .i rasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teži vami ter nam predoeuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani.	*	.68
Juan Miseria. Spisal P. L Coloma,
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena poveat. Vsebuje 170 strani,
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-pestavljen. Vsebuje 239 strani,
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih Vsebuje 149 strani,	M
Malo iivljenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenje ^Loxenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani,	M
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	JO
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. t Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mučeniške smrti.
Vsebuje 378 strani,	H
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt SL, New York

Uspehi v dvajsetih doeb ali se v^ia pa vrne denar. 9
Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne možke In ženske«
če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo mrači, če ste se že naveličali jemati pomirljiva in narkotična sredstva, potem posku-iajte Nuga-Tone, in Lcprevideli beste, kako hitro se boste čutili drugačcieKa človeka I Devet desetin človeških bolezni, kol izpehavanje, anamija, revmatične bolezni, glavobol. nevralRija, na primer slabi tek, neprebava, vetrovi in kolcanje, zaprtje, pomanjkanje energrije. pomanjkanjo živahnosti, nervoznost. nespečnost, izhaja iz pomanjkanja živčne moči, redke ivodenele krvi in slabe krvne cirkulacije.
Vsak ud. vsako delovanj* telesa je c .visno od eivčne sile ia svoje iivljenje in delovanje.^ Ži.čna n.o~ je poglavitna stvar za želodec, jetra, ledice, drob, utripanje srca in krvno cirkulacijo. Nuga-Tor.e je najbolj uspeino zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj ? Ker sestoji iz oimcro važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih1 predpisujejo r.ajslavnejii zdravniku — Nutra-Tone je bogat na železu in fosforju — ter je hrana krvi in živcem.
^Noga-Tone proizvaja iivljenje y jetra, ter ojačuje čreva, da redno deljujejo. Oživlja ledice ter izganja ia njih strupene se-' stavine. Nič več vetrov in kolcanja, težke sape in pokritega Jezika. Kič več bolečin in bolezni! Nuga-Tone daje čudovit* tek, dobro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčujoče spanje. Nuga-Tone oborati ' kri, uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenja zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močno in postavne može, zdra-vejie in krasnejše ženske. Nusa-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev, ne zdravil, katerih se človek navadi. Zavit je v pripraven zavoje "* Pokrit je sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskui .to ga. Priporočili ga boste vsem svofim prijateljem.
NAŠA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nuga-Tone je en ($1.00) dolar za steklenico. Vsaka steklenica vsebuje devetdeset (BO) tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi lahko kupite iMt ikatelj, šestmesečno zdravljenj* jca pet ($5.00) dolarjev. Jemajte Nuja-Tom dvajset (20) dni. Ca nista zadovoljni a uspehom, vrnite preostanek zaeno s ikatljo ia mi vam bomo takoj vrnili denar. Vidite, da ne morete izgubiti niti penija. — Ml prevzamemo riziko. Nuga-Tone je na prodaj pri vsih dobrih lekarjih po enaki ceni ia enaki garancMi.
-	KO NAROČATE. SA POSLUŽITE TEGA KUPONA.	■
NATIONAL LABORATORY, S-20 , 1018 S. Wabash Ave., Chicago, I1L
Gospodje:—Prosim, dobite priloženo. .............za kar mi poiUite.
steklenic Naga-Tune.
Ime
Casta in itv. »li R- F. D. )
P***............
j
Država

GLAS NARODA^ 6. NOV 1928
CAROVNICA
Spisal JEAN RAMTAU.
Za "Glas Naroda" poslovenil J. T.
Okrevanje ameriškega Indijanca
41	(Nadaljevanje.)
