Uto VI . Ste v. 288 (1976) PRIMORSKI DNEVNIK ^^1 __£________ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina platana » gotovini Spedizlon* in abbon post. 1 gr TRST, četrtek 6. decembra 1951 GOMULKA Cena 20 lir partije Pdjke poljskega dslav Sov jetika hegemonistična ka Pripravlja na Poljskem nov g?!in; sadno razpravo proti r3rni,lkil bivšemu sekretarju komunistične voditelju stva. JJkmulki so najprej odvzeli votlanki mandat. Nato so ga ^tirali a sedaj mu bodo s'd i-n teko kot so sodili leta 1949 a lani v Budimpešti, 'otežili so ga, da je zašel v •**ržoazni nacionalizem. S tem J® niso mogli pretrgati tistih F*1’ ki jih je imel popularni .flavski voditelj z delavskimi Jožicami Poljske in niso *®glt uničiti njegovega vpliva *ie- Niso mogli spremeniti Zf’*Va< da poljsko ljudstvo ne "ftetea nobenega drugega, pa Stalina, temveč Gomulko nt svojega voditelja. Goto utica sj je svoj veliki ,"ed Ustvaril a skromnim slu-**'jem svojemu ljudstvu. On med ustanovitelji PoVske lavske partije, ki sp jo us'va-Jjl najboljši sinovi poljskega '*“Todrt v tretjem letu po nem-Okupaciji 1942 v januarju kom u Iz starih članov Poljske tunistijne partije. Niso je J® moplj imenovati komunistič. ^ Partija, ker po'jsko ljudstvo te to 'me ni hotelo slišati, ker Je smatralo za sovjetsko in finsko. Gomulka je s* al na porcijah zgraditve upoštevajoč nacio-Ij«we Posebnosti poljskega nftva in ohranjujoč pri tem err°bo nacionalno svobodo in ^visnost. so mu nasprotovali vsi 0*kcvski hlaPci v Varšavi. |fcn ni dovolil, da bi na Polj-M1 komandiral; sovjetski ofi-2’ anenti NKVD in razni Ji tePto-#. Gomulka se ni ho. ]■* Unognitl heoemonlsRč^im i* frer.->m Sovjetske zveze. T.a-J? *° ga obdolžili buržoaznega ^J^nalizma. On je bil sicer vjj a* u Rusiji in je upošte-j nekdanjo no-itivno vlogo °*>ietske zveze. Po drugi etra drugi rushi agenti v satelitskih državah. Sodna razprava, ki jo pripravljajo Gomulki, spada v okvir tiste prakse «čiščenja» partije od ((buržoaznih naciona. listovr>, od «sovražnih elem.n-tav», spada torej v fizično uničenje najbolj zdravih revolucionarnih elementov v Partiji. Gomulkov primer spada v okvir takšnega «čiščenja», s katerim je po priznanju samega Stalina v letih 1934-39 VKPb izgubila 270.000 članov, pri čemer pa on ni povedal, kaj je bilo z 980.000 kandidati partije, ki so jih likvidirali s pomočjo sodnih razprav, čeprav se te sodne razprave v večini primerov niso niti vršile. Gomulkov primer spada v okvir tistega «čiščenja» partij v satelitskih državah, ki je prineslo smrt generalnemu sekretarju albanske partije Koči Dzodzdu v Bolgariji Trajči Rostovu, Petku Kuninu, v Grčiji slavnemu partizanskemu poveljniku Mar. kosu Vafijadesu. Sedaj se moskovski oblastneži pripravljajo «očistitis> Gomulko. Ali bo napredno človeštvo mirno gledalo, kako se uničujejo najboljši ljudje samo zato, ker vodijo borbo proti hegemo- ZHHODNH HEMCUH BO P0SLHLH SVOJO PEliEBHCIJO V PHHIZ Podudbor štirih za razorožitev oadaljuje delo, trije zahodni delegati pa so se včeraj privatno sestali - Uanes seja glavne shnpščine OZN za izvolitev novih članov Varnostnega sveta PARIZ. 5. — Pododbor štirih za razorožitev se je danes sestal zjutraj in popoldne. Po jutranji seji je’ predsednik Padilla Nervo izjavil, da je bila izmenjava misli kor.sbna in popolna ter je razjasnila stališče posameznikov. «o nekaterih plateh vprašanj, o katerih se razpravlja — je dodal Nervo ni bilo videti med delegati velike razlike v mnenju. Glede drugih plati pa so ugotovili sporne točke#, Po mnenju zahodnih delegatov ni na jutranji seji prišlo do nobenega napredka glede temeljnega vprašanja o mednarodnem nadzorstvu. Izjavili so, da sta tako Jessup kakor Lloyd poudarila stališče zahodnih držav, da mora biti vsak načrt za razorožitev vzporeden z zanesljivim sistemom štetja vseh o-boroženih sil in oborožitve, vštevši atomsko orožje. Isti predstavniki so dejali, da -je Višinski odgovoril, da je Sovjetska zveza pripravljena dajati informacije o orožju in oboroženih s.lah. tcda to ne more bi- - j ti pogoj za razoroži-tveni načrt. mstom. ki so si postavili za cilj, I Nadzorstvo naj bi mednarodni J“ "*■ ' organ izvajal pod oblastjo Var- ba je dobro spoznal poliNfco, j-j/ jo zaželi tam izvajati po j^novi smrti in ki je dovedla jttrašnena stalinskega hege-On je v Moskvi vi-Da ko so pod kri-ko čiščenja jetije fizično uničevali polj-, ® komuniste; oil je tudi prri-razoustu poljske partije; M-l je kako je Stalin mešeni s Hitlerjem »n’račun Po';-- in baltskih držav. . ^idel je, kako je začela vojna , njegovi Poljski; katinski i pri katerih je izgubilo ve^ tls0^ P°lis,cih volt in oficirjev, so pomenili , niega glavni obtožilni akt Stalinu. ko HjniJo v upor proti ? - in oficirjev, hjega glavni obtožilni se je ljudstvo Varšave da velike in male narode za-sužnijo in jih podjarmijo, da bi jih izkoriščali, da bi živeli na njihov račun in od njihovega dela? Ce se je proti fašističnim zverstvom in ba rbarstvom mobiliziralo vse napredno človeštvo, zakaj se ne mobilizira proti zverstvu in barbarstvu hegemo-nistov? To borbo proti izvajanju strašnih metod uničevanja človiške osebnosti že vodijo narodi Jugoslavije in to ni samo borba za ohranitev svobode in neodvisnosti lastne države, temveč je borba za svobodo in neodvisnost vseh malih in vtlikih narodov v svetu. To je borba za rešitev kulture in napredka vsega naprednega človeštva. To je borba za rešitev življenja Gomulke in številnih drugih resničnih komunističnih voditeljev. nostnega sveta. Med razpravljanjem o načinu izvajanja štetja ie Višinski izjavil. da bi se moral vsak nadzorstveni organ ravnati po u-radnih podatkih, ki bi jih prejel od posameznih vlad. Zahodni predstavniki pa so poudarili, da bi morala to štetje izvajati mednarodna oblast, ki bf bila neodvisna od vlade. Po mnenju teh predstavnikov se je stališče štirih držav precej približalo sporazumu o načinu organiziranja komisije za razorožitev. Baje je Sovjetska zveza že pristala na to. naj bi bila komisija sestavljena iz 11 članov Varnostnega sveta in Kanade. Po popoldanski seji je predsednik Padilla Nervo izjavil: «Nada-ljevaii smo razgovore, dr, ugotovimo, v kakšni meri se dajo razširiti točke, o katerih Nobenega napredovanja pri pogajanjih v Pan Mun lomu je mogoč sporazum#- Pripomnil je, da so se udeleženci sestanka pri proučevanju zahodne resolucije in sovjetskih spre-minjevalnih predlogov izrazili zelo jasno. Priznal je, da je težko vskladiti stališče delegatov o vprašanjih, ki so sporna, ter. je izrazil upanje, da bo pododbor štirih končal čez en dan ali dva proučevanje zahodne resolucije in sovjetskih predlo, gov. Predstavniki ZDA, Francije in Velike Britanije Jessup, Moch in Lloyd so se danes sestali v francoskem zunanjem ministrstvu, da se dogovorijo o skupnem stališču, ki naj ga za vzamejo prj nadaljevanju razgovorov o razorožitvi in glede poročila, ki ga mora podtdbor štirih predložiti političnemu odboru prihodnji ponedeljek. Zvedelo se je dalje, da So se trije zahodni delegati sestali še pred koncem dela pododbora zaradi mrtve točke, na kateri so obtičali razgovori v tem pododboru. Pododbor se bo ponovno sestal jutri zjutraj, glavna skupščina pa se bo istočasno sestala na plenarni seji. Predsedoval bo eden od podpredsednikov. Glavna skupščina mora izbrati nove člane Varnostnega sveta, gospodarskega in socialnega sveta ter mednarodnega sodišča. Ne ve se še, ali bodo na tem zasedanju razpravljali o vpisu maroškega vprašanja na dnevni red. ki ga je zahtevala egiptovska delegacija. Dalje bo morala skupščina razpravljati poročilih odborov glede vprašanj, o katerih so ti že razpravljali. Posebni politični odbor je danes nadaljeval razpravo o predlogu za ustanovitev komisije v zvezi z izvedbo nemških volitev. Nekateri delegati so pripomnili, da ne bi bilo logično nadaljevati razpravljanja o volitvah, dokler ne pridejo vsaj nekateri predstavniki obeh strani Nemčije, ki so bili povabljeni. Zato so sklenili, da se razprava odloži na soboto, Vlada Zahodne Nemčije je danes javila, da sprejme vabilo posebnega političnega cdibo. ra OZN in da bo poslala v Pa- Kitajci in severni Korejci pojasnili, katere države so po njihovem mnenju nevtralne - Na fronti je skoraj mirno PAN MUN JOM 5. — Sever-iško imeli za nevtralnj državi, nokore-iski in kitajski delegati čeprav sta poslali nekaj amibu-i. -i— ]ant silam OZN na Korejo. fašistič- lu"" okupatorjem, čeprav je bi-ujijodstuo te vsAje v rokah re-w?