OB STOLETNICI LENINOVEGA ROJSTVA
MARJAN  BRITOVSEK
Sto let je preteklo, odkar se je v daljnem
ruskem mestu Simbirsku, sedaj Uljanovsku,
v družini malega ruskega plemiča, carskega
uradnika, rodil 10. aprila 1870 Vladimir Iljič
Uljanov.
Svoja otroška in mladeniška leta je pre-
bil v Povolžju, v simbirski, kazanski in sa-
marski guberniji, ki so bile izrazito kmečke.
Leninova leta učenja in mladosti sodijo v
eno najbolj mračnih dob v zgodovini Rusije,
ko je carizem slavil zmago nad revolucio-
narnim gibanjem sedemdesetih let. Ko so
pripadniki Narodne volje leta 1881 ubili car-
ja Aleksandra II., je absolutistična vlada za-
ostrila prisilne ukrepe. Narodovoljci so za-
čeli pripravljati atentat na carja Aleksandra
III. Študent peterburške univerze Aleksan-
der Uljanov, ki se je tedaj priključil narodo-
voljcem, se je prostovoljno javil, da bo izvršil
atentat na avtokrata. Zaroto so odkrili in za-
rotnike aretirali. Uljanova so obsodili na
smrt na vislicah.
Bratova usoda je izostrUa Leninove poglede
in razvila v njem neverjetno treznost in spo-
sobnost za realistično presojo. Že tedaj je
spoznal, da so metode individualnega terorja
v boju z absolutizmom napačne in da ne vo-
dijo k cilju.
Ko je moral umreti petindvajsetletni Alek-
sander Uljanov, je Lenin končal gimnazijo
kot najboljši učenec, odlikovan z zlato meda-
ljo. Dne 13. avgusta 1887 se je vpisal na
pravno fakulteto kazanske univerze. Se iste-
ga leta so ga zaradi aktivne udeležbe na štu-
dentskih demonstracijah aretirali, izključili
in pregnali na posestvo starega očeta v vas
Kokuškino v kazanski guberniji. Oktobra
1888 so mu dovolili, da se je preselil v Kazan
k materi.
Leta 1889 se je družina Uljanovih prese-
lila v Samaro, kjer je Lenin preživel skoraj
štiri leta. Sele spomladi 1890 je dobil dovo-
ljenje za opravljanje privatnih izpitov na
pravni fakulteti petrograjske univerze. V
enem letu je preštudiral štiriletni univerzi-
tetni program in leta 1891 z odliko opravil
izpite na peterburški univerzi.
V Samari je izoblikoval svoje marksistične ■
poglede in začel prve boje z naredniki. Pre-
učeval je rusko gospodarstvo in zgodovino
ter imel številne referate v samarskih ilegal-
nih krožkih.
Triindvajset let star je prišel advokat Vla-
dimir Iljič Uljanov 31. avgusta 1893 v Petro-
grad, da nadaljuje svoje delo kot aktivni re-
volucionar. Peterburško obdobje je v njego-
vem življenju zelo pomembno. Razvil je odlo-
čen boj proti narodnikom z »legalnim mark-
sizmom« in prvim pojavom ekonomizma. Po
mnenju Krupske je Lenin v tem obdobju
dozorel za voditelja delavskih množic. Rezul-
tat njegovega dela je bila ustanovitev »-Zveze
borbe za osvoboditev delavskega razreda-'.
Leninova aktivnost je bila carski policiji trn
v peti. Dne 8. decembra 1895 ji je uspelo
Lenina aretirali in organizacijo »Zvezo borbe«
razbiti. V zaporu je Lenin prebil 14 mesecev.
Dne 29. januarja 1897 je bil obsojen na tri
leta pregnanstva v Vzhodni Sibiriji. Dne 4.
marca je prišel v Krasnojarsk, kjer je moral
čakati skoraj dva meseca, da so mu določili
stalno mesto pregnanstva. Končno so mu spo-
ročili, da mora svoje pregnanstvo preživljati
v vasi Sušenskoje v minusinskem okraju je-
nisejske gubernije, kamor je kmalu prišla tu-
di njegova zaročenka Krupska, Leninova bo-
doča žena, ki so jo aretirali zaradi zvez z
organizacijo »Zveze borbe«.
