-oštnina plačana v golovini,
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRG
LIST
Časopis za trgovino, industrij«
'LfrfUništvo in uptavništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ^'Dopisi se ne vračajo. — SL pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Licejska knjižnica
n Naročnina za ozemlje S yT 45 D, mesečno 15 D; za Uiu^uuoku. i.m
Ljubljana
^ETO VI.
LJUBLJANA, dne 6. septembra 1923.
ŠTEV. 105.
»»s:
Po oficijelnem pozdravu Nj. Vel. kralja Aleksandra s strani predsednika velesejma gospoda 1 rana Bonača in po predstavitvi ostalih funkcionarjev velesejma, izvršil se je ogled posameznih paviljonov. Pod vodstvom g. Bonača in g. Ivana Je-Jačina ml. ogledal si je naš kralj z ^Bfejvečjim zanimanjem vse paviljone, TRbkor tudi izložbe posameznih tvrdk izven paviljonov.
Velesejmska razstava vzorcev je | napravila na vladarja mogočen vtis > in bilo je videti, da je kralj nad pe- \ strostjo in dovršenostjo razstavlje- j jjih izdelkov bil očividno najprijel- j Jfceje iznenaden. Gosp. Jelačin ml. je ; “pozarjal kralja na vse domače in- j dustrijske in obrtniške tvrdke, ki so \ razstavile svoje izdelke in polagal j je v družbi z g. Bonačem največjo pažnjo na to, da spozna naš kralj po možnosti izdelke vseh naših proizvajalcev, v kolikor je dopuščal to v kratek čas dveh ur, tekom katerih se je moral izvršiti ogled. Z veseljem pa lahko beležimo, da ni kazal kralj kljub hitremu obhodu in mno-gobrojnemu predstavljanju posameznih razstavljalcev niti najmanjše utrujenosti, temveč je do konca ogleda sledil pojasnilom imenovanih dveh gospodov z največjim zanimanjem.
Pred vsem si je ogledal kralj izdelke naše usnjarske industrije. V pavijjonu tvrdke Peter Kozina & Co., Tržič, si je podrobno ogledal vse razstavljene izdelke ter je s hudomušnimi opazkami z veseljem ogledoval tudi reklamni plakat tvrdke, ki ga je izdelal znani umetnik slikar Inchiostri, na katerem se predstavlja ples kolo, ki ga plešejo vsi
i	plesalci v čevljih znamke »Peko«.
Z zanimanjem je poslušal dalje kralj pojasnila zastopnika tovarne čevljev And. Jakil, Karlovac, ki je pripovedoval vladarju, koliko kož v inozemstvo iz naše države izvožene živine moramo kot strojeno usnje zopet kupovati nazaj od italijanskih tvrdk. Pri pravilnem načinu izvoza in uvoza, bi se morale za našo domačo industrijo potrebne kože zadrževati doma.
Sledil je nato ogled izložb ostalih usnjarskih tvrdk iz Tržiča in pa razstava elegantnih in finih izdelkov Usnjarske tovarne »Petovia«, d. d. t? Ptuja, za katere se je kralj posebno zanimal.
Gosp. Jelačin ml. je nato opozoril kralja na tovarno lesenih cvekov L Seunig ml. iz Tacna pri Ljubljani,
ki je v svojem oddelku jako okusno izložila svoje izdelke in obenem nazorno pokazala tovarniški postanek izdelkov iz brezovega debla. Izdelki te tvrdke so si po svoji kakovosti pridobili že po vsej državi dober glas in vse kaže, da bo imenovana tvrdka v svoji stroki prednjačila vsem ostalim konkurentom.
Dalje je kralj z zanimanjem ogledoval sledeče oddelke trikotažnih izdelkov ljubljanske tovarne Dragotin Hribar, ki imajo svoje odjemalce že po vsej naši državi.
Sledil je nato ogled izdelkov us-hjarne F. Vošnjak iz Šoštanja, katera je svoječasno izdelala krasno konjsko opremo, ki je bila poklonjena v dar kralju od ondotnih narodnih krogov.
Potem se je vršil ogled konfekcij" skih izdelkov tvrdk A. Kunc in F. J^erenda & Co., Ljubljana. Tudi iz-
delki nogavic renomirane tvrdke Franzi v Ljubljani so bili predmet živega zanimanja vladarja.
Izložbe tovarne volnenih izdelkov »lana« v Zgošah na Gorenjskem m Velepredilnice Glanzmann & Gass-ner, Tržič, dalje izdelki »Texliliane« iz Kočevja in tovarne irakov »Meha«, so bile enako z občudovanjem ogledovane. Posebno pozornost kraljevo so vzbudile preproge, ki jih je izdelala ljubljanska tovarna Josip Kunc & Co., s portreti kralja in kraljice.
Pri oddelku vrvarne A. Šinkovec, Grosuplje, je povpraševal kralj, če izdeluje tovarna tudi vrvice in mreže za ribolov in od kod dobiva lan in konopnino.
Dolgo se je razgovarjal kralj s starimi muslimani, ki so zastopali tvrdko Muhamed Aganagič iz Sarajeva in razstavili krasne preproge in razno staro orožje in druge dekorativne predmete.
S posebnim zanimanjem se je razgovarjal vladar o izdelkih tvrdke Peler Cepuder, Ljubljana, ki nudi lepo izdelane sokolske in športne potrebščine in oblačila. Tudi naslov tovarne zaves »Štora« iz Št. Vida pri Ljubljani si je kralj dal zabeležiti ter se ni mogel dovolj nadiviti res krasnim in elegantnim vzorcem razstavljenih zaves. Z velikim zadoščenjem je vzel na znanje pojasnila, da nam sedaj ni potreba uvažati teh predmetov iz inozemstva.
Vzorci nahrbtnikov, ki jih je razstavila tvrdka F. Zorn, so tudi obrnili pozornost kraljevo, ki se vsled svojega poletnega bivanja na Bledu zanima tudi za našo turistiko.
Zanimiva statistična slika tvrdke A. Volk, Ljubljana, na katero ga je še posebej opozoril g. Jelačin ml., predstavlja porast in padanje cen žitaric in moke na eni strani in valovanje našega dinarja na drugi strani. Kralj je z velikim zanimanjem sledil pojasnilom in tudi prijazno pozdravil in segel v roko lastniku tvrdke.
Specijalna tvrdka »Tea Import«, ki je razstavila svoj čaj v zavitkih z znamko »Budha« je tudi zelo zanimala vladarja.
Sledil je nato splošni ogled ostalih trgovskih oddelkov raznega im-portnega blaga, nakar se je vršil obhod kovinske in strojne industrije. Razstava železarne na Muti ob Dravi, tovarne »Transformator« v Ljubljani, inštalacijske tvrdke za električne naprave Štebi & Tuječ v Ljubljani, tovarne emajlirane posode Westen v Celju, tovarne pločevinastih predmetov Emil Lajovic & drug, Ljubljana, kovinski predmeti tovarne »Bistra« v Domžalah in tovarne »Kovina« v Mariboru, so bili predmet velikega zanimanja kralja. Impozantna razstava železnih izdelkov Kranjske industrijske družbe, Jesenice, je vzbudila posebno pozornost vladarjevo. Njegovo oko je hitro opazilo razstavljene kolobarje bodeče žice, češ, ta predmet dobro pozna še iz bojnega polja. Enako je občudoval kralj mogočno zvo-nenje železnih zvonov, izdelanih v omenjeni tovarni.