—	No? Ali mislite, da so bili srečni Cezar, Karol Veliki, Aleksander in 'Napoleon * Ali mislite, da «o bili ti ljudje res kaj korist? ju? Vaš vrtnar je napravil v življenju več koristnega kot ti veli-ki vojskovodje. Ali ni boljšega, kot ee more človek v miru živeti? Oprostite mi, da vam to pripovedujem, gospod Pascal. Toda to vam pravim le zategadelj, ker hočem , osrečiti vas, ker hočem osrečiti vašo ubog-o ženo.-Če pa .moje besede ne bodo nič zalegle, se spomnite svoje uboge, plemenite žepe. Toliko je že trpela in koliko bo Še trpela, če bost*' vztrajali pri svoji misli. Zalkaj bi se danes sporazumela. ee bi začeli jutri svoje staro življenje? ln to se bo brez dvoma zgodilo. Mislila je, da boste srečneješi z bog-atejšo ženska ter je vsdedtega vzela nase težak križ. Ali mislite, da bi bili srečni ob strani bogate ženske. Gospod polkovnik, pomagajte mi. da mu raz-tolmačiva, kaj je prava sreča. Prišel bo dan, ko vas bo blagroval za t Da, l lagoslavljal va* b*>. ker ste mu dokazaJi. da je slava prajrr.a inarnja. da vzbuja Je zavest in sovraštvo. Vi ne veste, kako iu b -»r*-< » n, -j:■ —p-d Pa-^-al, če bi nn<r*-l r«*šiti vašo nesrečno ženo. <»-: . , <?«- jo. p -spod Pa^-aJ. kajti to je takrat zaslužila. Ona \Tts je
ljubila, za va- j«- živela ;n ničesar drujr*-;ra ji ne morete očitati k t -la vas j*- ljubila .preveč. Vidim, da .ste ginjeni. Bog: me je Usllftkl.
—	Kant, le pousaj — se je vmešal polkovnik. — Gospod župnik pametno govori. Vsaki njegovi besedi pritrdim.
—	Hvala va*u, gospod polkovnik.
—	Moj sin predobro ve — je povzel polkovnik — da ga nisem nikdar silil v politiko, ki je najtiesramnejša stvar na svetu. Toda. kaj sem mogel storiti. V glavo si je ubil. da mora pvstati poslanec, iu jaz mu nisem bralld. Človeku, ki ima le e-nega sina. je težko živeti Ž njim v prepiru. Sedem dolgih let sem moral biti brez njega. ČV bi bilo po mojem, bi pe-tal moj sin poljedelec.
—	To bi bilo najboljše.
Poslal sem ga v Grignon na poljedelsko šolo. Moja žena je imela namreč veliko po*estvo v Alžiru v Afriki. Tri tisoč hektarjev z*Mnlj»*. I>osedaj mi pa ta zemlja skoraj nič ne nosi, ker je zanemar jena. T'iniii poljedelec bi pa lahko uspel.
—	Tako se govori, tako — je rt*kci župnik.
—	V ti**h ali štirih letih bi posestvo lahko toliko uredil, da bi se preselil v Marseille ali Pariz, na posestvu bi pa imel upravitelja
—	In on ni hotel tega? — je vprašal župnik.
—	- Ne, ni hotel za noben denar.
S* enkrat mu po-udite tri tisoč hektarjev, gos]>od polkovnik pa boste videli, da bo sedaj zadovoljen.
In obrnil se je h Pasealu rekoč;
Kaj ne. sedaj ste zadovoljni s to ponudbo? Kaj je lej>šeg; na svetu kot biti poljedelec.' Tri tisoč hektarjev. To je eela dežela Vi ste umetnik, gospod Pascal. Pojdite ija in okolica vas bo oča rabi. In le pomislite, kako srečna bo vaša žena. Boste videli, kak« >e bo \a.sa žena počutila v prosti naravi. To ste ji dolžni. Kodlt< pametni. P<*«tanttc srečni s tem. da boste njo osrečili.
All hočeš, fant ? — ga je vprašal polkovn'k prijazno?
Paseal je v*e to dokazovanje* molče poslušal. Srce mil je krvnčn* omeh- alo kot omehča gora dež ledeno svečo. Težko mu je bilo od povedati se svojim starim sanjam o sreči in bogastvu. Spomnil k< je p.i tudi Melanije. svoje dobre Melanija. Solze so mu stopili v oči.
Ali hočete, gospod Pascal?
Da, hočem je odvrnil ter obema možema stisnil roko.
Polkovnik je objel svojega sina rekoč;
< me hočeš meti pri sebi, bom šel s teboj. Tam pri tebi ir pri t\<>ji /eni bom preživel večer svojega življenja. Mislim, da m< ne bo tvoja žena podila nazaj?
Nasprotno, oče, saj vendar veš, kako te ima ra<ta.
Staremu malireškemu župniku je žarel obraz samega veselja Za ves napor in za vse trpljenje je bil bogato nagrajen.