V treh letih pregnanstva je Lenin napisal
nad trideset del. Tu je dokončal tudi svojo
knjigo »Razvoj kapitalizma v Rusiji«, ki je
legalno izšla leta 1899 v Petrogradu. Na
osnovi analiz v tem delu je kasneje izobliko-
val taktiko boljševikov v revoluciji 1905—
1907. V vrsti člankov pa je postavil temelje
političnemu programu in taktiki ruske soci-
alne demokracije.
Po izteku pregnanstva — letih šolanja, kot
je zapisala Krupska — se je Lenin ves zavzet
lotil priprav za izdajanje občeruskega časo-
pisa, ki naj bi izhajal v inozemstvu in bil
čimbolj povezan z revolucionarnim delom v
Rusiji. Zato je 16. junija 1900 odpotoval v
svojo prvo emigracijo, ki je trajala več kot
pet let.
65
v Evropi je Lenin takrat že užival sloves
pisatelja, žurnalista in organizatorja podtal-
nega gibanja. To mu je olajšalo povezavo s
kolonijo ruskih emigrantov, ki so s svojo
vnemo in duhovno veličino pritegovali mla-
de ruske revolucionarje. Z vso zavzetostjo se
je takoj lotil organizacijskih priprav za izda-
jo političnega lista »Iskra«. Pogovori s sta-
rejšo generacijo marksistov o organizaciji in
programu »Iskre« so bili zelo burni. S težavo
so se sporazumeli, da bodo list začeli izdajati
v Munchnu. Bližajoče se revolucionarno giba-
nje je zahtevalo, da osnujejo centralizirana
stranko, sposobno, da vodi revolucionarno gi-
banje ter popelje delavce in kmete v boj pro-
ti carizmu. Vsa Leninova aktivnost je bila
podrejena temu cilju. Ko »Iskre« ni bilo več
mogoče tiskati v Miinchnu, se je uredništvo
preselilo v London, kamor je odpotoval tudi
I^enin. Boj v uredništvu Iskre se je vedno
bolj zaostroval in vzel Leninu mnogo časa in
moči. V oktobru leta 1902 je prišel v London
še en begunec iz Sibirije. V zgodnjih jutra-
njih urah je nestrpno potrkal na vrata Le-
ninovega stanovanja, na vrata zgodovine.
Lev Bronstein Davidovič Trocki. Novega so-
delavca je Lenin takoj zaposlil pri Iskri. Že-
lel ga je vključiti celo v redakcijski odbor in
tako izravnati razmerje sil sebi v ko>rist. Ple-
hanov se je temu ostro protivil. Vztrajal jc
pri zahtevi, naj bi razpravljali o sprejemu
Trockega v redakcijo šele po II. strankinem
kongresu, za katerega so bile priprave v pol-
nem teku. Lenin se je zelo skrbno priprav-
ljal na ta kongres, ki naj bi utrdil rezultate
skoraj triletnega delovanja Iskre.
Glavna naloga kongresa, ki je pričel z de-
lom v Bruslju in se nato nadaljeval v Lon-
donu, je bila ustvaritev socialnodemokratske
stranke na načelih in organizacijskih osno-
vah, ki jih je postavila Iskra.
Zapiski s kongresa dajejo le bledo sliko
debat; namesto celotnih govorov navajajo
samo zgoščene povzetke.
Leninovi govori na kongresu so bili uper-
jeni proti prizadevanjem vseh tistih, ki so ho-
teli ustanoviti raznobarvno in razblinjeno
stranko. Kongres je z večino glasov sprejel
osnutek statuta, ki ga je predlagal Martov.
Večino je dobil Leninov predlog za reorgani-
zacijo Iskre in njegov predlog kandidatov za
centralni komite. Leninove pristaše so odtlej
imenovali boljševike, nasprotnike pa menj-
ševike. Organizacijska nesoglasja so opozar-
jala na globoko krizo v stranki. Začel se je
dolg, zapleten proces diferenciacije v stran-
ki na revolucionarno in zmerno krilo.
Po kongresu se je boj v stranki še bolj za-
ostril. Menjševiki so se s pomočjo Plehanova,
ki je prešel v njihov tabor, polastili vodilniii
partijskih organov in uredništva Iskre. Na-
mesto stare se je pojavila menjševiška Iskra.