Seveda je tudi z istim nezmanj šanim zanimanjem ogledoval kralj izdelke strojev ljubljanskih strojnih tovarn in livarn d. d., pri katerih je predstavil gosp. Jelačin ml. kralju ravnatelja inž. Bonclja, ki je nato podajal vsa nadaljna pojasnila gle-
de lepega razvoja te industrije. Tudi ubrano doneči bronasti zvonovi, vliti v tej tovarni, so bili predmet živega zanimanja kraljevega, ki je, kakor čujemo — sklenil naročiti pet bronastih zvonov za svoje cerkve oziroma kapele.
(Dalje sledi.)
Obisk velesejma.
Življenje na velesejmu je bilo včeraj dne 5. t. m. zbog ugodnejšega vremena mnogo živahnejše, nego prejšnjega dne. Veliko zanimanje za sejem kažejo osobito Srbi, ki prihajajo vsak dan v večjih skupinah. Pa tudi obisk inozemcev je zelo velik v primeru z lanskim letom. Na sejmišču najdemo prav mnogo go-riških in tržaških Slovencev, pa tudi Iialijanov. Poleg njih je dosedaj obiskalo velesejem precejšnje število Romunov, Bolgarov, Albancev, Grkov in Armencev, da ne omenimo Avstrijcev, ki so naravno, vedno kazali veliko zanimanje za naš sejem.
Iz velikega števila inozemskih po-setnikov sklepamo najlepše, da dobiva ljubljanski velesejem vedno večjo važnost in da se je že dobro uveljavil tudi v inozemstvu.
Okoličanov je na velesejmu vedno mnogo, osobito veliko število je privabil včerajšnji tržni dan. Kupčija okoli paviljonov s poljedelskim orodjem je bila zelo velika. Največje zanimanje kaže pa naša okolica kajpada za zvonove.
Sklenjene kupčije so včeraj celokupno cenili na 50 milijonov dinarjev. Vehke kupčije so se sklenile v usnjarski stroki, kjer se zelo vprašuje po gonilnih jermenih, nadalje so se kupovali v yečjem številu stroji za obdelovanje lesa, pa tudi v konfekcijski in tekstilni stroki je bila kupčija zelo živahna.
Ze iz kupčij, ki so bile dosedaj sklenjene, je gmotni uspeh velesejma zasiguran.
posluževali telefona nad pet dni nepretrgoma, je telefonska centrala upravičena, da odpiše del naročnine. Na prošnjo nasledniku se v slučaju smrti vrne del vnaprej plačane naročnine. Naročniki ne plačajo pristojbin za telefon, oko ministrstvo odredi ustavitev telefonske službe, ki traja nad 15 dni. Povračilo faktičnih stroškov za zgradbo telefonskih prog v okolišu izven mesta se sploh ne more zahtevati.
Kartonažna tovarna Bonač in sin Ljubljana.
Staro in znano podjetje, ki je bilo ustanovljeno že leta 1883. Po vojni je naš znani industrijalec g. Bonač svojo tovarno vsestransko razširil in jo opremil z najmodernejšimi stroji za vse vrste kartonažnih izdelkov. Nekaj tega je razstavljeno v paviljonu E v koji štev. 4. Vzorci solidnega, prvovrstnega izdelka, kakršnega ne izdeluje nobeno drugo podjetje te vrste v naši državi. Njegovi izdelki, kartonažne in papirne embalaže za lekarne, kemične tovarne, slaščičarne in svečarne so uvedeni že po vseh krajih naše države.
Iz telefonskih predpisov.
ZAČASNI TELEFONI.
.Začasni telefoni se imenujejo oni, Li jih želi naročnik vzeti v krajšo dobo do leta dni. Začasne telefone se lahko vzame od kateregakoli časa na dobo 6 mesecev. Za čas med 6 meseci se mora plačati sorazmerni del telefonskih taks. Podaljšanje se sme glasiti samo na cele mesece. Telefoni se pri izvanrednih prilikah, kakor pri javnih zborovanjih industrijskih razstavah, na tržiščih itd. lahko najamejo tudi na krajši čas, najmanj pa na mesec dni.
VRAČANJE TELEFONSKE NAROČNINE.
Ako se telefonski naročnik radi telefoničnih zaprek ali podobnih ovir, ki se dajo dokazati ne morejo
M. Savič:
Staša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Jaz sem leta 1894 na lastne oči videl na stotine največjih borov na Torniku, ki so bili zaradi luča in katrana posekani in ko se je deblo pri tleh izkoristilo, se je ostanek pustilo zgniti. Vsled pomanjkanja komunikacij se je pustilo strohneti in propasti debla, ki bi predstavljala ogromno vrednost, ako bi bili imeli ceste.
Prej so se nahajali bori po celem zlatiborskem okraju, sedaj pa ni več tako. Ostalo jih je še v Mokrigori, Kremnim, Semegnjevu, Jablanici, Dobroselici, Draglici in Negbini ter v okolici teh vasi. Tako je bila nekdaj Čigota pokrita z borovim borštom, a sedaj ima komaj par dreves. Po sekiri je prišla živina, ki je onemogočala vzraščanje novega gozda, a tam, kjer živina gozda ni zatrla, je namesto borovega gozda nastal bukov gozd. Zelo pogosto je po gozdu prišla paša in po gotovem času je voda s hribov zemljo izprala tako, da je ostalo samo kamenje. Kar je borovih gozdov, so bodisi privatna ali državna last. Občinski gozdovi pa so v večini slučajev upropaščeni.
Luč in katran se dobiva sedaj v Mokrigori, malo v Kremnih, nekoliko več v Semegnjevu, največ v Jablanici, srednjo množino v Dobroselici, malo v Dragelici in zelo malo v Negbini. Ranjki Radko V. Tucakovič, davkar, kateremu se imam zahvaliti za znaten del podatkov, je računal, da se bavi v teh sedmih vaseh 500 do 600 hiš z do tisoč ljudmi z izdelavo luča in katrana. Vsaka hiša žge katran navadno pet do šestkrat, ponekod celo deset do dvanajstkrat na leto. Letna množina dobljenega katrana se ne da lahko ceniti. Statistika se ni vodila, a na cenitve posameznih producentov se ni mogoče zanašati. Navajala se je množina dva milijona kilogramov, kar pa i/.gleda neverjetno. Od izdelane množine se deset do dvajset odstotkov proda v užiškem okrožju, ostalo pa se razprodaja po celi Srbiji.