—- K (J«.) odi>otujeva, gospod Pascal?
—	Kadar hočete, gospod župnik.
("e odpotujeva z vlakom ob pol dvanajstih, bova jutri prot večeru v Malirecu.
Pm ve.'-erji -ta m1 p< dala na i>ot. Ko sta naslednjega večera sto pila iz viaka. je vprašal župnik kočijaža: - Kaj j? novega v Malirecu?
—	Nič posebnega, go^|Mxl župnik.
Ali je kdo umrlAli se je pripetila v moji odsotnosti kaka ncMreea?
—	Ne, ničesar nisem slišal.
To je lepo. Tem boljše, temboljše.
Slepila sta v kočijo in pol ure zatem sta že zagledala pred se boj Malirec,
Pred \ a s jo je ukazal župnik vstaviti.
—	Izstopite, gospod Pascal.
—	jZakaj ?
Nočem, da bi vas vaša žena slučajno videla. To se ne sm< zg' diti. Ona ničesar ne sluti. Najprej jo moram pripraviti.
Prav imate, prečast iti. Bog ve, kaj bo -rekla, moja uboga, dobra žen*.
—	Dobro. Pojdite peš po vasi ter pridite po preteku četrt ure v
zupnišče.
—	Kele po preteku četrt ure? Ali ne smem priti prej?
—	Recimo v desetih minutah. Pa niti minute prej.
Pascal je naravnal svojo uro po ž upnikovi.
Župniku se je krčilo srce, ko je dospel do stopnic.
—	1'boga žena. Ali še vedno sedi v knjižnici in dela? Ali že ni prokleia njega in njegove masne obleke? Ne, gotovo je bila zelo pridna, ^n zaplačilo ji je privedel malo nagrado. *
* a *
Sveti Duh je dal Melaniji strahovito dosti dela. Podoba se ji ni hotela posrečiti Bil je bolj podoben sovi kot pa golobu.
-- Moj Bog, kaj bo rekel gospod župnik? — je stokala.
Vsak večer je delaJa do enajstih, pa niti s prvim plaščem ni bila gotova.	t
Zvečer je sLišala nekoga stopiti v hišo. Kdo bi bil? Ali je prišel kdo po gospoda župnika ? Ne. to je župnik. S k»harico govOri.
Odprla sta se vrata.
—	Dober večer, draga gosj>a! Xo. kako je kaj?
St;snil ji je roko s tako silo kot da bi ji jo hotel streti. _
Kakor njegov stari*prijatelj, bivol Cbuffalo), tako tudi ameriški Indijanec ne gineva več, marveč okreva. Federalni urad idijanskih zadev je priobčil podatke, ki kažejo, da naše indijansko prebivalstvo v Združenih državah znaša 344.303 duš, 1144 več kot lani.
Ne le lani — trdi Narodno Zemljepisno Društvo, — ampak že tekom zadnjih tridesetih let po-miranje med Indijanci pojema, tako da rojstvo nadkriljuje smrti. Indijanske rezervacije in ozemlja, reserviraua za Indijance — zavzemajo skupaj površino — ki ni veliko manjša od površine vseh New England držav; po šest Indijancev prihaja na vsako kvadratno miljo v'reservacijah. Po najbolj verodostojnih cenitvah je za časa.-ko so se belokožci prvič pojavili ob ameriški obali, prihajal le po en Indijanec na vsake tr: kvadratne milje. Afco bi " dane-rdečekožei za-*edal» le dve tretrn" Združenih držav v istem razmerju orebivalstva. kot prevladuje danes v reservacijah. bi jih bilo da na^ dvanjast miljonov v Zlruženih državah.
Indijanski poglavar Masasojt ie PLlprrimce g^učil. kako se &adi koruza, ali Masasojt 111 njegovi soplemenjaki so se večinoma preživljali z lovom. Jeleni, bivoli, me-ivedje in zajci so jih zalagali t mesom, jagode in orehi so jim dajali rastlinsko hrano. Niti bujna Amerika ne bi mogla preživljati večjega prebivalstva na tak način. Ceni se. da je indijansko prebivalstvo v Združenih državah za ■1'a^a. ko je Kolumbus odkril Ameriko znašalo vsega slcupaj ie 846 tisoč duš. Ako bi se bila tedaj vsa plemena od Atlantika do Pacifika in «1 mehikanskega zaliva do velikih jezer sestala na "velik shod. vsi Indijanci skupaj bi bili tvorili tako .skupino prebivalstva, ki ne bi bila tako velika kot današnji Detroit, in le malo večja kot Cleveland ali Boston.