°na> nih elementov, je Go-i„ a pravilno rešil vprašanje ^vedel množice v borbo js ‘ nemškim fašistom; upal skt, ^deča armada, ki je bila jjPred vrali Varšave, pri-*pe-!?.p0rnikom na pomoč in pote S<, °svoboditev Poljske. To-pta?in n* hotel dopustiti, da r^isko osvobodil poljski na-^'.š^boboditi jo je morala hta^ armada, ki je bila že ta-ine..več organ proletai-ske temveč nosilec idej #rj °Vskih hegemonistov in iz-hik a£ei Ze. ?°.»e odkrito izrazile pro-izvolitvi. Delavci se. ^ J. ° Oovorili na sestankih, 'o .j °bstajajo — za napa-,Jovaryajo tudi tisti, ki so N * iz Moskve, ne pa samo Ko se je „a teh se-\ ffouori;o o tako imenc- Ji, •»P'*, jugoslovanske par-ilani Partije demonstra-H)°. 1n°l-ali ■- so danes izročdi delegatom OZN odgovor np njihova včerajšnja vprašanja. Zavezniško poročilo o današnjem sestanku pravi, da so delegati OZN skušali predvsem doseči od Kitajcev in severnih Korejcev pojasnila glede pomena nlihovih zadnjih predlogov za imenovanje nevtralnih skupin opazovalcev. Teda pri tem niso imeli dosti uspeha, ker so severni odklonili odgovor, ali pa so odgovorili nejasno ter izjavili. da bodo tozadevna vprašanja pojasnjena med prihodnjimi podrobnejšimi razgovori o tretji točki dnevnega reda. Ko so bili severni delegati povabljeni, naj navedejo kak primer držav, ki bi po njihovem mnenju odgovarjale pojmu nevtralnosti, so Kitajci in severni Korejci navedli Poljsko in CSR. ki nimata čet na, Koreii. Na druga tozadevna vprašanja pa so priznali, da je tudi Švica nevtralna država in da bi lahko tudi Švico in Dan-I Poročilo OZN poudarja, da ni bila nobena država uradno predlagana, pač pa da so ta imena navedli samo kot primer tega. kar odgovarja definiciji nevtralnih držav po mnenju se- j verne delegacije. Glede zavezniškega predloga za ustanovitev posebnega pododbora, ki naj bi se bavil s četrto točko dnevnega reda, ki se nanaša na izmenjavo ujetnikov. so severni delegatje izjavili, da niso še dobili navodil od generala Nam Ila. Na fronti vlada mir. Edina velika akcija je bila, ko so se ameriški mornarji in angleški komandosi izkrcali južno cd Songjina na vzhodni obali 240 km od sovjetske obale; napadli so železniško progo ter se nato umaknili. Bilo je tudi nekaj letalskih spopadov, pri čemer so sile le tala OZN zbila pet nasprotnih letal. nz svojo delegacijo treh čla-I nbv. ki oo obrazložila njeno I ^tališče o vprašanju vsenem-I ških volitev. j V razpravi, ki je bila v od-i boru za gospodarska in finanč-na vprašanja je govcril danes | tudi delegat FLRJ Leo Mates v zvezj z razširjenim programom tehnične pomoči OZN o predlogu resolucije, ki so jo predložile ZDA in h kateri so pred1-lagale razne dodatke šP nekatere države. Matej je poudaril, da bo tudi v bodoče Jugoslavija pod ni rala akcij«, OZN v tem r.--gledu in da bo dala tudi v letu 19o2 isto pomoč, kakršno je bila dala letos. naprej govoril o Trstu, vendar J e končno parlament sprejel vladno stališče in zavrnil njegovo zahtevo. V italijanskem parlamentu pač ne more miniti mesec, da ne bi kdo omenjal Trsta... Sicer pa je bil parlament da, nes v znamenju velike borbe. k,i sp jo časopisi krstili za »vojno steipov# ah «la guerra det fumetti# Girv za diskusijo o mladinski literaturi, o kateri vsi poslanci priznavajo, da jev Italiji skrajni, slaba in mladini škodljiva. Sps>r pa je nastal v zvezi z vladhjm prealegom, naj se uvede preventivna cenzura za mladrnsk« publikacije, v katerem vidi opozicija trojanskega konja preventivo* cenzure' sploh, zlasti j-er govori vladni predlog, o «literaturi za odTasle, ki bi mogla škodovati slučajnim mladoletnim bralcem#. Socialdemokrat Vigorelli je predlagal, naj se zakonski predi log vrne v parlamentarno komisijo, ki naj ga predela, da bo sprejemljiv za vse. Vlada se je temu uprla in pri glasovanju zmagala s pačj0 večino enega samega glasu (180 proti 179). Senat pa je razpravljal o vladnem načrtu za ustanovitev »Sveta za gospodarstvo jn delo#, ki ga predvideva tudi ustava. Misija ECA v Italiji ie sestavila 6tatistiko o pomoči ERP, ki jo je Italija dobila od 3. aprila 1948. do 30, junija 1951. la pomoč znaša 1.290.000.000 dolarjev ali približno 800 milijard lir; Italija je dobila 11 odst. vse pomoči ERP. V okviru te pomoči je Italija dobila 151 milijonov ton bhga, za katero je izkupila na domačem tržišču 651 milijard lir, ki so šle v lirski fond ki je bil tako uporabljen: 125 milijard za pcljede'stvo in gozdarstvo, 13q milijard za železnice, 82 milijard za gradbeno delavnost, 83 milijard za ostala javna dela,1 76 milijardi za finansiranja industrije, 49 mTijard za razne izdatke. Velika večina lirskega fonda je torej šla za javna dela in investicije, ki bi jih sicer moral kriti italijanski državni proračun, in le manjši del je naložen v obliki posojil. A. P. Schumanov načrt pred francosko skupščino PARIZ. 5. — Danes se bo začela v narodni skupščini razprava o evropski skupnosti za premog in jeklo. Večina opazovalcev je mnenja, da bo do gla. sovanja prišlo v noči od petka na soboto in da bo večina načrt odobrila. Vendar pa bo razprava gotovo ostra, kakor se da sklepati po nasprotujočih sl glasovanjih v posameznih komisijah. Komisija za zunanje zadeve se je s 26 glasovi proti 18 izrekla za odobritev načrta, danes pa se je komisija (za gospodarska vprašanja s 24 glasovi proti 15 izrekla za odložitev razprave. Komisija za delo pa se je z 21 glasovi proti 20 izrekla za odobritev. IZZIVANJE v videmski Danes sestanek Eden - Adenauer BONN, 3. — Uradno javljajo, da se bo kancler Adenauer u-oeležil konference zunanjih mi. nistrov, ki bo V Stoassbouigu II. in 12. decembra in-na kateri bodo proučevali nekatera po. liti črta vprašanja,, ki izhajajo* iz načrta za evropsko vojsko. Jutri se bo Adenauer sestal z britanskim zunanjim ministrom Edertom, Ob navzočnosti dvajsetih bo. trie, med katerimi sta bili tudi Lina Bartoli, po milosti ZVU še vedno tržaška županja, in Maria Grazig Palutan, ena izmed hčera našega conskega predsedniku, je bila v videmski kasarni slavnostna ceremonija, o kateri nam ni dano točno vedeti, čemu je pravzaprav veljala: obnovitvi aenega izmed najbolj slavnih oddelkov divizije «Julia», izro. čitvi «borbene zastaven istemu «najbolj slavnemu oddelku# (3. polku gorske artilerije), spet podelitvi zastave (ki jo je darovala tržaška misinska Lega Nazonale) izkrcevalnemu bataljonu «San Afarco#, ali podelitvi sedmih zlatih medalj za junaška dejanja- v prftekli vo mi. - Naj bo kakorkoli, parade so bile v italijanski vojski (zlasti med častniki, kajti vojaki še tudi na paradi pošteno prepotijo) vedno priljubljene tudi rajnki duce se je naslajal ob pogledu na kolime, ki so bile namenjene v Abesinijo, Grčijo, Jugoslavijo, Rusijo, A. friko, z rezultati in posledica, mi, ki so že znane. Nikakor nimamo namena, da bi italijanski vojski, prejšnji ali sedanji, to veselje kratili, niti nočemo kratiti nedolžnega veselja gospem m gospodičnam Lini Bartoli, Foscar.ni Rozzo, Lidiji Salvador, Lauri Grilli, Irmini Magnan, Fulviji Zerini, Lidiji in Lauri Sterle, Lidiji Andretti, Claudiji Velicogna Luciani Franzotti. Mariji Gra ziji Palutan, Margheriti D. Zorzi, Grazielli Barletta, Mal-vini Tellirti, Silvani Rocco, Eldi de Doleetti, Giannj Wel-poner, Margheriti Gerin, Mariji Giuliji Gamber in Sereni Civardi, botoieam, ki «so se postavile ob stran desetim tro. bentačem in pripele na i-nstru. mente (seveda srebrne, kajti kako bi bilo drugače v Italiji POSUB^IANJE B