Za izdelavo luča in katrana se uporablja smolnato steblo črnega bora v višini enega do dva metra nad zemljo, vejevje in korenine. Ostali les se uporablja za stavbni les. Na ceno luča in katrana vpliva poraba in povpraševanje po njih. Ko nastane doba sušenja češpelj ter peke žganja, tedaj se luč uporablja in ko se prevaža suhe češplje.
tedaj se zahteva katran. Ako je povpraševanje po luču znatno in cena dobra, potem se iz slabejšega luča izdeluje katran, če pa je večja cena katrana, potem se iz boljšega luča izdeluje katran. Cene luča na kraju proizvodnje sume znašajo 2 do 2.50 in 3 do 4 dinarje za 100 kilogramov in sicer po smolnosti vsebine. Cena katrana pa je na mestu produkcije
14	do 16 dinarjev za 100 kilogramov, izjema tudi 8 do 10 dinarjev. Čim bolj je kak kraj od mesta produkcije oddaljen, tem dražja je cena tako, da se v najbolj oddaljenih krajih prodaja 100 kilogramov za 30 do 40 dinarjev. Cene so odvisne od rodovitnosti letine ter od denarnega stanja kmetov in odjemalcev. Z izdelavo katrana in luča se bavijo moški, ostali rodbinski člani pa obdelujejo polje in se bavijo z živinorejo. Revnejši se stalno bavijo s produkcijo in predelavo luča in katrana.
Predelavo in raznašanje katrana izvršujejo producenti sami; eden žene po nekoliko konj, ki so natovorjeni s temi produkti ali pa se, ako je pot primerna, prevaža na vozeh s konjsko vprego. Mnogokrat se združi po pet do šest proizvajalcev z deset do dvajset konji ter potujejo skupno. Hrano nosijo s seboj, konje pa pasejo med potjo, bodisi ob cestah ali na privatnem zemljišču, kjer ni gospodarja ali pa na občinskem polju tako, da stroški do Kragujevca in nazaj ne znašajo več, kot eden do dva dinarja. Le pozimi stane potovanje več, radi cene krme za konje. Življenje ljudi in konj je na teh transportih zelo bedno.
Mnogokrat odnesejo katran ali luč ter prinesejo koruzo, ki pri njih zelo slabo raste. Po računu katra-narjev, se pridobiva od sto kilogramov luča deset do dvajset kilogra-nov katrana, kar je odvisno od smolnate vsebine. Srednji donos znaša 10 odstotkov.
(Dalje sledi.)
Preluknjači 7 in 8 cm
THE REK CO., LJUBLJANA.
Carina.
Določila o izpremembah in dopolnitvah izvozne carinske tarife. Ministrski svet je sklenil v seji z dne 16. p. m.:
1.	Izvozna carina se ukinja na te - le predmete iz lr. post. 3.: na otrobe, na krompir, na čebulo in česen, iz tar. post.
6.: na mule in osle; iz tar. post. 7.: na ovne in koze, zaklane očiščene in iz kože dejane in za sveže meso; na ovce, ovne in jagneta, koze, kozle in kozliče, zaklane in ne iz kože dejane, toda oca-rinjati se morajo kakor živi iz tar. post.
7./1.; iz tar. post. 8.: na goveda in bivole, s katerimi vred se umevajo tudi teleta, očiščena in iz kože dejana, brez razlike, kakor tudi na sveže in nasoljeno meso; iz tar. post. 28.: na sveže slive. 2. Izvozna carina se znižuje na te - le predmete: iz tar. post. 1.: na pšenico od 60 dinarjev na 30 Din, na rž od 60 Din na 30 Din, na koruzo od 40 Din na 20 Din; iz tar. post. 2.: na ječmen od 100 Din na 20 Din; iz tar. post. 3.: na zreli fižol od 200 Din na 50 Din; iz tar. post. 9.: na žive prašiče preko 70 kg žive teže: od 450 Din na 300 Din za 100 kg in od 600 Din na 300 Din za glavo; na zaklane prašiče od 350 Din na 150 Din; na sveže in nasoljeno meso od 150 Din na 80 Din; semkaj spada tudi slanina v razsolu; iz tar. post. 10.: na svinjsko mast in na svežo slanino od 600 Din na 300 Din; na gosjo mast od 600 na 300 Din; iz tar. post. 11.: na izdelke iz mesa od 150 Din na 100 Din; iz tar. post. 28.: na suhe, pa tudi etuirane slive od 6 Din na 3 Din; iz tar. post. 29.: na zdrob od 40 Din na 20 Din; na pšenično moko od 60 Din na 25 Din, na ostale vrste moke od 40 Din na 20 Din; iz tar. post. 32.: za perje perutnine od 200 Din na 100 Din; iz tar. post. 33.: na zaklano perutnino od 150 Din na 100 Din. 3. Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih Novinah«.
Pojasnilo o carine prostem uvozu zidne in strešne opeke. Zaradi uporabljanja odredb člena 193 finančnega zakona za leto 1922/1923, dajem na podstavi člena 20 zakona o splošni carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta sledeče pojasnilo: 1. Za zidno in strešno opeko, ki sta po členu 193, finančnega zakona za leto 1922/23 ob gvozu oproščeni carine in postranskih
taks, je smatrati zidno in strešno opeko iz točke 1 a in samo fasirano strešno opeko iz točke 2. b št. 495 splošne carinske tarife. 2. To ugodnost smejo uko-riščati samo osebe in podjetja, ki grade poslopja po načrtu za svoje potrebe ter so izvršile nabavo neposredno. 3. Zaradi oprostitve od carine in postranskih taks se morajo obrnili uvozniki za vsak primer posebej predhodno na generalno direkcijo carin s posebno vlogo, v kateri označijo kraj, kjer se poslopje gradi in njegov namen, količino zidne in strešne opeke, ki jo nameravajo uvoziti za gradnjo poslopja in carinarnico, pri kateri hočejo izvršiti uvozno oca-rinitev. Vlogi je treba dodati originalni račun v dokaz neposredne nabave in potrdilo pristojnega državnega gradbenega oblastva, ki je odobrilo gradbeni načrt, če pa tega oblastva v kraju ni, potrdilo inženirja, ki je izdelal načrt — toda navedbe v potrdilu mora overiti pristojno državno ali samoupravno gradbeno oblastvo — in potrdilo dotič-ne občine. V občinskem potrdilu mora biti označeno, da prosilec resnično gradi poslopje v njenem okolišu (eventualno ulica in številka), in namen gradnje. V potrdilu gradbenega oblastva, odnosno inženerjevem potrdilu, je treba označiti kraj (ulico) itd., kje se poslopje gradi, celokupno količino zidne, odnosno strešne opeke, potrebno 'za dotično poslopje, površino zemljišča, kjer naj se poslopje zgradi, in s koliko nadstropji se gradi, naposled pa, s katerim odlokom ali s katero rešitvijo pristojnega gradbenega oblastva je bil gradbeni načrt odobren. — Uvozniki, ki se oproste carine za zidno, odnosno strešno opeko na podstavi srednjih odredb, prevzamejo obveznost, da uporabijo uvoženo zidno in strešno opeko samo za gradnjo dotične stavbe in da pre-trpe vse zakonske posledice, ko bi uporabili uvoženo blago za kaj drugega, ne pa za to, zaradi česar je oproščeno. — S tem razpisom se ukinja razpis štev. 66/1923.
Carinski posiopek za dvolastnike.
»Službene Novine« od 29. avgusta 1923. br. 192 prinašajo naredbo finančnega ministrstva, s katero se na osnovi člena 273. carinskega zakona in čl. 20. zakona o opči carinski iarifi predpisuje carinski postopek o dvolastnikih. S
to naredbo se je carinarnam in glavarstvom dalo točno navodilo, kako naj se izdajajo prolaznice za dvolastnike in katere pravice imajo.