Puške belokožeev so izredčile nekatera plemena; bolezni, raz-j bade in kuge. ki so prišle z beJo-kožcem. so ubijale še bolj. Osep-' nice so se med 1781 in 1837 trikrat j "razpasale med zapadliimi plemeni! in posledice so bile strašnejše kot radi influence leta 1918.
Neka čudna mrzlica je pomorila j v enem samem letu 70.000 Indi- ■ jancev v Californiji in Oregonu. Okoli leta 1880 je indijansko prebivalstvo znašalo še le 236,127. Danes pa, po tridesetih letih, se je povečalo za približno sto tisoč oseb.
Neko ameriško indijansko pleme je danes najbogatejše ljudstvo na svetu. Pod ozemlja Osa ga Indijancev v Oklahomi so našli petrolej. Njihovi vrelci proizvajajo petroleja v vrednosti od pet deset milijonov dolarjev na leto. Stric Sam, ki je varuh rdečkožeev | in upravlja njihovo premoženje, razdeljuje vsako leto čisti dobi-, ček med člane tega indijanskega plemena, tako da vsak član dobiva od $10.000 do $12.000 na leto. Leta 1922 je pridelek petroleja na ozemlju OsaTga Indijancev znašal več kot 29 milijonov sodov.
Rast indijanskega prebivalstva ie pripisati ofcolščini, da so se moderni Indijanci deloma prilagodili načinu življenja belokožeev, kakor tudi oskrbi vlade Združenih držav. Rdečekožec je morda Se vedno lovec, ali kdor obišče servacije, najde, da se ukvarja tn-dTz jako koristnimi poklici. Indijanec je dostikrat živinorejec, kmetovalec, vrtnar, tkalec, lončar, preprogar. perotninar. pisar*knjigovodja. rudar, gozdar, vodnik — in dostikrat celo reže kupone.
Iz razsula indijaiske civilizacije se je rešilo več kot 200 plemen. Ta plemena žirijo na prigližno dvesto reservacijah različne velikostfi — od majhnih ranč pv Californiji do velikih Navajo reservacij v Arizoni in New Mexico, ki so tako razsežne kot vsa država Maryland. Njihov varuh je federalni indijanski urad (Bureau of Indian Affairs). Ta urad je sam na sebi neka vlada svoje vrste s kabinetom šestih komisarjev.* kajti pod njegov delokrog spadajo naj-razlidenejše ustanove: n. pr. pro-batno^suxliScp. banka in kreditni zavod, slrotišče in ddbrotvorno
društvo, komisija za javne cestt, gradnja mest, posredovalnica za delo itd.
Nedavno si je rdečekožec zopet nadel svoj vojni nakit in našein-ljtn in oper jen šel zopet v boj v Hollywood, kjer delajo filmt-Tako -je Indijanec zašel tudi na 'kinematografično polje.
Stric Sam je dovolil Sašo ni in Arapaho plemenoma iz Wind River rezervacije v Wyoming, naj gredo tja predstavljat za filme. —
Pomanjkanje božičnih dreves.
Letos bo na trgu precej manj jožičnih dreves, ra'zun ako se bodo ljudje zadovoljili s kakim nado nest kom za borovce. Vzrok je tema ta, da je šestorica držav proglasila k vara ntino proti uvažanju božičnih dreves in zelenja iz New England držav. Razlog te prepovedi je neki molj (gyps moth t, ki se sedaj razpasuje v New England n povzroča bolezni lamošiijtm borovcem. ,
Molj leže svoja jajčka pod skorjo teh dreves, kjer se izvalijo v spomladi. Po praznikih gredo božična drevesa navadno med smeti ,in okužena stebla utegnejo razširiti eno nadlogo do najbolj oddaljnih krajev.
Božična drevesa, ki se razpeča-vajo. so borovci Ln njihova zaloga prihaja večinoma iz gozdov sevev-nega New England. Radi tega v državah, kjer je kvarantina v veljavi. občutno pomanjkanje teh dreves. Te države so; Wisconsin. Michigan, New York. Pennsylvania. New Jersey in Maryland.