Na straneh nove Iskre pa so vodili bojni po-
hod proti Leninu. Svojim nasprotnikom je
Lenin odgovoril s knjigo »Korak naprej, dva
koraka nazaj«. V njej so boljševiki našli od-
govor na vprašanja, ki so jih vznemirjala.
Bližali so ise novi boji, nove preizkušnje.
Na pragu je bilo leto 1905. Lenin je čutil, da
se približuje revolucionarni vihar. S prese-
netljivo točnostjo je v številnih člankih oce-
nil pomen rusko-japonske vojne za razvoj
ruske revolucije. Lenin je gledal daleč na,-
prej. Po besedah Krupske je izjavil: »Giba-
nje bo raslo kot lavina, revolucionarno ljud-
stvo ne bo ostalo na pol poti.«
V takih okoliščinah je postalo sklicanje
tretjega kongresa partije nadvse potrebno. Iz-
delati je bilo treba taktiko stranke v revolu-
ciji. Menjševiki so starim nesoglasjem v or-
ganizacijskih vprašanjih dodali še nova v
taktičnih vprašanjih. Menjševiki so sodelova-
nje na kongresu odklonili. Tretji kongres se
je sešel v aprilu 1905 v Londonu. Delavsko
gibanje v Rusiji je bilo ta čas v polnem raz-
mahu, organizacija pa je dobivala trdne ob-
like. Ilegalni komiteji, ki so delovali v izred-
no neugodnih pogojih, so v letih 1904 in 1905
opravili ogromno delo. Lenin je na kongresu
ugotovil nevarnost birokratizacije v vodstvu
stranke. Razprava o nujnosti vključevanja
delavcev v komiteje je bila na kongresu zelo
živa. Lenin je vztrajal, da morajo postati ko-
miteji zares delavski.
Vse glavne resolucije, ki jih je sprejel kon-
gres — o oboroženi vstaji, o začasni vladi, o
odnosu do kmečkega gibanja — je napisal
Lenin sam. V njih je poudarjal potrebo po
aktivni udeležbi proletariata v revoluciji, po-
trebo, da si delavstvo pribori v revoluciji vo-
dilno vlogo, da se poveže s kmeti in izolira
liberalno buržoazijo. Lenin je pozval stran-
ko, naj krepi zvezo z delovnimi množicami,
jih vzgaja v socialnodemokratični zavednosti,
razvija njihovo revolucionarno dejavnost in
skrbi za to, da bi iz delavskih vrst prišlo čim-
več sposobnih delavskih voditeljev.
Po več letih emigracije se je Lenin v za-
četku novembra, leta 1905 preko Stockholma
vrnil v Peterburg. Prvi članek, ki ga je na-
pisal po vrnitvi, je obravnaval vprašanje o
reorganizaciji stranke. V njem je opozoril na
nove okoliščine za aktivnost stranke in ski-
ciral drzne obrise nove smeri. Poudarjal je,
da je treba ohraniti konspirativni aparat
stranke, toda tudi čimbolj izkoristiti legalne
možnosti. Zavračal je bojazen članov komite-
jev, da se bo stranka razblinila v množici.
V začetku decembra 1905 se je Lenin od-
peljal v Tammersfors na prvo konferenco
boljševikov. Konferenca je bila v času, ko se
je začel v Moskvi oborožen boj; zato si je Le-
nin prizadeval, da so hitro zaključili delo. V
resoluciji, ki so jo sprejeli, so pozvali boljše-
vike, naj pohitijo s pripravami za organizira-
nje oborožene vstaje. Konference se je pod
imenom Ivanovič udeležil tudi Josip Džugaš-
vili (Koba). Njegov nastop na posvetovanju
je bil komaj opazen. Krupska ga med boljše-
viki niti ni navedla. Ko se je seznanil z Le-
ninom, je bil star 26 let. Tammersforsko po-
svetovanje je bilo zanj pomemben mejnik.
Seznanil se je z voditelji stranke in spoznal
njen mehanizem.