Denarstvo.
Uradni obračunski tečaji. 1 napole-ondor 335 Din, 1 zlata turška lira 378, 1 angleški funt 410, 1 dolar 90, 100 francoskih frankov 510, 100 švicarskih frankov 1660, 100 drahem 160, 100 italijanskih lir 390, 100 nemških mark 0.002, 100 čehoslovaških kron 270, 100 madžarskih kron 0.55, 100 rumunskih lejev 42, 100 bolgarskih levov 80, 100 pe-setov 1210, 100 holandskih forintov 3600, 100 danskih kron 1680, 100 avstrijskih kron 0.12, in 100 poljskih mark 0.04.
Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Po razpisu generalne direkcije drž. računovodstva v Beo-gardu z dne 20. avgusta t. 1. D. R. br. 102.602 bodo finančne deželne blagajne v Ljubljani in blagajne davčnih uradov posredovale zamenjavo 10 dinarskih novčanic državne izdaje in jih tudi pogojno sprejemale od strank v plačilo do vključno 1. februarja 1924. — Stranke, ki hočejo te novčanice pri omenjenih državnih blagajnah zamenjati ali pa ž njim izvršiti plačilo, naj jih iem prediože z dvema spiskoma, na katerih naj stranka označi ime, priimek, bivališče, število oddanih novčanic in od vsake novčanice številko in serijo. En primerek spiska bodo prevzemajoče blagajne vrnile strankam s potrdilom o prejemu, čim bodo podružnice Narodne banke novčanice preizkusile, dobe stranke proti pokazanju vrnjenega spiska in proti posebni nekolkovani pobotnici za pristne zamenjane novčanice protivrednost pri blagajnah, kjer so jih v zameno položile. Za ugotovljene falzi-fikate pri zamenjavi se protivrednost ne bo izplačala. Ako pa bi bilo s falzifi-katom izvršeno plačilo, je polagatelj dolžan, da takoj naknadno položi to svoto pri državni blagajni. Posredovanje pri zamenjavi teh novčanic po državnih blagajnah se bo vršilo v gori označenem roku samo v mestih, kjer nima Narodna banka podružnice. — V mestih pa, kjer so podružnice, se bo zamenjava vršila neposredno pri podružnicah, odnosno od 10. februarja 1924 naprej pri Narodni banki v Beogradu.
TARIFA
za prevoz Kosovnih in vagonskih pošlljatev na vseh progah državne in Južne železnice v Jugoslaviji,
KI stopi v veljavo s 15. septembrom 1023.
Razdalja Udaljenost	Brzovozna roba						S p	o r	O V O	zna		r o	b a					Razdalja Udaljenost
	obična	znižana snižena	kabasta	razred		vozovni razred kolski razred			speci]alna tarifa		izjemna tarifa — izuzetna tarifa							
											1	2	3		4			
				1.	11.	A	B	c	1	3			a 1	b	a 1	b I	c	
kilometri							z a lOO Kg								para za 1	m- tovorne	površine	kilometri
1— 10	1780	1060	1240	880	450	320	260	230	280	170		120	840	780	1240	860	1010	1- 10
11— 20	2580	1380	1740	1200	590	380	320	300	340	180		140	1140	1080	1720	1170	1370	11— 20
21— 30	3420	1720	2200	1500	720	470	360	340	390	210		150	1380	1320	2210	1490	1760	21— 30
31— 40	4260	1980	2700	1840	890	550	440	380	470	260		200	1660	1600	2720	1820	2110	31— 40
41- 50	5100	2320	3160	2160	990	650	500	430	540	290		210	1960	1840	3190	2110	2500	41— 50
51— 60	5920	2640	3640	2460	1160	750	540	500	590	320		230	2220	2100	3700	2450	2880	51- 60
61— 70	6760	2980	4120	2800	1310	810	600	550	650	330		240	2520	2320	4160	2760	3270	61— 70
71— 80	7560	3280	4560	3100	1440	900	680	590	750	350		260	2800	2580	4610	3050	5590	71— 80
81— 90	8440	3600	5080	3420	1580	980	720	620	810	360		270	3100	2860	5100	3360	3980	81— 90
91—100	9240	3900	5520	3720	1710	1060	780	650	860	390		290	3360	3100	5580	3700	4360	91—100
101—110	10080	4240	6040	4080	1850	1160	860	710	930	390		290	3600	3360	6090	3980	4710	101-110
111—120	10860	4540	6480	4380	1970	1210	890	730	970	400		300	3880	3580	6540	4280	5070	111—120
121—130	11700	4860	6940	4680	2100	1290	940	770	1010	440		320	4140	3820	7010	4590	5460	121—130
131—140	12480	5160	7380	4960	2240	1370	1000	780	1060	460		330	4380	4060	7450	4880	5780	131—140 A a j a en
141-150	13320	5460	7840	5280	2370	1450	1050	810	1120	470		330	4620	4260	7920	5190	6150	141—150
151—160	14100	5760	8500	5620	2520	1510	1110	850	1170	500		360	4900	4540	8430	5500	6540	151—160
161—170	14940	6100	8800	5920	2640	1590	1140	860	1210	510		380	5160	4780	8900	5800	6910	161—170
171—180	15720	6400	9240	6220	2780	1670	1190	900	1250	510		380	5440	5920	9360	6110	7260	171—180
181—190	16560	6700	9700	6520	2880	1760	1260	930	1330	530		390	5700	5200	9790	6400	7600	181—190 A A A
191-200	17340	6940	10140	6840	3020	1820	1300	940	1370	540		410	5940	5460	10260	6710	7990	191—200
201—210	17740	7200	10420	7000	3090	1860	1320	940	1400	540		410	6100	5520	10500	6860	8140	201—210
211—220	18480	7480	10840	7260	3200	1920	1360	970	1450	570		420	6340	5760	10950	7170	8490	211—220 aa a ^ir A
221—230	19320	7740	11280	7560	3330	1990	1430	1010	1490		570	420	6540	6000	11420	7440	8840	221—230 A JA
231—240	20080	8040	11740	7860	3420	2060	1470	1020	1560		580	440	6780	6180	11860	7730	9170	231—240
241-250	20880	8340	12160	8140	3560	2110	1500	1040	1600		580	440	7020	6420	12290	8030	9520	241—250
251-260	21640	8640	12600	8440	3680	2190	1540	1060	1640		600	450	7260	6600	12740	8300	9860	251—260
261-270	22420	8920	13060	8740	3810	2250	1550	1080	1680		640	470	7500	6840	13170	8580	10210	261—270 (SM4 (SfjA
271-280	23220	9180	13480	9040	3920	2310	1620	1120	1760		650	470	7740	7060	13620	8900	10560	271—280 rtft J OAA
281—290	24000	9480	13960	9360	4040	2370	1660	1140	1800		650	470	7980	7240	14070	9170	10910	281—29U ni fAA
291-300	24820	9780	14380	9640	4140	2450	1700	1160	1860		680	480	8220	7480	14510	9440	11240	291—3UU
301—310	25600	10080	14800	9900	4280	2500	1730	1170	1900		680	480	8460	7680	14970	9750	11570	301—310
Davki.