Vzlic temu ni nikakega razloga.
ROYAL MAIL
Pooblaičena parobrodna trta oO jugoslovanske vlad«
Neposredna služba med
New Yorlcom in Hambi rgum Cherbourgom in Southamptoaom
"OHIO"	"OECA"
"0RDUNA"	*'OR BITA"
TI parniki bo v vseh ozirlta novi ln modemi. Priljubljeni bo prekooteanalcira potnikom ter so slavni vsled svojih privlačnih naprav, ixborne službe, in kar Je najvažnejše vsled udobnosti.
Vljudni strežniki nosijo na bele pogrnjene mize dobre, okusne in zadostne obede. Posebna pozornost Je posvečena ženskam ln otrokom.
Za podrobnosti vprafiajte agenta v vasem mestu ali pri:
ROYAL MAIL STčAM PACKET COMPANY
26 BROADWAY	NEW YORK, N. Y.
zakaj bi otroci ostali letos brez božičnega, drevesa. Celo v teh sa--m >h državah je mnogo prav dobrih nadomestil za newengiandske borovce. V srednje-altlantskih državah je na razpolago velika zaloga smrek in ceder, ki se prav do-! bro podajejo za božično drevo. Dr-| žava New York ima tudi svoje * lastne borvce in teh je tudi v južnem Appalachian gorovju.
Božična drevesa tvorijo v nekaterih okrajih prav dober pridelek in se borovci sadijo v to svrho. Zlasti primeren za to je norveški borovec, ker raste hitno in je jako dekarativen ter uspeva tudi na redki prsti, ki drugače pr« merila za poljedelstvo.
i * *
Iz državne službe.
7,i »frugega tajnPia v drž. svetu je vm-n van dr. Janko Novak.
Ljubexnjiv sin.
»Jav.eza *it«'n»-l>r»va. TOletnega u : ž-ikarja vr Tomatwega, je la??tni | sin udaril dvakrat po glavi tako, Ida je moral v ljubljansko bolnico, Njegove poškodbe so lahke.
ALI VESTE,—
;«la je Nikola Pašič wli»n uiuloštevilnil evropskih državnikov, ki so že izzi priretka vojne na krmilu države? Al veste. <la vam <lajo navadne «-ijraret< ■ količino, dočim vam dajo Helmar Tur Sk«> rigarete kakovost?
Kretanje parnikov - Shipping News

8. novembra:
Cleveland, Cherbourg. Hamburg; Pitts-urah, Cherbourg;, Hamburg. 10. novembra:
Leviathan, Cherbourg: Martha Washington, Trst; Olympic. Cherbourg; Derf-Oing-er, Bremen; Orca, Cherbourg, Hamburg; Albania, Cherbourg.
3.	novembra:
Aquitania, Cherbourg: Reliance. Cher.
bourg. Hamburg; George Washington!
Cherbourg, Bremen.
4.	novembra:
Paris. Havre. Pres. Adams. Cherbourg;! Yorck, Bremen. 15. novembra:
Westphalia, Hamburg.
17. novembra: ^
America, Cherbourg. Bremen; Orduna, Cherbourg, Hamburg; Chicago, Havre; Ryndam. Boulogne; Muenchen, Bremen.
20.	novembra:
rtuiUo. Genoa.
21.	novembra:
Canopic. Cherbourg, Hamburg; Ptps. Van Buren, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg.
22.	novembra:
Mount Clay, Hamburg. 34. novembra:
Majestic. ' Cherbourg; Rochambeau.' Havre; Ohio, Cherbourg, Hamburg; Pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen: New Vmsterdam, Bourogne; Tyrrhenl%, Cher, laurg-
27.	novembra:
Berengaria, Cherbourg.
28.	novembra:
Pres. Garfield, Cherbourg.
21. novembra:
Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg:
Mongolia. Hamburg.
10. novembra: President Wilaoo. Trat-1. decembra:
Leviathan, Cherbourg. La Savoie, Havre: Olympic. Cherbourg.
5.	decembra:
Pres. Polk. Cherbourg. Bremen: Pre« \rthur. Bremen: Bremen. BremeL; Colombo. Genoa.
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA.