Decembrska oborožena vstaja moskovskih
delavcev leta 1905 je doživela poraz. Revolu-
cija se je umikala. Leninovi članki iz tega
obdobja in njegovi nastopa na stockholmskem
in londonskem kongresu ruske socialne de-
mokracije so nadvse poučni. V njih je Lenin
prilagodil strategijo in taktiko političnega
boja novim razmeram.
Avgusta 1907 se je Lenin v Stuttgartu ude-
ležil mednarodnega kongresa II. internacio-
nale. Rezultat njegovih prizadevanj v ospred-
ju mednarodnega socializma je bila antimi-
litaristična resolucija. V njej so opozorili, da
naloga delavskih strank ni samo boj proti
vojni, marveč morajo izkoristiti tudi krize,
ki jih ustvari vojna za socialistično revolucijo.
Iz Stuttgarta se je Lenin vrnil na Finsko.
Volitve v tretjo državno dumo so okrepile
pozicije plemstva in veleburžoazije. Pričelo
se je obdobje reakcije. Delavske organizacije
so razbili, revolucionarni tisk pa zatirali.
Carska vlada je ustanovila izredna sodišča,
po deželi pa so krožile kazenske ekspedicije.
Carizem je hotel obračunati z voditelji revo-
lucije in Lenin se je moral umakniti v tu-
jino.
Začela se je druga Leninova emigracija, ki
je bila dolgotrajnejša in težja od prve. Deli-
mo jo lahko v tri obdobja. Prvo obdobje od
1908 do 1911 je čas, ko je v Rusiji vladala
najbolj mračna reakcija, v drugem obdobju
od 1911 do 1914 je revolucionarno gibanje
zaznamovalo vzpon, tretje obdobje od 1914 do
1917 pa zajema vojna leta. Označimo ga lah-
ko tudi kot zimmerwaldsko obdobje Lenino-
vega boja za III. internacionalo. Njegova de-
la iz tega obdobja prežema miselni zagon. Za
Lenina so bila leta 1908 do 1911 čas najbolj
napornih bojev na ideološki fronti. Stranko
je bilo treba obvarovati pred ideološkim raz-
krojem.
Lenin je zastopal stališča, da je treba skrb-
no preučiti izkušnje revolucije in povzeti iz
nje nauke za bodočnost. Bil je mnenja, da je
naloga ruskega delavskega razreda, da viso^
ko povzdigne, razvije in utrdi tradicije revo-
lucionarnega boja in da vcepi te tradicije v
zavest širokih ljudskih množic, da jih ohra-
nijo do naslednjega vzpona neizogibnega de-
mokratičnega gibanja. Prav dejstvo, da je
boljševizem ostal v obdobju poraza zvest na-
logam revolucije, mu je omogočilo, da je v
času oživljanja revolucionarnega gibanja do-
segel neverjeten vzpon. Leninov boj proti li-
kvidatorjem, ultimatistom in otzovistom je
imel globoko zgodovinsko opravičilo. Tradi-
cija leninizma iz tega obdobja je bila, znati
se prilagoditi najtežavnejšim okoliščinam, pri
tem pa ostati vselej dosleden in se ne odpo-
vedati principom in revolucionarnim pozici-
jam. Leninu je uspelo v obdobju stolipinske
reakcije jasno opredeliti organizacijsko po-
litiko in taktiko stranke. Šlo je za eksisten-
co stranke, za njen vpliv na množice. Usodni
zgodovinski trenutki so ga silili k temu, da je
razvil dosleden boj proti tistim, ki so posku-
šali uničiti stranko. Lenin ni nikdar dvomil,
da bodo boljševiki dobili večino v socialno-
demokratski stranki, ki pa mora biti stranka,
ne frakcija.
Po neutrudnih Leninovih prizadevanjih so
5. januarja 1912 v Pragi sklicali šesto vse-
rusko konferenco boljševikov. Lenin je na
konferenci poudaril, da je treba osnovati mo-
čno, strnjeno, ilegalno partijo z gibljivimi
ilegalnimi celicami, povezanimi z mrežo le-
galnih organizacij. Na praški konferenci se je
izoblikovala boljševiška frakcija v samostoj-
no stranko in izvolila svoj CK, v katerega so
po konferenci kooptirali še Josipa Visariono-
viča-Stalina. Ta je postajal tedaj vse bolj
znan kot mož iz jekla in vzor trdote, kasneje
pa so postajale vedno bolj očitne njegova
maščevalnost, nepreračunljivost in nezaup-
ljivost.
