USPOSABLJANJE DELEGATOV

Razvoj in nspešnost delovanja delegatskega sistema je v tesni povezavi z vlogo, mestom in na-rinom detovanja subjektivnih dejavnikov v naši družbi. Ver-jetno se marsikateri delegat spra-šuje, kateri so tu dejavniki in kakšen je njihov vpiiv. Kot je za-pisal Edvard Kardelj, razumemo s tem pojmom vse družbenopoH-tične in razne družbene organi-
zadfe, državne organe in druge organizirane dejavnike na po-dročju idejnega, poUtičnega, strokovnega, znanstvenega in kulturnega ustvarjanja, ki imajo svoj vpliv in interes v družbenih odnosih, ter sodelujejo pri reše-vanju družbenih problemov. Subjektivni dejavnik je tudi so-dalistična zavest, pobuda in ak-rija najširših Ijudskih množic
V socialistični družbi se poraja mnogo samoupravnih interesov, ki niso le ostanki preteklosti, temveč zakonito rasto iz novega. To so protislovni interesi znotraj delavskega razreda in izhajajo predvsem iz družbenoekonom-ske strukture družbe. Problem je torej v sintezi interesov, v nekem skupnem, splošnem interesu, ki nas vodi k zastavljenemu cilju. Prav pri tem imajo pomembno vlogo subjektivne sile, predvsem ZK kot vodilna politična sila de-lavskega razreda, SZDL kot or-ganizacija z najširšo politično osnovo samupravljanja, sindi-kat, ki neposredno sodeluje z de-legacijami in deiegati ter Zveza socialistične mladine. Posebno vlogo pa ima Zveza združenj borcev kot nosilka revolucionar-
nih tradicij in sestavni del stabil-nosti političnega sistema.
Ustava predvideva, da so družbenopolitične organizacije prisotne v delegatskem sistemu kot njegov sestavni del, ne da bi imele pri tem privilegiran polo-žaj. Zato je eno najpomembnej-ših vprašanj v delovanju delegat-skega sistema, kot je dejal Ed-vard Kardelj, kako vgraditi vanj in v vsakodnevno delo delegat-skih skupščin vpliv tn demokra-tično organizacijsko vlogo sub-jektivnega dejavnika, ter zago-toviti, da bo le-ta vplival na delo teh organov tako, da bo za svoje delovanje hkrati demokratično in javno odgovarjal najširšim množicam samoupravljavcev.
DARJA JUVAN