(prako Genov«)
^jboljk in naikaajia pot po Sredoiem-
tkem morja z neiimi veiiiutnhni psraiki. OUILIO (prvukralnn udplutje) 20. nov
Največji in najhitrejši pumik na ct.e
za Sr<^i(wemsko morje.
6.	decembra:
Thuringia, Hamburg; Minnekahda, Cherbourg, Hamburg.
7.	decembra:
America. Genoa.
8.	decembra:
Aquitania. Cherbourg:* Sierra Ventana, Bremen; Rotterdam. Boulogne.
11.	decembra: Sufjren, Havre.
12.	decembra:
Paris, Havre; Pittsburgh,	Cherbourg,
Hamburg; Pres. Adams,	Cherbourg;
Muenchen. Bremen; Lapland,	Cherbourg; Conte Rosso, Genoa.
13.	decembra:
George Washington. Cherbourg. Bremen; liansa. Hamburg.
14.	decembra:
Andania, Cherbourg.
15.	decembra:
Majestic, Cherbourg; Derfflinger, Bremen.
19.	decembra:
Pres. llonroe. Cherbourg; Orbita, Cherbourg. Hamburg; Vcendam, Boulogne.
20.	decembra:
Cleveland. Cherbourg, Hamburg.
22. decembra:
Berengaria. Cherbourg. America, Cher, bourg. Bremen; Albania. Cherbourg: Seid-] lit*, Bremen.
26.	decembra: ,
Chicago. Havre: Pres. Van liur-n,
■ Cherbourg; Canonic. Cherbourg, llam-
' hurg.
27.	decembra:
Westphalia, Hamburg: Yorck, Breraea.
28.	decembra:
Martha Washington. Tr*t_
29.	decembra:
Hi Savoie, Havre; Pres. Harding Cher-
j hours. Bi-emen; New Amstenlam. Boulogne.
*
(Konee prihodnjič.)
Izšel je
"Slovensko - Amerikanski Koledar"
' za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 4-0 centov. Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na dan: 2. k* ofenil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pasem ; 5. Vasovalec; 6. N* trgu; 7. reaem o beli bUicl; a Froftnja; ». I>an slovanski; 10. Tibl veter od morja;
II.	Še ena; 12- Povejte, ve planine; 13. Sijaj, pnlnčice; 14. Lahko noC; 15. Deklica mila; 16. Slanca ; 17. Vabilo; 18. Pastirček; 1». Rožmarin; 20. Ctrkvica; 21. Profinja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 2!L Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. I.jnbezen in pomlad; 2D. Rožica i slavulj ; 30. Naga zvezda; 31. Lahko noC; 32. Pod noč: 33. Kaj bi te prafial: 34. Bože pravde; 35. Na grobih: 36. Nad zvezdami: 37. Vabilo: 38. Uslifil nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barfica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Pot r kalina okno; 4«. Glas Grobova; 47. Katri«a; 48- Deklica, ti si jokala; 40. Jas bi rad rn-dečib rož; 50. Zdravlca; 51. V mraku; 52. Lepa nafta domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; OJ dekle, kaj s tak žalostna: 56. Slanica: 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdam v rute; 50. Slovenac. Srb. Hrvat; 60. Nafta zvezda; 61. V slovo; 62. Is-gubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. G'ejte, kako umira pravični; 65. Naprej: 66. "Kje dom je moj, 67. Hey Slovenl. 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova, pesem; 75. Domovina ;• 76. Slovenski svet. ti si krasen; 77. XJ boj; 78. Večer na Savi; 70. Zrlnsko, Frankopanka; 80. Sto Čntift, Srbine tužnl?; 81. Pobratimija; 82. Pomlad ln jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica: 86. Njoj; 87. Njega ni; 88. Pod oknom; 89. Prva Ijubezea; 90. Lahko noč; 91, Pri okna sva molče slonela : 92. StruAam; 93. Slovo; 94; Strunam; 05. Pro-Anja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Lju-besra in pomlad; 90. Tjihko noč: 100. Raztanek; 10L S vračanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. PreUa.
Cena s poštnino $3.
^GLrAS NARODA"
82 Cortlandt Street
New York
COLOMBO ............ 5. dec.: 29. Jan.
AMERICA ............ 7. dec.; 9. aprila
UdubM kabine tretjega, rured* a 1 4 ln
f posteljami za družin* in ženska.