Kljub vsem spletkam in blatenju nasprot-
nikov je Lenin kalil partijo za njene bodoče
zgodovinske naloge. Čutil je bližajočo se re-
volucijo, ki jo je napovedovalo vse več zna-
menj. Dne 4. aprOa 1912 je prišlo do strelja-
nja delavcev v zlatem rudniku ob Leni, kar
je bilo vzrok, da je revolucionarno razpolo-
ženje množic prešlo v revolucionarni polet.
Lenin je vse teže vodil stranko in rastoče de-
lavsko gibanje iz Pariza. Dne 19. junija 1912
se je preselil v Krakov. O tem obdobju je
Krupska zapisala: »Krakovsko emigrantsko
obdobje ni v ničemer podobno pariškemu ali
švicarskemu. Dejansko je to bila le polovič-
na emigracija. V Krakovu smo živeli izključ-
no za delo v Rusiji.«
V krakovskem obdobju se je Lenin osebno
seznanil z Buharinom.
Lenin se je tedaj veliko ukvarjal z nacio-
nalnim vprašanjem. Branil je samoodločbo
narodov pred menjševiki in predstavniki
Bunda. V svojem spisu »O pravici narodov
do samoodločbe« je dal precizen odgovor ru-
skim menjševikom in Rozi Luxemburg na
njen obsežni članek »Nacionalno vprašanje in
67
avtonomija«. Lenin je vprašanje samoodločbe
postavljal zgodovinsko konkretno. Platforma
stranke so bile zahteve po popolni enako-
pravnosti vseh narodov in jezikov, po široki
pokrajinski avtonomiji in zagotovitvi pravic
nacionalnih manjšin. Lenin je poudarjal, da
je dolžnost vseh delavcev v državi, da se
združijo v enotni razredni organizaciji ne gle-
de na svojo nacionalnost. Bil je eden izmed
redkih voditeljev, ki ni nikoli opustil načela
samoodločbe. Obsojal je velikoruski šovini-
zem, imel pa globoko razumevanje za ruisko
kulturo. Samo v krakovskem obdobju je Le-
nin napisal tudi nad 40 člankov o agrarnem
vprašanju.
Iz Krakova je Lenin neutrudno spremljal
vzpon delavskega gibanja, registriral in kla-
sificiral celotno dogajanje. Likvidatorji so
ironično ugotavljali, da ima Lenin za seboj
samo mladino. Lenin pa je prav v tem videl
prednojst za svojo stranko. Revolucija in voj-
na sta naložili prav mladim generacijam naj-
težja bremena. Boljševizmu sovražne skupi-
ne niso bile sposobne, da bi se zakoreninile v
delavskem gibanju. Lenin je izpeljal logičen
zaključek, da bo sarriiO v boju is temi skupi-
nami mogoče skovati resnično socialnodemo-
kratsko stranko Rusije.
Ko je Nemčija napovedala vojno Rusiji, so
se boljševiki v Poroninu zbrali v Leninovem
stanovanju in se posvetovali, kakšno stališče
naj zavzamejo. Lenin je bil mnenja, da bo
vojna pospešila revolucijo. Vodstvo stranke
se mora zato kar najtesneje povezati z Rusijo
in voditi propagando v duhu revolucionarnih
perspektiv. Pet dni kasneje so Lenina areti-
rali, vendar so ga po posredovanju vplivnih
socialnih demokratov kmalu izpustili. Viktor
Adler mu je izposloval dovoljenje, da je smel
zapustiti Avstrijo. Skupaj s Krupsko se je 5.
septembra 1914 preselil v Bern.
Pričelo se je Leninovo zimmerwaldsko ob-
dobje boja za tretjo internacionalo. Lenin je
v medvojnih letih zraistel v pomembnega vo-
ditelja mednarodnega delavskega gibanja.
Njegovi nastopi na mednarodnih konferencah
socialistov so z jasno začrtano platformo želi
vse večje uspehe. V Zimmerwaldu je osno-
val zimmerwaldsko levico in strnil njene vr-
ste. Z revolucionarnim optimizmom je gledal
v bodočnost in trdno veroval v uspeh revolu-
cionarne taktične linije.
Študij o ekonomiji imperializma in te-
meljite analize celotne svetovne podobe im-
perializma so Leninu omogočile, da je vrsto
političnih vprašanj na novo temeljito osvet-
lil. Sredi znanstvenega dela je še našel do-
volj časa, da se je predal pripravam na kient-
halsko konferenco. Vpliv levice se je na kon-
ferenci še okrepil. V Kienthalu so izdelali,
čeprav ne v vseh točkah, dosleden akcijski
program zimmerwaldovcev. Po Leninovih iz-
javah je konferenca pomenila korak naprej
v razcepu z desnimi sociahisti.
Lenin je bil med tistimi, ki so po februar-
ski revoluciji v Rusiji najgloblje dojeli nalo-
ge revolucionarne socialnodemokratske stran-
ke. V svojih člankih »Pisma od daleč« je iz
Švice nakazal taktiko stranke v novih raz-
merah. Lenin je pisal, da revolucija še ni
končana, da se morajo delavci junaško boriti
in izbojevati zmago tudi v drugi etapi revo-
lucije. Poudarjal je, da je februarska revolu-
cija le prva stopnja revolucije, Rusija pa
preživlja svojevrstno zgodovinsko istanje pre-
hoda k drugi etapi. Kako ogromne so bila
razlike med Leninom in boljševiki, ki so se
takrat vrnili iz sibirskega pregnanstva!
Usmeritev Pravde pod vodstvom Kameneva
in Stalina je bila po njuni vrnitvi iz Sibirije
povsem na bramboskih pozicijah.
Dne 3. aprUa 1917 so se Lenin, Zinovjev in
skupina ruskih političnih emigrantov vrnili
iz Švice v zapečatenem vagonu prek Nem-
čije v Rusijo. Množice so navdušeno sprejele
svojega voditelja, ki se je po devetih letih
vrnil v domovino. Njegova vrnitev je bila
za nadaljnjo usodo revolucije izrednega po-
mena. '
Že naslednjega dne po vrnitvi v Petrograd
se je Lenin udeležil posveta boljševiške frak-
cije v tavriški palači, na katerem je obrazlo-
žil svoja stališča. Kasneje je ta referat po-
novil na skupnem zborovanju socialnih de-
mokratov v isti stavbi. Govoril je okoU dve
uri in nato povzel svoj govor v znane april-
ske teze.
Govor je izzval pri menjševikih vihar
ogorčenja. Vsevprek so vpih, da izkazuje Le-
nin veliko uslugo reakciji in da revoluciji
grozi nevarnost. Razkolnikov je nekaj let
kasneje zapisal: »Prihod Vladimira Iljiča je
izzval popolno preusmeritev taktike naše
stranke. Moramo priznati, da je pred njego-
vim prihodom vladala v stranki velika zme-
šnjava ... Naloga osvojitvi oblasti je bila po-
stavljena kot daljni ideal... Menili so, da
storijo dovolj, če z nekaterimi omejitvami
podpirajo provizorno vlado. Stranka ni imela
avtoritativnega voditelja, ki bi jo povezal in
vodil.«
Brez Lenina se ne bi nihče znašel v novem
položaju. Vsi so bUi ujetniki starih formul.
Po Leninovih ocenah pa bi, če bi se omejili
samo na geslo demokratične diktature, de-
jansko prešli k malomeščanstvu.
Šele čez nekaj časa je stranka dojela
zgodovinski pomen aprilskih tez. Leninovo
geslo v tem času je bilo prepričevanje. Izja-
vil je: »Prosvetljevanje je najtežja naloga za
stranko, ki je bila do včeraj ilegalna..
Lenin je položaj vselej presojal realistično.
Ugotavljal je, da proletarska stranka ne mo-
re storiti večje napake od tiste, da gradi
svojo taktiko na subjektivnih željah.
Kaj je Leninu omogočilo, da je preusmeril
stranko na nove tirnice že v nekaj tednih?
Primarno sta bila tu odločilna Leninova
osebna kvaliteta voditelja in objektivni re-
volucionarni položaj. Lenin ni bil močan sa-
mo zato, ker je poznal zakone razrednega
boja, ampak tudi zato, ker je znal pravUno
prisluhniti živemu gibanju množic. Odločno
je bil prepričan, da bodo delavci, ki so pod-
pirali ilegalno stranko, pripravljeni izkori-
stiti revolucionarne perspektive. Množice so
bile bolj revolucionarne kot mnogi stari bolj-
ševiki, ki so se oklepali starih formul. Leninu
je uspelo s sorazmerno majhnimi izgubami
obrniti krmilo stranke in jo usposobiti za no-
ve revolucionarne podvige.
Oktobrska revolucija in priprave nanjo so
bile Leninovo delo. Mnogi sodobniki prizna-
vajo nemajhne organizacijske zasluge za ure-
sničevanje Leninovih strateških konceptov
Trockemu in številnim Leninovim ožjim so-
delavcem, ki so kasneje postali žrtve Stali-
novih čistk v času terorja Jagode, Ježeva in
Berije, razvpitih Stalinovih komisarjev za
notranje zadeve. Leninu je vselej uspelo pri-
dobiti stranko za svojo strategijo in jo pove-
sti v boj. Velikopotezno je prešel konflikt z
Zinovjevim in Kamenovom ter jima zaupal
pomembna mesta, ne da bi jima kdajkoli
očital omahovanje v revoluciji. Podobno jo
bilo s Trockim. Za Lenina je bil dolgoletni
boj s Trockim končan v trenutku, ko je
Trocki začel izvajati njegovo politiko.
Leninov organizacijski genij se je zlasti
izkazal v oktobrski revoluciji in pri izgrad-
nji sovjetske države. Kot predsednik sveta
ljudskih komisarjev je vodil neposredno or-
ganizacijo centralnega aparata sovjetske dr-
žave in graditev organov sovjetske oblasti.
Na vsa vprašanja gospodarskega, političnega,
administrativnega in kulturnega življenja je
odgovarjal z odloki. Pri tem ga ni vodila
strast po birokratskem uradovanju, temveč
težnja, da program stranke pojasni v vlad-
nem jeziku. Globoko je veroval v ustvarjal-
no silo ljudskih množic, s katerimi je bil
tesno povezan. »Živa ustvarjalna dejavnost
množic,« je zapisal, »mora biti glavni dejav-
nik novega javnega življenja.« Stranka je v
Leninovem obdobju usmerjala revolucionar-
no energijo in ustvarjalno dejavnost množic
v tirnice za graditev sovjetske države, Iljič
pa je znal spodbuditi aktivnost množic in jim
postavljati konkretne cilje.
Prvi meseci po zmagi oktobrske revolucije
so dokazali, kakšne neizčrpne sile in revolu-
cionarna energija so nakopičene v ljudstvu,
ki se je osvobodilo pritiska veleposestnikov
in kapitalistov. Oktobrska revolucija je pre-
budila milijone ljudi k zavestni zgodovinski
tvorni dejavnosti in sprostila njihove ustvar-
jalne sile.
Pred mlado sovjetsko državo je stala iz-
redno težka naloga, da čimprej konča vojno.
Tistih, ki so v inozemstvu verovali v moč
sovjetov, ni bilo veMko. Položaj boljševikov
je bil nedvomno težak, vendar pa niso mogli
sprejeti miru pod kakršnimikoli pogoji, ker
bi s tem prepustili pobudo desnim socialnim
revolucionarjem in menjševikom, ali pa bi
ogrozila sovjetsko oblast meščansko-monar-
histična reakcija. Na svojih mejah so ostali
brez moči, ker je vse več vojakov zapuščalo
fronto, da ne bi izgubili deleža pri delitvi
zemlje.
Lenin je bil ponovno prvi, ki je spoznal,
da čas za revolucijo v Srednji Evropi še ni
zrel. Njegovo stališče je bilo jasno: treba je
ubraniti revolucijo z vsemi sredstvi in spre-
jeti pogoje diktiranega mdru. Četudi je bila
resnica trpka, se Lenin ni predajal iluzijam.