Statisiika dohodnine v letih 1920 in 1921. »Uradni list« pokrajinske uprave objavlja v številki 82. statistiko dohodnine za davčni leti 1920. in 1921. za Slovenijo brez Prekmurja.
industrija.
Situacija industrije v Petrogradu.
Ljudsko šlelje ruskih mest, ki se je izvršilo nedavno, nam nudi približno sliko o položaju industrije v glavnih ruskih centrih. Glede pelrograda nahajamo sledeče podalke: Število industrijskih podjetij različnih strok je znašalo 6.331. Število vseh zaposlenih 126.757, od katerih je 101.487 delavcev in 17.278 uiadnikov. Večinoma teh podjetij je v državni režiji, njih delavstvo znaša 107 lisoč 386 t. j. 85 odstotkov. Za državnimi podjetji sledijo privatne družbe z 12.652 delavci, 1. j. 10 odstotkov in končno zadruge s 6.719 delavci, t. j. 5 odstotkov. Privatna industrija je skoru Regisirirano )e bilo 5.554 manjših pod-celotno koncentrirana v malih podjetjih, jetjih s povprečno 213 delavci pri vsakem podjetju. Manjša podjetja izdelujejo pred vsem oblačila, toaletne predmete, in živila. Po ljudskem štetju v letu 1920 se je pri državnih podjetjih izvršila koncentracija. Število teh podjetij, ki je tedaj znašalo 562, je padlo v letu 1923 na 388, medtem, ko je število delavcev ostalo neizpremenjeno. Srednje število delavcev vsakega podjetja je tedaj narastlo od 187 na 273. Poleg tega so se izvršile druge važne spremembe v različnih strokah industrije v Petrogradu. Tekstilna industrija na primer je trikratno povečala število svojih delavcev. Kemična industrija zaposluje
2	in pol krat več delavcev nego v letu !920. Tovarne živil so se pomožile za 50 odstotkov. Industrije, katere spadajo v metalurgično stroko, so padle za / odstotkov. V sorazmerju s predvojnim časom je šlevilo v metalurgični stroki zaposlenih delavcev padlo za 47 odstotkov. Celokupno industrijsko produkcijo Petrograda se je cenilo v letu 1922 na 2,154.401 zlatili rubljev; od tega pripada 9.7 odstotkov državnim podjetjem, 7 odstot. zadrugam in 2.3 odslot. privatnim podjetjem.
Nazadovanje gradnje novih ladij na Angleškem. V zadnjih treh mesecih je bilo tako malo ladij izgotovljenih, da ne najde io nazadovanje primera. Od meseca junija ni bil zgrajen noben parnik. Vzrok temu je dejstvo, da traja stavka v tovarnah za stroje že 5 mesecev.
Promet.
Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani sporoča: Južna železnica je začela v postaji Zagreb j. k. izvrševati S 65 železniško-obratnega pravilnika in člena 10 bernske konvencije za vse pošiljke, čijih carinjenje pride v poštev pri carinarnici v Zagrebu j. k. Južna železnica bode izvrševala vse carinske posle potom svojega pogodbenega dekla-runta.
Začasna otvoritev pomožne pošte Banja Loka. S 1. septembrom 1923 je Prenehala poslovati pomožna pošta ^anja Loka v področju pošte Nova Sela Pri Kočevju, hkrati pa se je uvedlo dobavljanje pošiljk za Banjo Loko po sel-skem pismonoši. Dostavlja se vsak dan razen nedelj.
Proge južne železnice na našem teritoriju. Dolgost prog južne železnice, ki jih je prevzela država v svojo upravo, je nastopna:	Špilje	-	Maribor	-	Zidani
most-Rakek 245.8 km, Maribor-Prevalje do meje 80.4 km in Pragersko-Kotoriba 90.8 km. Skupaj torej 537.3 km. Razen teh večjih prog so se nahajale v eksploataciji južne železnice še nastopne manjše proge: Pakrac-Barč, Ljutomer-Radgona, Cirobelno-Rogatec in Poljča-ne-žreče.
Tudi Avstrija podržavi Južno železnico. Kakor poroča dunajski »Morgen« Namerava sedaj tudi Avstrija odobriti Pogodbo o Južni železnici ter prevzeti s 1. oktobrom Južno železnico v državno llPravo.
>8UDDHA< I  ......................... —i
Iz naših organizacij.
Izlet v Vevče. Slovensko trgovsko ■društvo »Merkur« v Ljubljani opozarja vse one, ki so prijavili udeležbo, da se vrši izlet v soboto, dne 8. t. m. ob vsakem vremenu. Ob slabem vremenu povratek takoj po kosilu. Odhod z vlakom ob 8. uri zjutraj. — Odbor.
Uradni dnevi trgovske in obrtne zbornice v Celju, vsaki drugi torek in to v mesecu septembru 18., v mesecu oktobru 2., 16. in 30., od 8-12 ure, v poslopju Javnega skladišča in prevozne družbe d. d., 1. nadstropje, Savinsko nabrežje štev. 3. — Priporoča se vsem trgovcem in industrijalcem iz mesta in okolice Celja, da se te instituije v čim večji meri poslužujejo.
Književnost.
Seznam importnih in eksportnih tvrdk v okraju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je ravnokar izšel. Cena je
5	Din za komad; po pošti 50 p več. Naroča se v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Za časa 111. ljubljanskega velesejma bo na prodaj tudi na velesejmu.
Popravki in dopolnila k seznamu industrijskih in večjih obrtnih podjetij v okraju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani so ravnokar izšli. Cena seznamu s popravki in dopolnili vred je
15	Din; po pošti 50 p več. Naroča se v pisarni trgovske in obrtniške zbornice
v	Ljubljani. Za časa 111. velesejma bo naprodaj tudi na velesejmu v Ljubljani.
Dobava, prodaja.
Prodaja raznih odpadkov. V pisarni inženirskega skladišča dravske divizijske oblasti v Ljubljani, na Kodeljevem se bo vršila dne 10. septembra t. I. ob II. uri dopoludne ponovna javna ustmena dražba za prodajo sledeče količine kovinskih in drugih odpadkov in sicer: okoli 1200 kg odpadkov od razne pločevine, okoli 151 kg odpadkov od železa, okoli 3120 kg odpadkov od litega železa (od peči, kotlov, itd.), okoli 90 kg platnenih odpadkov od gasilnih cevi. in okoli 400 kubičnih metrov lesenih odpadkov.
Dobava raznega materijala. Pri upra-
vi	smodnišnice v Kamniku se bodo vršile ofertalne licitacije: dne 13. septembra t. 1. glede dobave stekla za okna, dne 14. septembra t. 1. glede dobave leskovih obročev, dne 15. septembra t. 1. glede dobave barv, firneža, minija, kita in terpentina ter dne 26. setembra t. 1. glede dobave strojnega olja.
Dobava materijala za telegrafsko delavnico. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 13. septembra t. I. ofefrtalna licitacija glede dobave materijala za telegrafsko delavnico.