X*rt okuanll. obodih ]• vino bresptatno.
Za podrobnosti vpražajte naiega. agenta
v vašem mestu all pa iuLi~a.vnoat pri j
W7J642IHE .Sm£-imKl
Itatia-Amarlca Shipping Corporation t Stat« Street General. AgentlN«« York
.VaM zastopniki v Jugoslaviji; Jadranska
Banka, Belgrad tn njene podružnic«.
msuiicHiJHF
*"niriTnort v tugoHirij?V
Edino direktno (Pomladno od plutje ' Ot»i rt»»n» rotnia inaiMct
MARTHA WASHINGTON —
10. nov.; 28. dec.
PRE&IDENTE WILSON ____ 30. nov.
v Dubrovnik ali Trat. Zelexn na v notranji »t imema. Nobenih vt-Vnr»l«it* pri blUnjem ipata pri
PHELPS BROS. * CO.. Z Wert St., N. Y
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
T^ DOR je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnlke, ki Imajo kabine tudi v 111. razredu.
Tudi oni ki Se niso ameriftkl državljani, morejo potovati v stari kraj Da obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so pripuSčenl brez vsake neprlllke v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor ieli dobiti sorodnika ali pa svojca iz starega kraja, naj nam
pifte za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6426 novih priseljencev.
Za potne stroške izplačuje po našem naročilu JADRANSKA B INKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New Torb
Glavno zaatopatvo Jadranske banke.
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo sv. Rešnjega Telesa št. 77 JSKJ. v (im»iishurgu. Pa. priredi letno VESELICO dne 10. novembra v .dvorani na Hammer Plan. Začetek ol> T. uri zveeer. Na za<lnji seji je bilo sklenjeno, tla se o-btlr/.i pvn>ivadi za člane i>i> 1 dolar, a!:o si« udeleži voselree aLi ne. Za nečlane je vstopnina 50 centov, za žene in dekleta 25 centov. Tem potoni vablnm v.**» člane hi sosedna društva ter ostale rojake in i-cijakinje. tla nas Ma-go-v«»lxjo j> 'setiti. Veselica se vrši v korist domače blagajne Za po-skoeuiee in \ potrebno za veselico preskrbi veselieni <xllM>r Torej na svidenje 10. novembra zve-čei" v dvorani na Ila-mmer Plan!
. Anton Koss, tajnik. __(2x 6&S—.11)_
Potres v Šibeniku.
š:b":iLski listi por^ČAjo, da je b!lo 10. (>kt{--l>!a f>b 5..'J7 zvečer čutiti močan potresni sunek, ki je trn.ial par sekund. Isto noč je bil tudi nekoliko manjši potresni sunek. Škode ni ndbene.
. Svojo žer o z n da. vil.
V Valjevu je živel seljak 3Ioj-silo Maksinovič v vednem prepiru in nesU-ffi ^ svojo ženo. Te dni pa jo ie zvabil na sprehod v bliižaiji •ro/d, kjer jo je zadavil. Nato se je sani javil oblastim.
NAPRODAJ PARMA V PA.
235 akrov. irospodaiMka p:*ilf<p-ja, vse potrebno oj-odje, živina in letošnji pridelki, vse v najlepšem redu. Cnit 0 tisoč dolarjev; pol takoj, ostalo na lahke obroke. Lepa prilika se nudi onemu, ki išče kaj enakega. Za natančna pojasnila pišite na: Farmer, e'o Glas Narod h. 82 'vortlandt .St., Nev.-Vork Citv.
Dva vloma na Bledn.
I
Dne 11. oktobra-je bilo na Bledu vlomljeno v trgovino Adolfaj Stankla. VlomiIci ?r> odnesli za IS tisoč 455 DLn ra^neira manufak-turnejra blao-a. Istega dne je bilo vlomljeno tudi pri grostilničarki Hariji Potočnik. Ukradeno je bilo za 250 dinarjev tobaka.
auuvuuurauuuu
EAVN0KAE JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani, jggp Cena s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y.
Prav vsakdo—
kdor k&j išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prar vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli —
mali oglasi
v "Glas Najroda".
Prave pristne glasa« VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE i rogom ali brez roga, Cena od
$22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pri
IVAN PAJX
Victor Peeler
84 Main-St., Ckmemangh, Fa Cenike sastcraj, pilite ponj.