Na brestlitovski problem je gledal povsem
konkretno: »Aneksionistični mir je sicer iz-
redno težka stvar, toda ali smo sposobni vo-
diti vojno?« Mnoge partijske funkcionarje so
zapeljale revolucionarno zveneče besede in
so zahtevali, da je treba Nemčiji napovedati
vojno. Buharin in njegovi pristaši so trdili,
da nemške čete niso več sposobne za ofenzi-
vo in da bo v Nemčija v najkrajšem času pri-
šlo do revolucije. Položaj v stranki se je spet
zaostril. Lenin je moral z velikim potrplje-
njem dokazovati partijskim kadrom, da je
treba hude mirovne pogoje sprejeti.
V obdobju intervencije antante je Lenin
vodil obrambo dežele proti notranjim in zu-
nanjim sovražnikom. Pričel se je boj za ob-
stoj sovjetske oblasti. Pri obrambi dežele je
imel velike zasluge Trocki, ki je mnogo pri-
pomogel k organizaciji milijonske Rdeče ar-
made. Lenin sam je v tem obdobju opravil
gigantsko delo pri, izgradnji socialistične dr-
žave. Napisal je na desetine brošur, odlokov,
navodil, referatov itd. Vodil je stranko mimo
čeri razcepa v obdobju živih sindikalnih dis-
kusij in branil demokratični centralizem v
boju z opozicijo. Dal je pobudo za novo eko-
nomsko politiko.
Ogromno delo je od Lenina terjala Komu-
nistična interna cionala. Njegov boj proti
imperializmu, desnim socialistom in centri-
stom je dosegel z ustanovitvijo te revolucio-
narne mednarodne organizacije višek. Glav-
na gonilna sila nove internacionale so bili od
prvega dne obstanka Lenin, njegovi najbližji
sodelavci in oktobrska revolucija. Lenin je
bil tisti, ki je na četrtem kongresu kominter-
ne opozoril na čezmerno rusifikacijo tretje
internacionale.
69
Nekaj mesecev pred smrtjo je pripravljal
korenite reforme upravnega aparata. Ko je
bil prikovan na posteljo, je v zadnjih tednih
decembra leta 1922 diktiral več pomembnih
dokumentov. V treh člankih je kritično opo-
zarjal na problem birokracije. Birokratizma
Lenin ni pojmoval kot uradniško malomar-
nost in brezdušnost, temveč kot posledico
družbenih odnosov, ki izvirajo iz podedovane
zaostalosti. V svojih zadnjih člankih je ugo-
tavljal kako težko je uresničiti socialistični
program v ruskih razmerah gospodarske in
kulturne zaostalosti. Obžaloval je, da nadzor-
ni organi za boj proti birokratizmu, ki jih je
vodil Stalin, niso izpolnili svojih nalog.
Lenin ni nikdar skušal uveljavljati svoje
osebne avtoritete z nasiljem. Nikdar ni bil
sekretar stranke, ampak le član politbiroja,
tako kot drugi. Dosledno je izvajal strankin
statut. Nenehno je svaril člane vodilnih
strankinih organov, naj ne zlorabljajo obla-
sti v obdobjih med posameznimi kongresi. Za
časa Leninovega življenja so se strankini
kongresi in plenarna zasedanja centralnega
komiteja redno vršili. Lenin se je pogosto
zavzemal, da bi postal najvišja odločilna in-
stanca v stranki centralni komite, ne pa po- \
litični biro ali sekretariat. Konflikte v stran-
ki je reševal s svojo avtoriteto. Na oponente
v stranki ni gledal kot na svoje osebne so-
vražnike, ampak kot na politične nasprotni-
ke in poskušal stranko odtegniti njihovemu
vplivu. Teror kot sredstvo za obvladovanje
notranjepartijskih razlik v mišljenju mu je
bil povsem tuj. Res je, da Lenin ni odobra-
val frakcij, bil pa je do njih toleranten. Le-
nin je ustvaril revolucionarno, živo stranko,
preizkušeno v boju in prežeto z ideali demo-
kratičnega centralizma.
Dediči Leninovega duhovnega bogastva so
postali milijoni ljudi. Daleč od deformacij,
ki jih je doživel leninizem v obdobju »kulta
Stalinove osebnosti«, iščemo v novih pogojih
izgradnje samoupravne družbe svojo sociali-
stično perspektivo, pri čemer ostajamo zvesti
izročiloni Leninovega idejnega bogastva.
70