Prodaja raznih odpadkov. V pisarni inženirskega skladišča Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, na Kodeljevem se bo vršila dne 10. septembra t. 1. ob
11.	uri dopoldne ponovna javna ustmena dražba za prodajo sledeče količine kovinskih in drugih odpadkov in sicer: okoli 1.200 kg odpadkov od razne pločevine, okoli 151 kg odpadkov od že-
leza, okoli 3120 kg odpadkov od litega železa (od peči, cevi itd.), okoli 90 kg platnenih odpadkov od gasilnih cevi itd. in okoli 400 kubičnih metrov lesenih odpadkov.
Prodaja raznih odpadkov. Pri oddelku zavoda za izradu vojne odeče v Novem Sadu se bo vršila dne 17. septembra t. 1. prodaja raznih odpadkov itd.
Dobava moke. Dne 17. septembra t. 1. ob 11. uri dopoldne se bo vršila pri in-tendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 10.000 kg čiste pšenične bele moke, ničlarice.
Prodaja igralnih kart. Carinarnica v Ljubljani bo prodajala dne 10. septembra ob 10. uri predpoldne na javni dražbi 236 jedinic igralnih kart. (Pikett No. 62, 32 listov.)
Dobava umetnega asfalta. Pri upravi smodnišnice v Kamniku se bo vršila dne 15. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 1500 kg umetnega asfalta.
* * *
Pogoji in natančnejši podatki o gornjih dobavah in prodajah so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Uzakonjena službena pragmatika.
»Službene Novine« z dne 1. t. m. so priobčile zakon o službeni pragmatiki za uradnike in druge državne nameščence. Zakon obsega 252 paragrafov. Z uveljavljenjem te službene pragmatike so razveljavljeni vsi drugi zakoni, ki so veljali za uradnike in državne name-ščence.
Stresemannov govor v Stuttgartu: Nemčija ne odneha s pasivnim odporom, ker se bori za svojo suverenost, ter zahteva moratorij. Ob priliki obiska me-sla Stuttgart je kancelar Stresemann imel važen političen govor, ki je v glavnem vseboval to-le: Nemška zunanja politika stremi za vpostavitvijo suverenosti nemške države in za reintegracijo njenega ozemlja (Porenje in Porurje). V dosego tega cilja so Nemci pripravljeni naložiti nase težka gospodarska bremena ter nuditi državno ter privatno premoženje kot jamstvo za sprejete obveze. Ako Francija zasleduje samo gospodarske smotre, bi ji lahko služile kot jamstvo ravno tako vse nemške železnice kakor ona jamstva, ki jih zahteva. Vsaka nadaljna razprava o odškodninskem vprašanju je Nemčiji dobrodošla. Nato je Stresemann govoril o potrebi po tesni gospodarski zvezi narodov ter zahteval za Nemčijo moratorij. Nemčija, je nadaljeval, je danes v stanu plačati le obresti svojih dolgov in še to bo lahko storila edino, ako bo mogla najeti mednarodno posojilo, za katero bi jamčila nemška industrija. Ker je danes nemško gospodarstvo uničeno, bo mogla Nemčija zbrati potom tega posojila primerne vsote denarja le v slučaju, ako bodo zavezniki uvideli, kolikšne važnosti bi bil ta način rešitve odškodninskega vprašanja za vzpostavitev Evrope. Ko bodo glavni gospodarski viri (Porurje) spet v nemških rokah, bo Nemčija lahko nudila zadostna jamstva za lo posojilo.
Pasivni odpor bo nehal tedaj, ko pridejo zasedeni kraji spet pod Nemčijo. Med govorom o notranjem položaju, je Stresemann izjavil, da bo vlada v kratkem času vpeljala denar s stalno vrednostjo.
Konec državnemu gospodarstvu s špiritom na češkem. Glasom vladne na-redbe z dne 1. avgusta 1923 se je izza 1. septembra t. t. preneslo gospodarstvo s špiritom, katero je dosedaj vodil interministrijelni odbor za likvidacijo špiritne komisije, na družbo za izkoriščanje špirita d. z o. z. v Pragi, Celet-na 31. V tej družbi je koncentrirana vsa špiritna industrija Češke (poljedelski in obrtni zavodi za kuhanje žganja, kakor tudi rafinerije). Izza 1. septembra t. 1. se vrši vsa trgovina s špiritom na Češkem izključno po posredovanju imenovane družbe.
Nemške reparacije za Jugoslavijo. Beograd, 4. septembra. Po pregledu, ki ga je izdalo ministrstvo za zunanje stvari, oddelek za izvršitev mednarodnih dogovorov, je dobila naša država iz Nemčije na račun reparacij meseca julija 1923 stvari za 13,450.856 Din. Od 1. maja 1921 do 31. julija 1923 pa za 216 milijonov 148.528 dinarjev. — Naša država je glede dobivanja reparacij v naturi procentualno na prvem mestu.
V naravi je dobivala reparacije skoro samo naša država.
žetev tobaka. Iz cenilnih podatkov, ki jih je priobčila monopolska državna uprava, je razvidno, da bo letošnja žetev tobaka v naši državi prav dobra. V južni Srbiji se bo pridelalo 6 milijonov kg, v severni Srbiji nekaj nad 3 milijone, v Črni gori 179.449 kg, v Vojvodini 4 milijone 750.000 kg, v Bosni 990.692 kg, v Hercegovini 3,622.938 kg, v Dalmaciji 1,619.186, v Hrvatski in Slavoniji 445.325 kilogramov, v Sloveniji 125.938 kg tobaka. V celem se letošnja žetev ceni na 20 milijonov 757.209 kilogramov.
Otvoritev dunajskega velikega sejma. Z Dunaja poročajo: Včeraj se je svečano otvoril peti dunajski veliki semenj. Govorili so kancelar dr. Seipel in predsednik narodnega sveta Seitz. Med razstavljala iz 12 držav je najmočneje zastopana Nemčija. V večji meri so dalje "zastopane: Čehoslovaška, Jugoslavija, Poljska, Belgija, Francija, Anglija, Švica, Španija in Madžarska. Omeniti je, da je letos s sejmom združena tudi izložba poljskih pridelkov. Stabilnost avstrijske krone, ki dopušča točno kalkulacijo, zelo pogoduje poslovanju na sejmu.
Odpuščanje državnih uradnikov in nepismenost na Ogrskem. Budimpešta, 2. Na- eni zadnjih sej je vlada predložila poslanski zbornici zakonski načrt za skrčenje števila državnih nameščencev. Ugotovljeno je namreč bilo, da je danes na Ogrskem petkrat toliko državnih uradnikov, kakor jih je bilo pred vojno. Vlada je predlagala odpust 24.000 uradnikov do konca lega leta. Organizaciji uradnikov se je pa posrečilo doseči, da se bodo začeli uradniki odpuščati šele s t. januarjem 1925. Ko se je pričela v zbornici razprava o teh odpustitvah, so se čuli protesti proti skrčenju števila učiteljev in profesorjev v očigled dejstvu, da je danes v Ogrski 1,115.600 nad
6	let starih oseb, ki ne znajo ne citati, ne pisati. Splošno se je zahtevalo pomoči proti naglemu širjenju nepismenosti. Posebno raste število nepismenih na deželi, kjer ne morejo otroci radi pomanjkanja obuval in obleke hoditi v preoddaljene šole.
čokolada »Mirim«. »Mirim« neprimerno ime, tako stoji v 98. številki Vašega cenjenega lista. Zakaj neprimerno? Ali mar je politično, nihilistično, anarhistično, ali celo revolucionarno? Ali pomeni kaj italijanskega, nemškega, francoskega, španskega ali celo esperant-skega? Ali škoduje Jugoslovanom v političnem, gospodarskem ali celo kulturnem oziru? Nič tega. »Mirim« je tako skromno, tako ponižno ime, da se ga niti zajec ne vstraši. »Mirim« je tako blagoglasno, kakor petje angelcev v nebesih. «Mirim» je tako milodoneč, kakor stavčevo petje v spomladi. In zato je »Mirim« ime čokoladi, ki je tako fina, kot jo svet še okusil ni.
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza 4. sept. Na produktni borzi notirajo: Pšenica: bačka 79-80 kg, 2 odst., 2 vagona 340; bačka 80 kg, 2 odst., Tisa duplikat kasa.
VELETRGOVINA ŽITA IN MLEVSKIH IZDE&KOV
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične molče najboljših Isanaškllt mlinov, otrobe, koruzne In ajdove lzdellce, kašo. Ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol ln druge poljske pridelke.
Telefon St. 440.	Brx.ojMVl: Volk.
ZAHTEVAJTE PONUDBE!
za september, 2 vagona 343%; banatska, 80 kg, 2 odst., Zenta, 5 vagonov, 337%; srbijanska, Jagodina, 5 vagonov 213%; sremska, 79-80 kg, »2«, 2 vagona 340. Ječmen: bački, 67-68 kg, ponudba 280; bački, 2 vagona 250. K o-ruza: bačka, 3 vagone 267%; bačka, dupl. kasa, 5 vag. 270—265; bačka, defektna, ponudba 190; banatska, Zenta, 4 vag. 265; srbijanska, Beograd, 2 vag. 275. Beli fižol: bački, ponudba 475; sremski, 3 vagone 470. Moka: bačka, »0«, 1 vag. 550; bačka, »0«, 1 vag. 565; »6«, ponudba 365; »7«, ponudba 355. — Tendenca neizpremenjena.
Zagrebška blagovna borza 4. sept. Na produktni borzi notirajo: Moka, Jan-kovci, baza »0«, franko vag. Zagreb, 1 vag. 537.50; moka, franko červenka, »0«, roba 550; pšenica, 78-80 kg, franko Djakovo, roba 350; 79-80 kg, bačke postaje, roba 342.50; oves, franko vagon Sisak, roba 262.50; oves, franko vagon Slatina, roba 255; beli fižol, natovorila
postaja, denar 450; zeleni fižol, franko vagon Koprivnica, 2 vag. 455. Tendenca čvrsta.
Beogradska blagovna borza 4. sept. Na produktni borzi notirajo: Pšenica, 75 kg, 2 odst., franko vagon Smederevo, ponudba 340; isla, šlep Beograd, ponudba 330; pšenica /8-79 kg, 2 odst., Iranko vag. Smederevo, povpraševanje 315; fižol, franko vagon Beograd, ponudba 300; slive, garnitura, franko vag. Cačak, ponudba 410; slive, »95-100«, franko vagon Valjevo, ponudba 400; garnitura Klenak, ponudba 400; »110-120«, franko vagon Valjevo, povpraševanje 350; oves, franko vagon Beograd, ponudba 240; koruza, nova, rešetana, ponudba 288.
Tržne cene v Mariboru. Novi tržni cenik, veljaven od 1. septembra, izkazuje samo izpremembe pri mesnih cenah in pri mlevskih izdelkih. Cena za prvovrstno goveje meso je poskočila od 24.25 Din na 25 - 27.50 Din; pri IH. je
padla od 21 — 22 Din na 17 — 20 Din; pri teletini je zopet poskočila od 25 — 27.50 Din na 31.50 Din. Cena pri kruhu in mlevskih izdelkih je padla za 50 para (kg belega kruha stane 7 Din; žemlja 50 para). Žito izkazuje neizpremenjene cene. Jajca so se podražila za 50 para (stanejo 1.75 — 2 Din). Cena krmi se vzdržuje in sicer od 100 — 112 Din. Cena zelju: glava zelja je padla od
3	— 5 Din na 1 — 2 Din. V špecerijskem blagu se je pocenil sladkor v kristalu za
2	Din; v kockah za 1 Din (cena: kristal kg 22 Din; kocke kg 24 Din).
Tedenski pregled zagrebškega žitnega trga. Zagreb, 1. septembra. Trgovina s pšenico je pretekli teden pokazala boljše izglede navzlic temu, da promet še vedno zaoslaja za normalnimi razmerami. Dovoz na tržišče je popustil zlasli iz Srbije, radi tega, ker je vreme za poljska dela ugodno. Baška pšenica je notirala 337.50—340 Din, banatska 335 — 337.50, pariteta Senla. Banatsko
blago za prevoz po vodi je bilo nekoliko cenejše. Zn srbijansko pšenico se je zahtevalo 320, pariteta Beograd. Na Iržiscu se je pojavilo tudi sremsko blago. Ječmen se še vedno zanemarja, ker je razlika proti ceni pšenice še vedno premajhna. Postavno baška postaja se je zahtevalo za ječmen 260 — 270 Din. Ovsa je v izobilju na ponudbo. Povpraševanja ni bilo. Na tržišču je bilo samo nekoliko bačke robe, medlem ko slavonske sploh ni bilo. Za koruzo ni bilo povpraševanja radi slabe tendence. Promet je bil neznaten. Postavno baška postaja je notirala 2/0—275 Din. Tržišče z moko je bilo tekom tega tedna rezervirano, ker se konzum vzdržuje pričakujoč nižjih cen, vsakega nakupa. Pričakovati pa ni nadaljnega padca cen, ker so iste, odkar se je pričel izvoz, na višini, ki odgovarja izvozni pa-riteli. Moka dobre kvalilete je notirala na bazi »0« 610—615 Din, parileta Zagreb in v papirnatih vrečah.
TELEFON 268
USTANOVLJENO LETA 1906
Najpopolnejši stroji. Vsak kupec najboljša referenca. — Tudi na obroke dobavi tvrdka
Ljubljana
Gradišče št. 10
Veletrgovina
UŠarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, rsznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
ISANA«
Tvornica čokolade d. as o. se.
Hoče - Maribor
Najfinejše vrste čokolade Im kakao. Kvaliteta najboljša!	Cene	ugodne!
drž. dvorazredne trgovske šole išče primerne službe. Ponudbe pod .Absolventinja* na upravništvo tega lista.
ZAHTEVAJTE POVSOD
„E T A
GORČICO (SENF)
KATERA SE OI> I.IKUJi: PO SVOJEM IZREDNEM OKUSU IN KAKOVOSTI I
.	-	''•".A
liff*
11
Zagreb
Duga ulica 32
nzniuaftc?
mm
Sv. Petra cesta m. 43
na flvorišCu, viioii tiiili iz Komenskega ulice
i ni
TOVARNA OOfiČICE DRUŽBA '£. O. 25. KAMNIK
I y
ariiiiiiiiiiisiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiniiii
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici.
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija).
Brzojavke: Zadruga Kropa.	Telefon	Interurban: PocinarS 2.
Žeblji za železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za Čevlje, spojke za odre in prage, spojke za ladje In splave, železne brane, zobje za brane, kljuke za podobe, zid, cevi, vijaki, matice, zakovice, verige, žoki za pilote. Vsi drugi v našo stroko spadajoči Izdelki po vzorcih in risbah.
Srbska doma«5a ročna Industrija g čiliiuova za kompletnejedllnšce g spalnice In pisarne v Pirotu g
Glavno zastopstvo za Slovenijo: |
J. KOSTEVC [
IJubljano, Sv. P>elr«a cesta 4 j
MANUFAKTURA |
Na droliiioT	Mat	debeloI m
INDUS D. D. preje CARL POLLAK
Tovarna usnja in usnjatih izdelkov Kranj, Ljubljana, Vrhnika
Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 68. ■ Tel. 528.
I. INDUSTRIJA USNJA.
			
		—Ul—Hil	
Ne smete opustiti,
me da bi poselili
INGER
A.	Vegeiabilno (čreslostrojeno usnje):
1. kravine, rjave, črne in cliagrin ier za mehove in strehe,
2. kipsi,
3. teletine,
4	ovčine in kozine:
a) mazane, rjave in črne,
b) barvane, za mobilije, tapeciranje In konfekcijo;
5. vacheltes:
o) za izdelavo dokolenic, barvane ah naravne,
b) za izdelavo nogometnih žog,
c) za izdelavo razne usnjate konfekcije; 6 svinjine (specijalitetat:
a) za fino jahalno opremo, barvane ali
.«r
naravne,
b) za kovčege,
c) za mobilije in galanterijsko konfekciio (portemonnais, portefeuilles in kniig >-veštvo);
7.	podplati:
a) trovloženi hrastostrojeni podplati,
b) vachc;
8 crouponi za izdelavo transmisijskih jer-menov:
a) specijalno strojeni (angleški sistem),
b) hrastostrojeni.
B. Chrom-usnje:
1. box~calf, črno in barvano,
2. chevreaux,
3. chevrette,
4	chrom-usnje za izdelavo nogometnih iog,
5.	chrom-usnje za izdelavo jermenov.
C. Golun-usnje;
za izdelavo vezilnih in šivalnih jermenčkov
D. Lak-usnje:
1	box-calf,
2.	chevreaux.
Datviljora F oddelek st. 155 na Ljubljanskem velesejmu
II. INDUSTRIJA USNJATIH IZDELKOV.
Patria
Cognac
Medicinal
Ljubljanski velesejem Pavillon L, slanica 481
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Leop. TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
Naprava kompletnih elektrarn. Zaloga raznih motorjev, svetilnih teles, žarnic in inštalacijskega materijala.
Načrte in proračune na zahtevo.
A.	Čevljarski izdelki:
1. čevlji za strapac,
2. čevlji za rudnike,
3	čevlji za spori in nogomet,
4. čevlji po vojaškem vzorcu,
5. sandale.
B.	Konfekcija transmisijskih gonilnih jermenov:
1.	specijalni stroj,
2	hrastov stroj,
3. chrom-stroj,
4. jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov.
C.	Konfekcija za
dokolcnice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeuilles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice.
Pristopajte kot član k društvu
IPS
fia
Slovenska o trgovska delniška družba $	v	Ljubljani
Resljeva cesta št. 22 zraven c	glavnega	kolodvora
9	priporoča svojo veliko zalogo
t	kolonijalne in Špecerijske robe
0)	Solidna in točna postrežba I
Zahtevajte cenik!
0)
0)
3 o
3
0)
a o cr
©
o
banka d. d.
Dionička glavnica: Din ©O milj ono v. Rezerva: Din 32,515.00©*—
Podružnice:
Bled,	Jesenice,	Metkovič.
Cavtat,	Korčula,	Prevalje,
Celje,	Kotor,	Sarajevo,
Dubrovnik, Kranj,	Split,
Ercegnovi, Ljubljana,	Šibenik,
jelša,	Maribor,	Zagreb.
Amerlkanskl odi o.
Naslov za brzojavke: Jadranska.
Afiliirani zavodi:
Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser State bank, Cortland Street 82,
New-York City.
BANCO JU GO SLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natales,
Porvenir.
Illllillililillillllllllilllllllllilllllllllll
Piiii
Maribor, Frančiškanska ul. 11 izdeluje vse vrste najboljših
Priporočamo:
v svoji moderno opremljeni mehanični delavnici Ustanovljeno 1. 1836
tilliililllllilllllllllllllllllllllliilllillll
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malol
'pgoicf oglasite v ..Trgovskem listu**!
TROOVSKO-miBSTRIJSKl KUlSU Hilli
Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, pravila, koledarje,
posetnice I Simon Gregorčičeva ulica
Ljubljana
Tiska trgovske in uradne tiskovine, pisemske kuverte in druge tiskovine
TVORNICC HCrTCNiMA
'CKT1
M Iffis
Ljubljana, Poljanska cesta št. 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ier za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po nasnižji ceni. Pločevinasta ambalaža, kakor kanle za firnež, olje, bencin, doze za barve,
:::	kandite	in konzerve. :::
vsakovrstno žganje. Zahtevajte cenike!
Telefon 240. rzolavke: GrellC.
tovarna	^
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. la, II. nadstropje.
I torom-izdelki
II UUBURND
Paviljon L 470 b
Ljubljanski velesejem, paviljon ). 381
! 1
Zaloga pri veletrgovinah:
A.. Šarabon, Slovenska trgovska d. ti., Černak & Co., Jadran" d. 25 o. z.
Veletrgovina
LJUBDANA
priporoča
špecerijsko,
kolonijalno
blago
Centralna vnočevalnica
lir	Eksport
Lil	Mesni izdelki
j	
	Prekajeno meso
	
	Govedi
priporoča svoje prvovrstne mesne izdelke vsem cenj. odjemalcem; vsak dan dvakrat sveže hrenovke, tlačenke, jetrne paštete, druge klobase in naj-izbranejše špecijalitete. Nadalje razpolaga z vsemi vrsiami prekajenega mesa. Peča se z živo in zaklano živino ier razprodaja na svojih stojnicah na Vodnikovem trgu goveje meso po konkurenčnih cenah.
Centralna vnovčevalnica, družba z o. z., Ljubljana.
Tovarna perila :: Ljubljana
Kolodvorska ulica 8 (nasproti hotela Štrukelj)
DRAGO & GENICA VOJSKA
I n,tnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijskn d. d., Ljubljana. - Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.
NflJUECfl. JU<503LftueN5Rft TUORNICA TJE5TENIHA NA • - ELEKTRONI POGON. - -
PROIZUADJA DNEVNO KG. 20.000 TJE5TENINE 5VAKE UR5TI I OBLIKrt f0 NfUNO-UIJEM NAPULJSK0M UZ0RU.
ILU5TRIRANE CJENIKE NA - - ZANTJEU FRANKO. - -
0TPREMA PRZA I T0CNA
brzo;avi ^
CEHNA-OjHIS
C c tina-odlit
OI.a-vEio
JES.StOpStVO
za
Slovenijo:
Paternosft &. lemic,
Sloinšl^o^aiL oSI«C£a. M.	Telefon	št.