RITAN N KO>EG IPTO V S K III ODNOSOV »SILI SE BOMO je izjavil egiptovsl UPRLI d notranj S SILO* i minister Od danes dalje prepovedana vsakršna demonstracija - V zadnjih sedmih tednih je bilo v Egiptu ubitih 117 Egipčanov, ranjenih pa 438 - Zelo oster protest poveljnika britanskih čet v Izmailiji Poslanec Viola pogreva tržaško vprašanje (Od našega dooismka) RIM, 5. — Na današnji seji parlamenta je poslanec Viola spet pogrel tržaško vprašanje. Zahteval je od De Gasperija, naj ponovno dovoli razpravo o njegovi resoluciji, po kateri naj vlada obljubi, da se pri pogajanjih z Jugoslavijo ne bo umaknila od tristranske izjave" od marca 1948. brez predhodne odobritve parlamenta. De Gašper! je odvrnil, da je parlament 10. oktobra sprejel podobno resolucijo in da odslej noben nov element ni spremenil položaj. Zaradi tega ponovna diskusija ne bi bila «niti nujna, niti koristna#. Viola je še kar kgu m niso izražuu mnenja. To molčanje je u e hegemeniste in prav vse druge vznemirjalo li ie :.e hegemeniste in prav Wha^mi° Stalina, da poj-o Pešjsko Rokosovskega. S se "I strinjal s tem, P°š‘l)a!a v Rusijo i^ijo in kmečJco proiz-h t# V”1 hotel izpolnjevati že-veHkih in malih >„( ‘a Prišlekov na Pflj- je vprašanje zapadnih h‘ So sedai jSerg Oljski, katere pa J} Stalin vrniti Nemči. Jirin ta način ustvaril ll'ltfko obišče v lednih ace£ )e vprašanje l'' l-„,.Pol torek. Zaradi napetosti, ki so jo povzročili dogodki zadnjih dveh dni in tudi današnji pogreb, če. prav ni bilo neredov, se bojijo novih neredov. Dve uri po začetku pogreba so še vedno nosil; krste po ulicah med razburjeno množico. Slišali so se tudi streli, vendar Pa se ni ugotovilo, od kje prihajajo. Egiptovske oblasti javljajo, da je bilo na egiptovski strani v ponedeljek 28 mrtvih in 69 ranjenih, v torek pa 15 mrtvih in 29 ranjenih. aZradi današnje I jutranje demonstracije pa je j prosvetni m-nister ukazal zapreti vse šole v Kairu in Aleksandriji do novega ukaza. Iz Izmailije javljajo, da je da j nes v britanskem taborišču Moa-scar nastala eksplozija v nekem skladišču. Kakor uradno javljajo, ni bilo žrtev, pač pa samo nekaj škode. Nekaj žrtev pa je nocoj bilo v Aleksandriji, kjer je eksplodirala bomba v bližini britanskega vzgojnega zavoda v sredini mesta. Danes popoldne j« podtajnik v zunanjem ministrstvu Rea-ding izjavil, da »angleška vlada ne želi razširiti področja konflikta s egiptovsko vlado#. To je izjavil na vprašanje lorda Strabolgija, kj ga je bil vprašal, ali namerava vlada res dovoliti omejitve, ki so jih egiptovske oblasti uvedle proti svo. bednemu mednarodnemu p<> morskemu prometu čez Sue. ški prekopi Reading je tudi izjavil, da izvajajo britanske vojaške oblast; v Egiptu samo nadzorstvo, ki je potrebno za zajamčenje prometa in dobav, namenjenih angleški posadki na področju prekopa. Na neko drugo vprašanje je Reading izjavil, da petrolejska čistilnica v Haifi prideluje sedaj samo 8.000 ton (kar odgovarja 22% normalne zmogljivosti) in da egiptovska vlada ni do sedaj pokazala, da se namerava drža. ti resolucije, ki je bila sprejeta 9. septembra v Varnostnem tom slabša in da se ne bo izboljšal, dokler ne bo Egipt dosegel svojih pravic in izpolnil svojih narodnih teženj. Povedal je tudi, da je v sedmih tednih, ki so potekli od razveljavitve angleško-egiptov-ske pogodbe, bilo ubitih 117 Egipčanov, ranjenih pa 438. Glede splošne varnosti pa je notranji minister izjavil, da se vlada trudi, da ohrani mir in red, ki prevladujeta v onih krajih, kjer ni angleških čet. Zadnji incidenti na področju Sueškega prekopa pa so nastali zaradi britanskih napadov. Na vprašanje, ali je vlada odredile kake nove ukrepe zaradi incidentov v Suezu, je minister dejal: «Sili se bomo uprli s silo. Naše stališče je neizpre-menjeno: ne bomo dovolili nobenega napada proti nam#. Nato je minister napovedal, da bodo od jutri dalje prepovedane vse demonstracije v državi, in je dodal, da je policija dobila nalog, naj zahteva spoštovanje tega ukaza z vsemi sredstvi. «Egiptoska vlada — je dodal — je odločena ohraniti vse svoje sile za borbo, ki se pripravlja med njo in britanski- mi okupacijskimi silami#. Obveščeni krogi izjavljajo, da je poveljnik britanskih čet v Izmailiji izročil danes novo pismo egiptovskemu guvernerju v Suezu zaradi sinočnjih spopadov. Isti krogi izjavljajo, da je pismo sestavljeno v izredno ostrem tonu. Domnevajo, da vsebuje formalen protest proti incidentom v Suezu in zahteva, naj policija jamči za red v mestu. Drugi krogi pa izjavljajo, da napoveduje pismo, da bodo britanske oblasti na področja Sueza prisiljene podvzeti nove ukrepe, ker da ni egiptovska policija zmožna vzdrževati reda. Lovett o vojaški pomoči Franciji WASHINGTON, 5. — Ameriški tajnik za obrambo Robert Lovett je po svojem povratku iz Evrope na tiskovni konferenci povedal nekaj podatkov o zneskih, ki jih bodo ameriške sile uporabile v Franciji. Dejal je, da je obvestil Harrimana, da bodo ti zneski znašali verjetno 300 milijonov dolarjev za teko- če finančno leto. Te zneske bodo dvignili iz rednega proračuna ZDA. Teh 300 milijonov, dodanih k drugim 300 milijonom iz gospodarske pomoči, dajo znesek 600 milijonov dolarjev, ki jih je Harriman napovedal francoski vladi, Nato je Lovett izjavil, da je najnujnejše vprašanje, ki ga mora rešiti organizacija atlantskega pakta, nemška udeležba pri evropski obrambi. Izja/i^ je tudi, da se njegov deparimiin in narodni švet za varnost strinjata v tem, da bo finančni proračun za obrambo za finančno leto 1952—53 znašal okoli 45 milijard dolarjev. Vendar pa je ta znesek samo približen in ni mogoče še točno napovedati zneskov, ki jih bodo v kongresu predlagali. WASH1NGTON, 5. ~ Namesto itik državnega tajnika James Webb je danes izjavil, da wa-sb in g tonska vlada proučuje vprašanje priznanja nove sla m. ske in sirske vlade. Sporočil je nato imenovanje nekaterih visokih osebnosti v državnem departmanu. PROCES O DOGODKIH NAD PORCINJEM Za pri kaj idi i so se 'užili 1 garibaldinci IX. korpusu svetu glede proste mednarodne bueškem prekopu, jal, da ni no. petrolejska iadja, name- plovbe po Na koncu je še dejai, bena petrolejska lad,_ _________ njana v Haito, skušala potovati cez Sueški prekop. Egiptovski notranji minister Fu&d Scrag El Din paša je da-nes na tiskovni konferenci izjavil. da se položaj g]ede odnosov med Veliko Britanijo in Egip- se poišče način, da se Stepinac | bi proti vsakršnemu napadu. Škof v Gdansku izpuščen na svobodo BERLIN 3. — Neki katoliški prelat, ki je prišel iz Gdanska je povedal, da so poljske oblasti izpust Up na svobodo škofa mesta Gdansk Karla Marijo Spletta. ki Je bil leta 1946 ob sojen na 8 let za,pora zaradi kolaboracionlzma z nacisti. O menjeni prelat Je še dodial, da so poljske oblasti odklonile škofovo željo, da bj odšel iz Poljske, Longo in Solari sta ponovno potrdila nujnost priključitve garibaldincev jugoslovanskim partizanom . Vendar se Longo ni mogel izogniti besedam o ,,italijanskih deželah14 - Mattei se je izognil zasliševanju • Spet nove priče mogoče) zastave, na katerih je uvezem bela tržaška helebardam, kot to stvar ganljivo opisuje ((Uiomale di Tr.este»- Prav tako nočemo nikomur kratiti pravice, da proslavlja «legendarna dejanja» 3. polka gorske artilerije v Rusiji, Abe-siniji in Grčiji. Sami dobro vemo, kako se je tista reč končala. toda presoja «legendarnih dejanj» je končno vendarle subjektivna zadeva, Malo narobe pa je, da je isti polk za ta ((legendarna dejanja# dobil zlato medaljo, kajti tu ne gre več za subjektivno presojo ((legendarnih dejanj», temveč za uradno poveličevanje napadalnih vojn mussolinijevskč megalomanije, ki pa je. Ko. se zdi, v Italiji Mussolinija preživela in se še vedno kar krepko uveljavlja. In potem tista o bataljonu «San Marcort, ki je sceste Julijske krajine branil pred (Od našega posebnega dopisnika) LUCCA, 5. — Dane® bj morali pravzaprav prisostvovati mnogo bolj živahni razpravi, ker je bilo napovedano soočenje poslanca Matteja z Longom in inženirjem Solarijem o pogledih CLV ob prehodu divizije ((Garibaldi Natiscne# k IX. korpusu. Do skupnega zaslišanja vseh treh je moralo namreč priti, ker sta Longo in Solari izjavila pred- dnevi, da je vodstvo CLV vzelo na znanje ope. rativno podreditev garibaldinske divizije IX. korpusu docela mirno, medtem ko je Mat'tej zatrjeval, da je novica povzročila pravcato razburjenje in nezadovoljstvo. Toda do primerjave in razčiščenja te okoliščine ni prišlo, ter se je demokrščanskj poslanec Mattei današnjemu zaslišanju izognil s kratko brzo javko, da je zadržan na važni parlamentarni seji. Vendar iz brzojavnega sloga poslanega obvestila ni mogoče razločiti, koliko seja važnejša od previdnostnega ukrepa. Kljuo temu je bil poslanec Longo zaslišan ponovno in ponovno smo slišali že stotič po drobnosti o vzrokih in povodih, ki so dovedli divizijo ((Garibaldija k IX. korpusu. Toda zastor-nik civilne stranke in tožilec si niso dali tega dopovedati v taki obliki, računajoč z očitnim izdajstvom italijanskih partizanov, ki so baje s takšno podrediitvijo pristali obenem na odcepitev italijanskega ozem- 1 j*3 Odvetnik civilne stranke Libotte je hotel vedeti ali je prehod- pomenil popolno pod-vrženost ali samo vojaško sodelovanje z IX. korpusom, ald je bila garibaldinska divizija tudi po čem še odvisna od- CVL ali so garibaldinski komandant; še dalje pošiljali poročila temu poveljstvu jn podobno, Jn Longo V pričel zopet od z?četka. Prikaza] Je položai vseh parti zanskih italijanskih oddelkov leta 1943 na ozemlju Benečije, kjer je y oni dobi delovalo moč- no slovensko osvobodilno gibanje z upoštevanja vredno zaslombo Titove armade v Jugo. slaviji. Poudaril je klavrno stanje garibaldinskih formacij je. senl 1944., ko so jih Nemci raztepli in skrčili in ko so torej bile prisiljena pridružiti se močnemu zavezniku in se pod vreči njegovemu poveljstvu. Odvetnik Libotte «a to še! dalje in najpre'; ugotovil; «Pri zadnjem zasliševanju je poslanec Longo omenil, da so slovenski partizani sicer prodirali v Furlanijo, da pa so se borili tam le z narr.enetn, pregnati sovražnika, nikakor pa ne prisva. jati si ta ozemlja. Kako ie mogel zaslišane« priti do takšnega zaključka?# jP ob koncu vprašal odv. Libotte, In onore-vole Longo je odvrnil na vpra. šanje s preprostostjo onega Kristusovega apostola, čeprav sc tam, prav tako kakor n. pr. tudi v Istri, operirale jugoslovanske enotP in je bilo cač docela razumljivo, da pripadajo te cone Italiji, ne le zaradi dr. žavnih meja, marveč tudi žari di italijanske narodnosti.# Nadalje je' Longo odločno za nikal, da bi prišli predstavniki italijanska KP v stik s Titom, ko se je ta med vojno mudil v južni Italiji pri zaveznikih. Ob zaključku zasliševanja poslanca Longa je obramba na čela verjetno domenjeno, vprašanj« o predlogu, na podlagi katerega naj bi se nekdanjega ozopovskega komandanta BUlo odlikovalo z zlato kolajno. Gle dP tega je Longo sramežljivo vprašal za svet Predsednika sedišča, ki naj odfičl, alj sme kot' predsednik komisije za delitev odlikovanj, govoriti o zadevi k' je trenutno še uradna tajnost Čeprav ni predsednik sodi. šča vztrajal na tem in je dopu stil Longu, da ohrani tajnes* zase. Je možakar pričel mirno pripovedovati, da so vsi člani komisije in on rosebej, podori« predlog za odlikovanje Bolle, da pa je bila dokončna odloči tev odložena do zaključka pro- cesa. Zastopstvo civilne stranke je vztrajalo na tem, da se že omenjeni predlog, v katerem so verjetno naštete vse mogoče vrline bivšega ozopovskega ko. mandlanta, priloži zapisniku. Amraak predsednik ni hote; o tem ničesar slišati. Ni težko u-gotoviti pomembnosti, ki b; jo ta predlog predstavljal v proce. su na škodo obtožencev. Na popoldanski razpravi je bil ponovno zaslišan tudj Scia-ri, ki je hotel predložit'; sodišču dokazno gradivo « stori vanju med italijanskim,; in jugoslovanskimi partizani, kar naj bi služilo za primerjavo in opravičilo za ganbaldinsico Su delovanjP z jugoslovansko armado. Se prej sta se izsazaia s svojo zgovornostjo odvetnik* Libotte in Giannini ted dosegla citiranje še novih prič. S u m sta zavlekla razpravo vse do prihodnjega tedna. M. L. Neofašizem v Italiji r člankih angleškega tiska LONDON, 5. — Angleški tisk se te dni obširno peča s krepitvijo neofašizma v Italiji, zlasti v zvezi z obnovitvijo fašističnega borbenega glasila «11 Popolo dTtalia#. Londonski «Times» piše o prvi številki tega lista in pou-dafja, da kaže mnogo sličnosti s svojim prednikom: skrajni nacionalizem, hvalisanje italijanske intervencije v španski državljanski vojni, zahteva po italijanskih ((pravicah# do kolonizatorskega poslanstva. »Manchester Guardian# pa poudarja izraziti protiangleški in protiamerlški ton neofašistov in piše zelo obširno o imenovanju princa Borgheseja za častnega predsednika MSI. Liberalno glasilo pravi, da je Borghe-se, ki je bil obsojen zaradi ko-laboracionizma z Nemci, »ravno pravi človek, ki ga je MSI čakal že šest dolgih let#. , Nemci#/ Kolikor vemo, se kaj podobnega g. septembra 1943 ni zgodilo niti v Julijski krajini. niti kjer koli v Italiji, francoski publicist Canier pravi v svoji knjigi 0 drugi svetovni vojni, da je bila kapitulacija — na le pred zavezniki, temveč tudi Pred Nemci — največja usluga, ki jo je Italija, storila svojemu nemškemu zavezniku med vso vojno. Toda ni še konec. General Biglino, poveljnik V. Comiliter (vojaško teritorialno poveljstvo) je o bataljonu San Marca povedal; «Xem vojakom, in samo njim, bo pripadala jutri časit, čia bodo prvi vkorakali v Trst. da bi na griču Sv, Justa" razvili tribarvni prapor#. Pozabil je le še doda-i. ali sloji tako zapisano v dispozicijah italijanskega generalnega štaba. To m več megalomanija. Ob njej bi se samo nasmehnili. To je že izzivanje. ob katerem moramo pribiti: v Trst ne bo nikoli več ne bersaljerjev, ne, bataljomi San Marco, ne «preklete bark e», ne katerega koti drugega italijanskega vojaškega oddelka, ki bi pri Sv. Justu razvijal italijansko zastavo'. V Italiji naj prirejajo parade. če jih je volja, naj povabijo nanje tudi kakšno tržaško gospodično, če hočejo. naj sanjajo o «legendamih dejanj ih» in «titanskih junaštvih#, če jim to prija — toda Trst naj pustijo pri miru. In naj se zamislijo v to gioboko resnico: vojne, ki jih je Italija vodila v tem stoletju so bile napadalne vojne, ki jih italijansko ljudstvo ni ne hotelo ne razumelo in je je v skladu s tam. v ms eh teh vojnah tudi ravnala. Saplenti sat. Toda tGicmnale di Triestet si ne more kaj, da se ne oi vzporedno s poveličevanjem «legendarnih dejanj# v Abesi. niji. Grčiji, Rusiji itd. spravil na Jugoslovansko armado in to celo na prvi strani. Pri Um pogreva članek ameriškega radijskega komentatorja Ta-gtcra, ki doslej ni bil kdo ve kako znan, ki si je pa z enem ecumm člankom o Jugoslaviji zasluzil vsaj zlato nuoaijo — prav ta. ko kot 3. polk gorske artilerije... Tej pogreti, že poprej ne-tečni goailji je »Gicmaie# v nepodpisanem članku aoiiai še celo vrsto modrcs.i, št so zrasle na njegovem zelniku. Predvsem pove, da bi se jugoslovanska armada takoj razblinila v nič, ko bi vojaki usmeri nekaznovano dezertirali# (mimogrede — v. kateri vojski ■smgjo vojaki enekaznovu),. - zeAirah«?, in še: kako je bilo, ko so italijanski wjaki 8. septembra končno začutili, dt smejo ((.nekaznovano deierti. ratiu?), da je zanjo (namreč za JA) bila najvecja nesreča resolucija Kominjčrrma, ker je takrat v nje j zavladala eveč-mesečanarhija» zaradi — pomanjkanja sovjetskih strokovnjakov, skratka, da to sploh, ni prava vojska, temveč nekaj, česar niti učeni iiGior-naie» ne zna prav dejinvrati. Pri tem meša «G'iornale z zavidanja vredno kuharsko spretnostjo v to godljo enkrat partizanske odrede, pa korpuse in divizije, pa sedanje divizije, ki da jih nj 33 (naj pove učeni pisec, kdo je kdaj Jugoslaviji navedel to številko/j, kar si je spet sposodil od Taylora, pa ((katastrofalne finančne razmere# v Jugoslaviji (zdi se, da je mislil na kronični deficit italijanskega državnega proračuna...), pa še to, da se je ZSSR bojevala «v redni vojni proti hrabrim vojskam# (seveda, poleg nemške armade je bil v Rusiji tudi ita. lijan&ki ekspedicijski korpus in ta ne more biti drugega kot avaloro;o»). Povg tudi. da so bile partizanske enote upri-bltžno# oborožene z najrazličnejšim orožjem, med drugim tudi z nemškim in italijanskim, pozabi pa povedati, kako so partizani s svojo «pri. bližno# oborožitvijo do tega nmnškega in italijanskega o rožja prišli. Sicer pa nepodpisani pisec (ki je verjetno velik strokovnjak v vojaških zadevah) obljublja, da bo napisal še kaj. Pa tudi mi se bomo s stvarjo še ukvarjali, če ne zaradi drv,, gega, vsa-j zato. da povemo, kje italijanske imperialiste čevelj žuli. Ostavka predsednika petrolejske družbe v Iranu TEHERAN, 5. — Preduedmk mešan« komisije za petrolej Majmoi Molk jP danes podal ostavko zaradi spora z glavnim tajnikom urada za podržavlje-r.je petroleja Makkijem. Baje je spor nastal zaradi vladnega predloga, naj se petrolej prodaja državam sovjetskega hlo-ka. Molk pa je temu nasprotoval in je baje vztrajal, naj sh Perzija sporazume z Veliko Britanijo. Omenjena komisija je včeraj javila, da sedaj lahko prodaja petrolej komur koli, ker je 13. julija potekel rok za obnovitev klavzule o največji ugodno-®ti v korist bivšim odjemalcem AIOC. Dej8l je, d« so do sedaj stavili ponudbe od bivših odjemalcev samo Poljska, CSR in Jugoslavija. TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, četrtek 6. decembra Miklavž, Viauovita Sonce vzide ob 7.30, zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.51. Luna vzide ob 12.46. zatone ob 24.00. Jutri, petek 7. decembra Ambrož, Veselin Smrten greh Vsak dan slede novi brutalni, kominforml-stičn i napadli na «Delavske zadrugea. Ze večkrat smo objasnili temne kamin formistične načrte in poudarili, da se hočejo polastiti te važne delavske ustanove za svo. je umazane politične cilje. Navedli smo celo več konkretnih primerov iz slične politike v ltalijim Vendar niso našli ruti koščka svinca, da bi ovrgli naše obtožbe. Ne morejo pač odgovoriti, ker so točne. Prav obširno pa so se razpisali o odhcdu dveh predstavni, ka so mu obvezali rame in ga poslali domov Ipit ,'ipipm na MaShik ulicah Stojnice na Akvedoču so polne najvabljivejših dobrot Med njimi pa je polno mladine in tudi odraslih, ki ogledujejo, izbi-, rajo in kupujejo. Bodo zad&vo jni - darili tisti, ki jih hočemo razveseliti? - » 12 ISTRSKEGA OKROŽJA K AVALICI Spominska plošča na hiši kjer je bilo novembra 19kk prvo zasedanje OLO za okraj Koper j vsega okraja. Svečani akademi. ji v Izoli je prisostvovalo okrog 1000 gledalcev. Od športnih prireditev jaa so bile' najbolj ofci. | skanie motorne dirk,, okrog Semedele. V nedeljo popoldne je bila pri Kavaličih, k.i spada pod kra. jevni ljudski odbor Sv. Anton ob navzočnosti velikega števila ljudstva jn predstavnikov mno. ■M______________ .................žičnih organizacij iz bližnjih in nik» op. ur.). Maj. Bavliss se ; daljnjih vasi Koprskega, odkrile tedaj vmešal in dejal, da to ta spominska plošča na hiši, njega ne zanima. Časopisi lah- kjer je bilo novembra leta 1944 ko pišejo kar hočejo in njihovo P™0 zasedanje okrajnega ljud. mnenje ni mnenje sodnika, ir , skega odbora za okraj Koper — se na te stvari ne ozira. takrat Lopairskj okraj Odkrit- Ponavl.iamo še enkrat, dn jp ju sta prisostvovala tudi tovariš inšp. Ozebek ra razpravi pričal, da je Venier grozil agentom z Italijo. Njemu smemo verjeti, saj je tudi prisegel in ni dvoma, da bi inšp. Ozebek vnašaj y razpravo stvari, ki se nikoli niso zgodile. Na zasliševanju, ki ga le vodil maj. Grabb. je moral Venier starejši priznati, da je bil Danes predavanje v Ljudski čitalnici Danes zvečer ob 20. uri bo v Ljudski čitalnici v Ul. Ascoli 1 zanimivo predavanje o aktualnih gospodarskih problemih. Predaval bo znani goriški gospodarstvenik. Udeležencem pri. poročamo točnost, Miktavževanje radia Trst II Včeraj zvečer $o napolnili Avditorij slovenski otroci s svojimi mamicami in tudi očeti, dg prigakajo Miklavža, oziroma — kar je bilo bolj važno — da prejmejo darila. Na odru so bila postavljena nekaka nebesa, seveda primerno modernizirana z mikrofoni, tako da so lahko tudi tisti, ki so sedeli doma ob radiu, sledili prereditvi. Na oder so najprej pridivjali grozni parkiji, ki so skoraj predolgo rogomlili in motovilili po odru, zlasti ker je bilo govorjenje njih poglavarja dokaj nerazumljivo. Končno so prispele angelske trume, neki pater (potem se je izkazalo, da je sv. Anton) in nazadnje Miklavž. Po nagovoru otrokom, med katerim so zlasti najmanjši postali že nekoliko nestrpni, je pričel klicati na oder posamezne otroke. Zvrstili so se razni Paveltki, Jelice, Alenke, Borisi, Metke, Matjažki, Igorji, Verice, Lidije. Majdiče — kdo bi jih vse naštel. (Miklavžu je bilo lahko — imel je spisek). Na splošno je Miklavž ugotavljal, da so slovenski otroci v Trstu pridni, vendar je tuPatam tudi kaj pograjal, take da ta či-ta «žurnailine», drugi da si pod naloge sam rede piše itd. Vsak otrok je znal tudi kaj zapeti ali deklamirati. Med otroki sta bili tudi dve deklici, ki sta menda razumeli samo angleški in tu se je izkazalo, zakaj je bil potreben tudi sv. Anton. Miklavž se je nanj obrnil za pomoč v angleščini, ker je ta očitno večji čudodelec. Proti koncu‘ je postalo že vse ‘kupa mulce predolgovemo, toda tVf otroci, ki so pričakovali daril, so pač vedeli, da se izplača ne. koliko počakati. Julij Beltram, predsednik Istrskega okrožnega LO in sekretar okrajnega komiteja Kp Prane Čehovin. Ob tej priložnosti je irr.el tovariš Viljem Turk, prvi takrat izvoljeni.'predsednik o-krajnega ljudskega odlbora za koprsko-loparski okraj govor, v katerem je prikazal razvoj ljudske oblasti v Istri. Tovariš Turk je v svojem govoru med drugim dejal; »V zvezi s praznikom Republike odkrivamo danes na tem zgodovinskem mestu spominsko ploščo, ki nosi datum prvega zasedanja okrajnega na- «M; snw sami priborili t°, kar imamo in bemo to tudi obdržali za vsako ceno. Tega naj f- dobro , zavedajo tudi škof Santin, De Gaaperj in Stalin!« Skrb za invalide V Istrskem okrožju prejema invalidnino. 1614 invalidov in svojegv. oj katerih jp 781 jnva. lidov iz narodnoosvobodilne vojske. Vsj invalidni upravičen, oj so prejeli od 1. avgusta do t. decembra skupino 19 in pol milijona dinarjev invalidnin. Izpred ljudskega sodišča Pred ljudskim sodiščem v Ko. pru Sip je moral zagovarjati član Narodne zaščite Slavko Urh, ker je na bloku na Škofijah u-daril Marija Feravsa iz Doline. Obsojen je bil na 6 mesecev strogega zapora. Javni tožilec je napravil priziv, zaradi prenizke kazni. . .. , Prav tako je prišel pred ljud. rodno osvobodilnega odlbora za sko sodišče v Kopru šofer av-okiaj Koper, pod takratnim toprevoznega podjetja «Putn.ik» imenom okraj Lopar. To plo. Franc Rihar zaradi oškodova- Vojaki JA se zahvaljujejo Ljudskemu gledališču Pripadniki JA, za katere je novoustanovljeno Ljudsko gledališče v Kopru uprizorilo predstavo «Kralj na Betajnovi«, se igralskemu kolektivu lepo zahvaljujejo in želijo Ljud. skemu gledališču veliko uspeha na nadaljnji umetniški poti. Gostovanje Ljudskega gledališča Ljudsko gledališče v Kopru bo jutri v petek ob 20. uri gostovalo v Tartinijevem gledališču v Piranu, v soboto ob 18.30 1 uri pa v dvorani «Arrigoni» v [ Izoli s Cankarjevo dramo «KraIj na Betajnovi«. ščo odkrivamo zato, da se obrani zgodovinsko mesto, ki predstavlja simbol revolucije za istrsko ljudstvo. Tu na tem me. stu si je prvič v zgodovini izvolilo na demokratičen način najvišje predstavnike svoje oblasti. Leta 1944. meseca maja je prišel v tP 'kraje kot funkcionar OF tov. Tone Mihec, z nalogo, da organizira s pomočjo takratnih OF odborov izvedbo volitev v krajevne narodnoosvobodilne odbore, v rajonske in okrajni NOO. Kljub so v raž. n im. postejankom, fašističnim napadom in požigom, so naše volilne komisije hitro izvajale svojp nelahke naloge, ker je bilo to za preproste ljudi težko. Z borbeno zavestjo, ki jo je vil. vala našim ljudem OF in pod vodstvom KP, so bile vse ovire in težave premagljive. V septembru lieta 1944 so bile v polni meri izvedene demokra. tične volitvg po vseh vaeeh Slo. venske Istre zjr Krajevne NOO. Zadnjp dni septembra so bil] izvoljeni tudi trije rajonski NOO odbori v Sočergi, Loparju pr; Cežarjih. Novembra istega leta je bila sklicana prva okrajna skupšči. na, ki je bila prav ton m . stu pod zaščito partizanske vojske. Namen skupščine je bil da se izvoli okrajni NOO, ta kratni naivišji obtastni forun za okra i Koper. Skupščino je vodil tovariš Izidor. Izvoljeni v' u,'li za predsednika tov Vilhr Turk — Trava, za tajnika Mir ko Lovrečič — Benjamin in še devet c.dibornikov.i) Tovariš Turk i- svn< gov< zaključil s temi besedami: nia splošnega ljudskega premoženja. Obtoženi je z veliko hitrostjo vozil na ovinkih in na križišču pri bivii železniški pr-staji pri Kopru, tako da se je avto preobrnil in zavali' v jarek cb cesti. Preiskava je' pokazala, da je bil vinjen. Sodišče mu je zato prisodilo šest mesecev zapora. Izboljšanje v bolnicah 10 V bolnišnicah Istrskega o. k rož ja se je letos povečalo število postelj na 490, tako da pride pr, 70000-ih in bjvalcjli se. dem postelj na tisoč ljudi. V zadnjih štirih letih je 19 ti. seč ljudi bilo deležnih oskrbe v bolnišnicah Istrskega okrožja, skupno nad 330 tisoč dni. V treh letih obstoja je kirurgični oddelek bolnišnice v Izolj izvršil 1660 operacij. Množična udeležba na proslavah dneva Republike Qb praznovanju osir.e obletnice rojstva Republikp je bilo na Koprskem 35 različnih prireditev, katerim je prisostvova. lo nad 30.000 ljuda. Po vsem koprskem okraju je bilo 23 svečanih akademij, mitingov in zborovanj, katerim je prisostvovalo nadi 22.000 članov množič. nih organizacij. Okrog 8000 ljubiteljev športa je gledalo sedem velikih športnih prireditev. Pet kulturnih predstav je obiskalo nad 1500 ljudi. Velikega zborovanja na dan Republike, ki je bilo v Kopru, se je udeležilo 12.000 ljudi iz Smrt Pirančana Dne 29. novembra se je Pet-tinar skupno z drugimi udeležil manifestacije v Kopru. Okoli 14. ure se je v družbi z Rudolfom Degrassijem napotil peš nazaj proti Piranu. Spotoma sta se ustavila v Izoli in Strunjanu, kjer sta pila vino. Ob 17. uri je Pettinar odpotoval z avtobusom v Piran. V Piranu so ga še videli okoli 20. ure zvečer; bil je popolnoma pijan. Zdi se, da je Pettinar v pijanosti po nesrečnem naključju padel v morje in utonil. Njegovo truplo so našli drugi dan na obrežnem kamenju v bližini letnega kina, kamor so ga bili vrgli valovi. Po informacijah, ki smo jih dobili, je razvidno, da Pettinar ni obiskoval nobene družbe in tudi ni imel sovražnikov. Bil je nameščen pri mesnem LO kot cestni pometač. Tovariši, ki so ga poznali, so povedali, da se je večkrat vračal domov kasno in pijan. ČESTITKE Dne 27. novembra je i imela v Kozini ugledna = in zavedna slovenska = STURMOVA DRUŽINA | pomemben praznik. Gla- E var g. STURM FRANC § in njegova življenjska = družica g- FRANČIŠKA = sta ta dan praznovala v = krogu svojih domačih = zlato poroko. K temu redkemu jubi- = leju jim od srca čestitajo | vsi prijatelji in znanci 'n g želijo še mnogo, mnogo §f srečnih let. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SLOVENSKO NAROD INO G I E D ALI ŠČE ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE V SOBOTO 8. DECEMBRA 1951 OB 20. URI PREMIERA V NEDELJO 9. DECEMBRA 1951 OB 18. URI REPRIZ* V AVDITORIJU V TRSTU GOSPA MINISTRICA Komedija v štirih dejanjih Spisal: Branislav Nušič — Režiser: Ljudevit Crnobori Scenograf: Jože Cesar V NEDELJO 9. DECEMBRA 1951 OB 10. URI DOPOLDNE V AVDITORIJU V TRSTU ponovitev Gorinšek - Roševe mladinske igre v štirih dejanjih DESETNICA ALENČICA Vstopnice bodo na razpolago v Ul. sv. Frančiška št. 20, pritličje, od 11.—13. in 17.—19. ure dnevno ter pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5. — Za nedeljski predstavi pa v nedeljo od 9.—12. ure, OPOZARJAMO, DA VELJAJO ZA PREDSTAVO SPODA GLEMBAJEVI« KUPLJENE VSTOPNICE ZA KOMEDIJO »GOSPA MINISTRICA«, KI BO V NEDELJO 9. T. M. OB 18. URI. Seja glavnega odbora OF j Gledališče Verdi V nedeljo dne 9. decembra 1951 ob 9. uri dopoldne bo na sedežu tajništva OF, Ul. Rug-gero Manna 29 seja glavnega odbora OF za Tržaško ozemlje s sledečim dnevnim redom: 1. politično poročilo; 2. orga. nizacijsko poročilo; 3. diskusija; 4. sklepi. SINDIKALNE VESTI Danes 6. t. m. ob 18. uri bo v Ul. Machiavelli 13 seja vodilnega odbora ERS pekovskih delavcev. Obravnavali bo. do važna vprašanja stroke. Novoletna jelka Sektor Sv. Vid vpisuje otroke za obdaritev vsak torek in sredo od 16. do 18., v četrtkih pa od 18. do 20. ure v Ul. San Vito 17. * * * Seja odbora za III. okraj. Seja odbora za «Novoletno jelko« za III. okraj bo danes ob 16. uri v običajnih prostorih. Bodite točni ! ZA NOVOLETNO JELKO IV. OKRAJ Vzporedno z nabiralno akcijo je tudi vpisovanje otrbk; zato pozivamo vse starše otrok dd 3. do 12. let, da pohite z vpisovanjem, ki je na sede?u OF v Skednju im pri sektorskih zaup. nikih . Sv. Ana - Kolonkovec, vsak dan <48 17. do 20. ure. OPENSKI OKRAJ Obveščamo starše iz vasi Opčine, Briščki, Konkonel, Bane in Fernetiči, da je vpisovanje otrok od 3. do 12. let za obdaritev ob novoletni jelki pri terenskih poverjenicah, istočasno pa dnevno od 16. do 18. ure na sedežu c krajnega odbora OF na Opčinah, Ul. G-inepri 7. kjer se tudi sprejemajo prostovoljni prispevki. STRAMAR, ŠKOFIJE, PLAVJE Odbori za novoletno jelko v Stramaru. Škofijah in Plavjah pozivajo starše otrok v starosti od 3. do 12. let, da jih vpišejo za obdaritev v Stramaru pri tov. Lazarju Veljaku, v Škofijah pri tov. Francu Sancinu, v Plavjah pri tov. Slavku Brajniku. Istočasno se sprejemajo tudi prostovoljni prispevki. PROSVF/1 NA DKLSIVA Danes bo premiera koruze jeve opere «Lucia di Kamni moor«. Predstava bo za aD^ nente reda «A» in «C». . - Opero do vodil Ant0,n„^ Votto; nastopili bodo Dolor» Wilson, Giuseppe Campafa- < liana Hussu, Mario TonU^s, in Raimondo Botteghelli. no petje je naštudiral ALar Fanfani, režijo Giuseppe chiaro. . ro Danes zjutraj se Pri^nLiaja gledališki blagajni PIlUo vstopnic za zadnjo Pr l0 s »Seviljskega brivca«, ki , T soboto v enaki zasedbi *° prejšnjih predstavah. g >■ VESELOIGRA «WORM’S EVE VIK"’ Dramska skupina ang tajj posadke v Trstu to Pr'r danes, v petek in soboto. y kefrat ob 20.30 uri v tj, ster-h kinematografa »Supe, nema Principe« Delderliei veseloigro «Worm’s Eye^. žjtl Vsi. ki se želijo. ude'"i. predstave, lahko dobijo v^Ij]jci ce v «Offieers’ ClubuigV Galatti ali pa na dan P1^ ,SU" zvečer pri blagajni kina percinema«. Obnovitev osebnih izkazDlC ti* Zupznstvo obvešča vse P^znl' te, da bo urad za osebne n,e,tftr. 'ce v Ul. Malcanton 3 od L ..ih* bra dalje poskrbel za osebnih izkaznic, ki so 6lleAg. ne januarja in februarja taji a Poleg stare osebne _ '“^j sl’’ morajo prizadeti predložiti ke, napravljene pred kra' itn"0' SMUČARSKI TEČAJ V PODKORENU PRI SKI GORI čari PDT priredi svoj IH- s*4 ski tečaj od 26. decembr8 p januarja 1952 za začetnik*rojeV obiskovalce prejšnjih ' pri' pod strokovnim vodstvom erjs. znanega smučarskega 'Lavro Vpisovanje v Ul. Macro da' št. 13 ZDTV do vključno cembra. omet . pola*? električnega kabla zaPr*j. ki gre od Ul. Cumano št. 382 v Rocolu - Callal Cesta zaprta za pf ini* Prosvetna društva Simon Jenko. Simon Gregorčič, Rojan in Tržaški zvon bodo imela skupno odborovo sejo v petek 7, dec. ob 20.30 v Ul. R. Manna. Na dnevnem redu je obračun miklavževanja. Obenem se sestanejo tudi člani dramske sku. pine, ker bodo začeli z delom. PROSVETNO DRUŠTVO SKEDENJ Prosvetno društvo v Skednju obvešča svoje člane, da se prične danes cb 20. uri med-članski šahovski turnir, na katerega vabi vse šahiste, začetnike in tiste, ki bi se igre radi naučili IZLET NA TOLMINSKO OF IV. okraja organizira dvodnevni izlet 25. in 26. decembra v Kanal, Sv. Lucijo in Tol. min._ Vpisovanje na okrajnem sedežu OF v Skednju vsak dan od 3. do 12. decembra od 17 do 21. ure. IZLETNIKI - KOLESARJI, POZOR! Opozarjamo izletnike, ki so v preteklih mesecih potovali v Jugoslavijo s kolesi preko bloka Fernetiči - Sežana in dobili od tamkajšnje finance začasno izvozno dovoljenje, da to pred potekom vrnejo financi na bloku, ker bodo imeli drugače sitnosti. DAROVI IN PRISPEVKI Za počastitev spomina očeta daruje Milkovič Stanko iz Gro-pade 500 lir za Dijaško Matico. STRELSKE VAJE NA BAZOVIŠKEM STRELISCIJ ZA PUŠKE Od 10. do 16. decembra 1951 bodo na bazoviškem strelišču za puške strelske vaje, in sicer vsak dan od 7. do 17. ure. ZA POPLAVLJENC® V ITALIJI ^1 Za poplavljence s° „pri'I'c£ uslužbenci uredništva"^. lP’ skega dnevnika« '•'roša-ne *!! uslužbenci tiskarne k1 žaškeS* ekspedita Založništva t‘ trnka 12.100,— Lir. • • * . Tržačani so nabrali ^d0j je plavljence v Italiji u° 95 milijonov lir. zahvala ^t Družine PAHOR ^ if nad tolikim sočustvova ^ s hvaljujejo vsem oočss1' na katerikoli način spomin našega nadvse ROMANA PAHORJ^, Nasa riatjoplejša mariju dr. Štruklju U? osebju bolnice v Izo";. 0laJ-g, tla vse načine skusali trpljenje, oblastem .anV? # godbi iz Izole, v sem Vj jam, ziborom, upravi |Lgi. -vornikom, vsem vpla’ so nam moralno m 0valc pomagali ter vsem da vencev in cvetja. Trst. Sušak, Pulj Žalujoče druži** ROJSTVA, SMRTI iN je Dne 5. decembra 1» p(,roK ] Trstu rodilo 11 0t.i’ 0seb- a-bilo 6, umrlo pa )e pra b' ta. Poroči H so se: rmrdoss1, -spodinja; Bensi , a*?' Kosovel Laura, st v0jak ji-pherey Norman — ^jarU0’ vojske in Mlekus) ,.,.DvaC Vil'a' HK |„I,18 Ku! Umrti so: 76-,et'ta(,9.]etni.tffi por. Pontini Ireno. 54'iV drjavschen Vlad.f ^ Pa<; Dekleva Anton; 4-,. . Va*e Air Ivan; 77-letni Ce('cPOad0van c. 86-letna Majer vd. >ra vd ^er tonija; 86-letna Sutt letm cari Domenica; 7r schini Mario. MAL* Ot? — 3 — 6. decembra 1951 AVSTRIJSKA MONARHIJA mi niuiimimuuism uri im Konjunktura avstrijske politike je Italijane v veliki meri favorizirala Italijani; politiki so stalno ?fnaVlcevali agresivnost Itali X celi Jul.jski krajini in -tl na ozemlju sedenj ega za časa gospostva Itali-fv s trditvijo, da jim je avstrij. *a uprava delala krivico in je rjoprala slovenski in hrvatssi fan it ?er ■'e na splošno itali. uaJ široka javnost manj polena — že zaradi nepoznanja a jezika — kot naša, mno. Italijani sprejemajo to trdi-,v v ocbri veri kot zgodovin- rponin« Tini: m: *o resnico. Italijanska politi, j? Pa je dobro vedela, kaj je rav?Ca v tern vprašanju, ako-i_™0 _ so njihovi zgodovinarji > Političnih razlogov govorili ^gače. Med njimi zlasti Be- iiJf6? "aš razvoj v Julijski kra. ,*• m. zlasti na STQ dokazu, S rasno nasprotno. Vsi objektu pogoji dobe do italijan okupacije očitno pobijajo TOroa površno in deloma ma-^velistično tezo. P^sfc. je do naše narodne »obuje asimiliral veliko veči-Jj.^aših ljudi, ki so se v njem • ?eiUi zaradi dela. Trst v ita-grajskem oblačilu, z italijan. fflt Ura »prizanesljivo centralno na Dunaju, ki je dolgo Parala oči pred iredentistični. L Pojavi, ki jih nazadnje ni sk h Preveč- Interesi gospodar-5,™ krogov Dunaja so bili Vel t n* z interesi tržaških ^trgovcev in industrij.ev, Vo j ^ bil navajen na upra-L starih avstrijskih provinc L^iie in Lombardije Koli-voi ?irckratov vseh stopenj in tteWv°V vseh činov stare mo-j.3lJe je poznalo italijanski in t ln Izguba Benečije Vsci ?lbat'dije je razlila po jo ‘ jJulijski krajini in zlasti Primorju celo vojsko nit u1 in nižjih uradnikov, ki Drm - “°teii ali mogli ostati v 0l(.''Inoah. ki jih je avstrijska v w izgubila po vojnah ^etih 1859. in 1866. Ti vsi so skrkT-11 in v lastnem interesu ohrlti1- da se Julijska krajina . “«i po narodnosti ali vsaj Uradnem jeziku čim dalje ijjanska. 6ooaVenci in Hrvati so se le narodnostno prebujali in las no. razvijali. Glavnega CfP^otnika so imeli y nedemo. svf ki. ustavi in nedemokrat-amiselnosti predstavnikov ^jske uprave, jj, a"š živelj je imel trnovo pot e,„ gospodarsko in politično ^Dcipacijo. skr/ nacionalizem zdravih, izključno kmetijskih in ^‘avskjtt mas ni mogel biti polupP Pri srcu konservativcem L*, unaju, ko je stopil z revo-j^tonarnim letom 1848, prvič j? Politično 'pozorr.ipo. Dunaj j Namreč pustil mnogo perja ski ■vi na bojiščih z mad|ar-in češkimi nacionalisti. V**n tega .so. italijanski biro- ir* *,,,»• i_____ n ^ in. tudi potujčeni trgov-j> kč-zali tia naše prve nai-tooe '°t kopito panslavizma. Zlasti * le to godilo v Istr., kjer so ? ?godaj čule izjave hrvatskih S?lltifcov za združitev s Hrvat-J50’ Mladi voditelj Hrvatov "°fesor Spir.čič je bij zato kot 3j°_fesor odpuščen iz državne 4izbe. To stanje nam je priza-Jivajio ogromno škodo, nič SWž° kot prej asimilac ja na n Priseljencev. v plasti so Slovenci in Hrvati 1(lstn našli zelo težke razme-tek 50 se spustili v politično kah °4 Itai.jani so imeli v ro-d^vsa velika posestva, vso in. vso trgovino in po-jj'«itriejšo obrt. Slovenci in Cau s0 bili le kmetje in, si-tikali posestniki in delavci. spregovoril hrvaiski poslanec dr. Matko Laginja v hrvatskem jeziku. Uspel je spregovoriti le: «Gospod o Latini!...» V deželi, ki je imela tedaj petkrat več slo-< vanskih prebivalcev kot itali-janskih. se čuje groteskno, da so ti dve hrvatski .besedi izzvali pri italijanski večini silen trušč in divje razsajanje. Dr. Laginja ni mogel nadaljevati svojega govora, toda borba za jezik ni sla več z dnevnega reda v deželnem zboru v Poreču. Borba pa je bila zelo dolgotrajna. Dunajska vlada je le počasi upoštevala pravične zahteve istrskih Slovanov. Sele leta 1889. je vladni zastopnik v deželnem zboru prvič podal izja-vo vlade V obeh jezikih- Deželni zbor je sprejemal slovanske interpelacije le. ako je bil priložen prevod v italijanščini. Sele s časom so uradi deželnega zbora poskrbeli uradno za prevod takih interpelacij v italijanščino. Se v letih 1895. in 1898., ko je italijanska večina v Istrskem deželnem zboru izglasovala sklep, da bodi v deželnem zboru razpravni .jezik izključno italijanski. Politična veljava Slovanov v dunajskem parla. mentu je tedaj bila že tako pomembna, da iP morala cesarska vlada odreči tem oblastnim sklepom Istrskega deželnega zbora sankcijo. Sklepa sta bila v prevelikem nasprotju z dejanskim stanjem in političnim razvojem v Istri. Boj za politične pravice Slovencev in Hrvatov v Istrskem deželnem zboru pa sploh ni bil nikoli dobojevan. Stara monarhija. je pustila za seboj to vpra_ šanje popolnoma nerešeno. Vsa brezpravnost Slovanov v Istri v avstrijski eri se zrcali zlasti V zgodovini Istrskega deželnega zbora. V. R. (Nadaljevanje sledi) PRISPEVKI NABRANI v "Tednu za našega dijaka,, SLIVNO: Peric Miroslav 100, Rebula Angel 50, Peric Jože 50. Bratina Anton 50, Sardoč Ivan 50, Grassi Marcel 50, Leban Stefan 100. Kralj Jože 100, Kralj Alojz 50. Legiša Jože 100, Fabjan Marij 100, Marušič Ježe 100, Terčon Avgust 100, Metli-kovec Otilijo 100, Mili^ Franc 250, Milič Andrej 50. Kralj Marija 100, Boštjančič Rudolf 50, Legiša Angel 100, Masten Karel 200 Masten Izidoir 100, Motale Ivan 50. mmmi S •:-x v*. f ' ' Zarek sonca v mračnih jesenskih dnevih. (Foto Magajna) Kuliurne pismo iz Ljubljane RAZSTAVE IN KONCERTNO ŽIVLJENJE - V LJUBLJANSKI OPERI IN DRAMi - NOVE KNJIGE Uj- Uradniki so bili bele vra-šte' ?sša ogromna premoč po W ’ naša naseljenost na ce-'■bst lca n0 jezikovnem področ-l|L"š jezik ni pomenil v jav-skiij, 2ivUenju ničesar S cesar-patentom z dne 25.1V.1815 za sodišča v Primorju jij^Pisan italijanski uradni je. razprave in sploh za za k ipj*_ra?pv.anje Niti z ustavo ^ni a i,867. sP stanje ne spre-^kr, ”fltrebtr, je bil poseben gOfi^.z dne 25.V.1883, da omo-fc0(jjJJa*emu jeziku obstoj na ni ta zakon prine-•odjff je koristi, ker ni bilo na I fkih . slovenskih ali hrvat-I IteR lnik°v in uradnikov. Se v • Je tožila «Naša sloga«, •jikov ?tra ninia n.ti treh sod. «0v • , ki bi lahko uradovali '\f Jn®ko ali hrvatsko. javni upravi Italijani sicer feliiai5se^ priznanja, da je ®Zik ^člna izključeni uradni «vu ’ .kakor je to bilo v sod-tud so sicer zahte- hidj to priznanje, pa jim ^i^drzno zahtevo odbil no-minister Stadion, ki je ^°2nal narodnostne raz-Mtev ^ Jul-iski krajini. Odklo-* v .V^emeljil s trditvijo, da '•'i <;T jski krajini dve tret-ovanov. k M patent iz leta 1860. 1%, enakopravnost jezd-u Ust.;° je bilo zlasti potrjeno anovnem zakonu jj* p;, 0 3e bilo priznano, prak-l ^lri^0 d°l°^ali italijanski in 1 !Wl ufadniki, ki niso pozna. ..Italiji* Jezikov ^ ni v Istri so že leta h i-ieVt? 2ali zelo razvit nacia. iz leta je odrekal Šlova-k.V jrav vsako pravico. S?1 C*trijski provinci Istri je ta?rn.ioi y deželnem zboru, v lr% \r .i Kj i- JjUčn,’1 ;'n, v uradih v rabi iz-uLteitioi- ^an8ki jezik. Samo Sk^ljili « E^ivilegijev. ki so ■1)1 in Njihovem gospodar- h.^li it-i^^lnem položaju, so o leglo najhujšega šovinizma in zgrešili, če rečemo, da prav za to še vedno obstajajo. Ce bo ZVU varčevala na ta način, da bo odpravila tako in podobno razmetavanje denarja, bo samo koristila interesom prebivalstva. Se veča ni «Provincia» edina ustanova, ki brez potrebe troši skupna sredstva. Občina je brez dvoma ena izmed ustanov- ki s svojim velikim deficitom ne dela časti niti županu niti občinskemu svetu. Spomnimo sie, da So skoraj vsa občinska podjetja pasivna, ali izkazujejo le fiktivne, na papirju izračunane dobičke. Klavnica 10,5 milijonov lir zgube, prevozno podjetje 44,7 milijonov lir, mestna kopališča 24.0 milijonov lir. oba štadiona prvi 4,9 milijanov lir, drugi 1,2 milijona lir, fiktivni dobiček ribarnice za 22,2 milijona lir in končno smešen presežek (po številnem povečanju tarif) Vse t'e številke nam govore o slabem upravljanju, one zelo zgovorno pripovedujejo, kje bi se lahko našla sredstva. Mnogo je še takih primerov razmetavanja javnih sredstev in io ne samo na omenjenih ustanovah. Mnogo je na videz malenkostnih a v proračunu milijonskih postavk, ki bi jih lahko brez najmanjše žk če odpravili. Zakaj še vedno obračunavajo pri davkih milijotin-ke lir? Zakaj na primer pri plačah računajo zapletene kantingen-ce, doklade za to ono in tretje. S plačami je prišlo tako daleč, da celo sam šef za finance in gospodarstvo pri ZVU, pa čeprav je priznan izvedenec, ne ve točno, koliko imajo različne kategorije dejanskih plač? S tem sistemom bi res lahko odgovorni krogi pri ZVU prekinili in vpeljali razumljivejši in preprostejši način upravlja- ACEGAT, ki je le nekaj več- nja, ki bi manj stal, a bi zalo ji kot milijcn lir na leto. — I dosti bolj učinkovit, B. S. IVIot/i jugoslovanski umetniški iilini Major Bauk Kot druge republike Jugoslavije jnia tudi Bcsrva in Hercegovina svojo lastno filmsko industrijo. Razumljivo je, da je ta še mlada. da nima nobene tradicije in da je zato tudi še precej neizkušena. Po več ali manj uipeiin filmskih žurna-lih, krajših dokumentarnih in kulturnih filmih, so se v Bosni lotili tudi prvega umetniškega flkr.a. Film so letos dokončali in ga predvajali po vseh večjih krajih Jugoslavije. Vendar ta prvi bosanski film z naslovom «Major Bauk«, ni preveč uspel, čeprav je bil to eden najdražjih jugoslovanskih filmov. Film je zajet iz osvobodilne barb:e in prikazuje partizanskega junaka Bauka, ki se je že pred vojno moral skrivati pred oblastjo, ko pa ;€ izbruhnila vstaja je organiziral partizansko četo in postal z njo strah in trepet ustašev ter četnikov. Ti ga neprestano zasledujejo ter slednjič ub.jejo; vendar ljudstvo ne verjame, da je njihov junak mrtev in ta. ko ta še po svoji smrti živi zavesti ljudstva kot legendami junak. Filmska zgodiba je torej zanimiva in napeta, vendar pa scenarij, ki je delo znanega bosanskega pisatelja Bran ka Čopiča, ni preveč uspel, ker je za film premalo dramatičen. Se večja krivka za neuspeh iiima pa odp de na rpžiserju Nikolo Popoviča. Kritika ugotavlja. da je lilm p^evcv p.. .LJ--veden in ilustrativno dokumentaren, To bi sicer bilo primerno za začetek filma, ve la rustrat vna ekspozicija traja predolgo in gu-eui umij gledalec zaman pričakuje dramatični zaplet. Namesto tega pa se posamezni prizori vedno bol i zavlačujejo, tako da ostane celoten film brez zapleta. Razen tega je slabost filma v idealiziranju funakov in karikiranju nasprotnikov, da ne omenimo, da je v filmu vrsta nepojasnje nih in v okviru' celotnega do gajanja premalo razumljivih scen. Deček Mita scenarij srbski književnik O-skar Davičo, izdelalo pa pod. jetje Avala film iz Beograda v režiji Radlcša Novakoviča. Zanimivo je, da je film že med tem: ko so ga snemali sprožil vrsto razburljivih diskusij ne toliko «za» in «.proti» kot «ka. ko», #zakaj» in podobno. S lit-mom je porezanih že Dudi precej anekdot, od sneg?, ki ni in ni hotel zapasti, čeprav so ga filmski delavci nujno potrebovali, pa do glavnega junaka Ratislava Joviča Mita je krojaški vajenec v podeželskem mestecu. Zeli si, dla bi šel v Beograd in se tam izučil za mehanika, se uveljavil v življenju in se končno poročil z Vero, ki je tudi vajenka v domačem mestu. Na peti v Beograd pa se slučajno zaplet*, v delo komun istov-ilegal-cev. Težko življenje proletarca v predvojnem Beogradu napravi tudi iz njega vedno boli prepričanega borca za napred. ne ideje. Zaradi sodelovanja pri stavki je Mita obsojen in iz ječe ga reši prevrat 27. marca 1941. Mita začne sodelovati pri osvobodilnem gibanju. V t'orbi -> agenti ie ranjen in reši ga Vera, s katero potem skupaj odideta v borbo za lepše žavljenjfe. To je zgodiba filma o dečki > Miti, za katerega je napisal Poslednji dan Srbsko filmsko podjetje Avala . film je po scenariju Oskar, ja Daviča izdelalo film, kakršen dasedaj v Jugoslaviji še ni bij izdelan. Film »Poslednji dan» obravnava namreč aktualno jugoslovansko problematiko, borbo organov javne varnosti proti tujim vohunom in saboterjem. Scenarij prikazuje skora j pustolovsko borbo varnostnih organov z vohuni in saboterji in v njem ne manjka napetih trenutkov in razburljivih s-en s streljanjem, nočnim lovom v abtomobilu in drugih rekvizitov kriminalnih filmov. Vendar pa ima scenarij tudi precejšnje hibe; glavna je pred. vsem ta, da mu manjka 'vrste dramaturške linije in globlje psihološke problematike, da ne omenimo pri tem črnega slikanja vseh nasprotnikov in belega slikanja junakov. To vse je ugotovil tudi znani" angleški filmski delavec dr. Roger Man veli, ki sg je pred kratkim, mudil v Jugoslaviji in se takole izrazil o tem najnovejšem jugoslovanskem filmskem delu; «Ko sem začel gledati-film Po. slednji d011, sem imel vtis. da 00 to dober filir.. Toda 'bolj ko se je drama razvijala, bolj je postajala nejasna in dobila vse bolj melodramatične elemente. Mislim, da je največja napaka tega filma, da v v črama urjkem pogledu pr. natr. pan z uog„janji „1 to s^ir.o rizičnimi. Prav tako sem opazil vpliv tujih filmskih režiserjev na ustvarjanje filma, kar pa temu ni bilo vedno koristno. V tem filmu je preveč stvari* ki i ih je treba šele do jeti, pre. več dejanja, a sam konec filma nikakor ne razvozla zapleta in ne razjasni značajev. Naj. boli so mi bile všeč prepričljivo izdelane ženske vl^ge.* K ju-b tej strogi a s vami kritiki, moramo sm t ati la novi jugoslovanski film za us., el, kajti če režiser napravi iz scenarija, ki ne daje dosti .možnosti za ustvarjanje psiholoških napetosti, soliden in tehnično dobro izdelan film, predstavlja to vsekakor uspeh za malo jugoslovansko filmsko industrijo. Vsekakor ima za to davno /zaslugo režiser Vladimir Pogačic in prav njegova strokovna in resnično filmska obdelava daje temu pravo vrednost. Sk. boj Čedermacev {Beneško - slovenska duhovščina pod Italijo] p. Od 1933. do 1938, je je nešteto prošenj protestov depula cij na videmskega nadškofa, na Vatikan, ali vse jp bilo zaman. Ljudstvo Beneške Slovenije p® je prav takrat pokazalo, da lju. bi svoj jezik. