68                                                            ,
Cesar Franc Jožef Prvi.
Cesar, Franc Jožef I., bil je rojen na Dunaji 18. avgusta 1830. leta.
Starši cesarjevi.
Nad?ojvoda Franc Karol, oCe naSega presvetlega eesarja, Franca Jožefa I., rodil se je 7. dec. 1802. 1. Bil je poseben prijatelj in podpornik obrtnijBkiin stauovom in velik dobrotnik shoinakoin. Poročil se je 4. nov. 1824. 1. 2 bavarsko kraljičino Sofijo (Frideriko, Dorotejo), rojeno 27. jan. 1805. 1., ki je bila na čast in diko eesarskemu dvoru in si je s svojo darežljivostjo pridobila srca in ljubezen vseb, ki so jo poznali. Umrla je 28. maja 1872. leta. Žalost je bila velika. Pri njenem Sdru so mnogi britko jokali, katerim jp bila ona največja dobrotnica v življenji. — Smit aepozabljive sopni^e je bila za eesarjevega o&ta prebridka izguba. nŠla je pred nienoj, da tudi meni pripravi mesto v nebesih," dejal je ve8krat nadvojvoda F r a n c Karol. VIšlu, zunaj Dunaja, kjer je najrajSe prebival po leti, dal je postaviti v njen spomin prelepo kapelo, v katero je on satn skoraj vsak dan zahajal.
Nadvojvoda Franc Karol, ki se je po odstopu s?ojega brata, cesarja Ferdinanda, odpovedal cesarskemu prestolu, bil je vedno zdrav in irrst. V začetku meseca marca laaskega leta je začel bolehati in 8. marca je unjrl nnajboljži mož v državi." Uedko za katerim pokojnikom je toliko zvestib Avstrijancevžalovalo, kakor zaočetom nažegadobregacesarja, Frauea Jožefa.
Kadvojvoda Franc Karol je imel s svojo soprugo štiri sinove. Naj-starejSi je bil nadvojvoda Franc Jožef, naš sedanji oesai'. Drugi trije so bili: nadvojvoda Maksimilijan.  nesrečni mehikanski cesar,  rojen 6. jal.
1832.  1., uuirl 19. jun. 1867. ].; nadvojvoda Karol Ljudevit, rojeu 30. jal.
1833.  1. in nadvojvoda Ljudevit Viktor, rojen 15. maja 1842. leta.
Mladost in znameniti dogodki za šivljetija našega cesavja,
Prve dni svoje mladosti je preživel naš cesar v veselej družbi svojega dčda, cesarja F r au c a I. ,kijeimelsvojegavmikazel6rad. Večkratgajeukazal k sebi pripeljati, da ga je vadil v hoji, najpred po sobi, poineje tudi po polji ia po izprehodih. Koje bil Fraac Jožef komaj pet M star, urari mu je ded, cesar Franc I. Po njegovej smrti je bil mlademu priucu za vrhovnega odgojitelja izbran grof Bombelles, a ojegov piavi odgojitelj je bil gi'of Coionini, inož po-Stenega značaja, u^en in odkritosrčen. Grof Oorouini ima zaslugo, da je vcepil v srcč mladega princa vse one lepe lastnosti, katere je iinel njegov oče v tako obilej meri.
Bil je pa tudi mladi princ nadarjan z bistrim umom ia najboljšo voljo do učenja. Ut'i! se je pridno, poslušal je rad sroje »čiteJje iu ubogai jih je na vsako besedo. Po leti se je nauk zaSenjal že ob li. uri zjutraj in uiladi priac je bil že vselej točno na svojera mestu. Glejte otroci! lep zgied vam daje cesar sam. kako se je treba tudi vain uiiti, dokler ste ie mladi in krepki.
Iz začetka se je mladi princ učil !e navadnih učnih predmetov in tujih jezikoy; a 1843. leta so priSle na vrsto še razlicne vojaške vaje, ia povsod je mladi princ naprudoval izvrstno.
&*
69
Pod vodstvon) grofa Coronini-ja je ostal Franc Jožef do spomladi 1848. leta. V teni letu so nastali zel6 nemirni in vihavni časi za aaše cesarstvo. Začela se je vojska na LaSkeni. Znani vojskovodja grof Kadeeki je bil po-veljnik avstrijskej arinadi, katera se je hrabro borila z Ilalijaili. Tudi Franc Jožef je moral tja, da se seznani z vojuimi uredbaoii. Oadu je pokaza.1 prviiS svoj pogtnu, svojo nenstrašenost in junaštvo. V tem letu so se godile še tudi druge zmeSnjave. Ljudstva so se upria in tčrjala večje svobode in novih pravic. Kinetje ia rokodelci ao prijeli za orožje. Najstraiuejši upomiki so bili v gl&vnetn inestu naSega cesarstva, ua Duuaji. — Te zel6 neugodne okolnosti bile so pov6d, da se je cesar Ferdiuand prostovoljno odpovedal oesarskemu prestfllu in ga iiroeil sinu svojega bi'ata, Francu Jož«fu 1., ki je pvevzel vladarstvo dtt6 2. dec. 1848. Ieta v 13. letu svoje ddbe.
Zaa se, da je tuladi cesar, Franc Jožef, imel mnogo drfa in velike skrbi, ko je nastopil vlatlavstvo. ,,Z Bogom vnladost!" rekel je, ko je pvejel ieilo, znamenje cesarske oblasti, dobro ved6S, da se rau je zdaj odpovedati vsemu, kar raduje mladostno src^. Ni mti bilo neznano. da je cesarska krona težka, da. so skvbi veliko in delo iib majhenc. posabno v (Snem buracni iSasu — leta 1848.
Da se vse težave premagajo, treba jc bilo združenih moSi in zato si je cesar Franc Jožef vsei za ssoje gcslo ljesedo: nViribus unitis," t. j. % zdrn-zeuimi mo&ni.
Koliko in kaj jo vse storil naS cesar v preteku 29 let svojega rladarstva, tfga \atn tu mogo<"ft popisati, keT narasla bi debela knjiga. Le posain&zni, bolj zaniinivi dogodki, ki jih je vsaceoiu pt5mneti treba, naj še tukaj slede:
Lota 1849. sri zafino ua Laškem zaovič vojska. Ta vojska je trajala le pofc dni. V kjTavib bojih pri Mortari ia Novari (21. jo 23. »aarca) je stari junakRadecIci Pijemontfze slavno premagal. — Vistein času vzkipi nova vstaja na Ogi^kem, katero je slavna cesarska armada pod poveljuikom generala Hajnau^a in baii.i Jelačiča slavno premagala. — V naslednjih letih (1851 in 1852) potuje naš cesar po razaih svojih deželah. da si z lastnimi oSmi ogleda njih razmere. Lpta 1851. je potoral po Italiji in Oaliciji, a leta 1852. po Slavoniji, Hivatskem iu Ogrskein. Povsod je bil sprejet z največjim DavduSenjem. — Leta 1853. dne 18. fcbr. je bil uai> presritli cesar napadeu od necega krojaškega pomofi-nika z ostrim bcdalom. Na veliko srečo ta napad ni imel nfivaraih uasledkov za življenje cesarjevo. V spotuiD nft srežno rešitev začeli so na Dunaji zidati velikansko eerkev, ki se že skoraj 25 let zida, a še ui izgotovljena. Odprla se bode vendar 24. aprila letoSnjega leta, t dan petiudvajsetletuioe cesarjeve srebrnc poroke. — Čez leto po tej prežalostnej dogodbi 21. aprila 1854. 1. pride cesarjeva nevesta, bavarska princezinja Elizabcta, v Linc, glavno mesto Gorenje Avstrije, kjer jo jiričaka in pozdravi cesar sam. Drugi dan pride na Dnnaj. Nfipregledaa uini5žica ljudi jo pozdravi z nepopisljivo navdu-šeuostjo. Princeziuja Elizabeta. aaša sedanja cesarica. je bči bavarskega vojvcde, Maksimil;jaiia Jožefa, rojena v PosPiihofenu 24. dec. 1837. leta.
Poroka se je vriSila 24. aprila 1854. li-ta zvečer v dvornej eerkri Avgti-žtincev. Uao eesarjftve poroke je bil daa obfinega veselja za vse oarode na-šega cesarstva.
70
Cesarica Elizabeta je Den&vadne lepote, veličastne postave, zel6 prijazna in ljubeznjiva. Nje usmiljenost in darežljivost do ubogih je znana po vaeh deželah nažega cesaretva.   Da bi jo nnm Bog otanil še na mnoga leta I
Dn^ 5. in&rea 1855. I. dobila sta Njfju Veličanstvi prvo dete, eesarično Sofijo, ki je žalibog umrla 2S. maja 1857. 1. - Dne 12. jul. 1856. J. ja Bog blagoslovi z drugo h6evki>, ceaarično Gizelo, M se je 20. aprila 1873. L poročila z bavarskim princern Leopoldom.
Leta 1856. je cesar potoval po Stajerakem, Koroškem in Kranjskem, da bi Bam videl svoje dežele iii se prepričat o njih željab in potrebab. Istega lota se je mudil tri dni (18., 19. in 20. nov.) s presvetlo cesarico tudi v Ljubljani. — Nekoliko tednov pozneje 3. maja 1857. 1. potovala sta cesar in cesarica po Ogrskem.   Tudi tukaj sta bila povsod slovesno sprejeta.
Dni 21. avg. 1858. 1. dobila sta Hjiju Veličanstvi prvega sina, ceaarjeviča nastolnika, ki je bil pri sv. kratn imeuovan Rudolf. Svefianosti, ki ao se vsled tega vršile, se je Ijudstvo povsod vdeleževalo. A dandenes je ponosna vaa država s svojim cesai-jevičem nastolnikom, v katerem so se razvili najkrasnejši darovi nma in srcl Cesarjevič je zdaj v 21. letu svoje dobe, krepak na duhu in telesu, up in nada svojih staršev iu ponos avstrijsko-ogrske monarhije.
Leto 1859. je prineslo naaemo cesarju veliko skrbi in žalosti. Sardinska vlada si je že od nekdaj prizadevala odtrgati Avstriji lombardo-beneSke dežele. Sardinski kralj se je zvezal s tedanjiin cesarjem Napoleonom in zaSela se je hnda vojska, ki se jezaAfstrijo nesrei5no konCala s tem, da je izgubila krasuo deželo Lombardijo, za katero se je že od nekdaj prelilo mnogo krvi.
Dnž 20. okfcobra 1860. 1. je izšel cesarski razglas, ki je ozaanil novo ustavo za vse eesatstvo.
Leta 1864. se je vnela vojska, katero je zaeela Avstrija y zrezi s Prusi proti Danskemu kraljestvu zaradi dežel Šlezvika inHolštajna. — Dve leti pozneje se je vaela vojska uied Avstrijo in Prusi. Te priložaosti se je posiužil lažki kralj in ua-povedal je vojsko Avstriji. Od dveb sti'aai so prijeli sovražaiki oašo državo : Prusi na severu in Italijatti na jugu. Itatijaui so bili tepeni pri K u s t o c i in pri otoku Visu, a na severu je bil boj za bojem izgubljen.
Leta 1867. je sklenil oesar z Ogri ono pogodbo, po katerej je dobila Ogrska svojo lastno Tlado.
Da6 22. deceinbra 1867. 1. je potrdil cesar državne osnovae postave za one dežele, katere ne spadajo pod ogrsko krono. Tega leta sta se snidila cesar Franc Jožef m cesar Napoleon v Solnogradu.
Tak6j naslednje leto, dn6 22. aprila, rodila se je v Budapešti na Ogrskem cesarična Marija Valerija.
Leta 1869. se je podal cesar na daljže potovanje v jutrove dežele in 1871. leta v Tirole, kjer so ga vedno zvesti Tirolci navdušetto sprejeli.
Leta 1873. je doživela naša država dve veliki slavi. Dne 1. maja ae je odprla z največjo svečanostjo na Divnaji velika svetovna razstava in 2. dee. se je obbajala svečanost v apomin 251etne vlade Njib Volieanstva presvetlega cesarja.
Leta 1875. seje podal cesar čez Ljnbljano in Gorico v Benetke, kjer je obiskal laškega kralja, Viktorja Emanve]a. Od tod se je podal v Dalmacijo. 0 teia ee-sarjevem potovanji v Dalmaciji bi se dala napisati debela knjiga, ako bi hoteli vse STečanosti na drobno našteti, ki so ae rršile presfetlema cesarju ua čast in slavo.
71
Najnovejši dogodek je rusko-turška vojska preteženega leta. Ko so Busi premagali Turke, dobila je Avstrija v BeroliEskem shodu n&log, da zasede Bosno in Hereegovino ter uredi ti dve deželi. Dne 29. julija 1878. 1. je prestopila avstrijska vojska pod poveljništvom generala Filipoviea deželne meje in slavno zmagala 19. avgusta, ko sc naSi vzeli Saiajevo. glavno mesto Bosne. Avstrija si je s tem pridoiila dve deželi, ki bodete pod modro vlado na-5ega cesarja gotovo v Teliko korist našej državi.
Tako stoji naše cesarstvo dandanes veliko in mogočno mej drugimi evropskimi državami. A njemu na čelu stoji naš presvetli cesar F r a n c J o ž e f I., katerega vsi narodi ljubijo in spoStnjejo, ter se ponosno sme imenorati »srečnega vladarja" nove dobe.
Zatorej tndi Ti. slovenska mladina, povzdigui 24. aprila, ko 8e bode godoval spomin petindvajsetletaice srebrne poroke Njijn Velidanstev, presiet-lega cesarja in cesarice, sToja srea k Bogu, ter ga prosi v gorečej molitvi, da njegova vsemogoča roka čnva in obrani našega dobrega cesarja in blago ce-sarico še mnogo mnogo let. Imej pa tudi vedno pred o8mi vse dogodke iz živ-Ijenja Njiju Veličanstev, ter ne zabi nikoli, kako se je naS cesar, da-si sia najmo-g6enejših in uajprem6žnq'5ih staršev, moral vendar v svojcj mladosti pridno učiti, ter svoje starSe in učitelje sluSati samo zaradi tega, da postaae veljaven in moder vladar.                                                                              unekmm ,w«e»o."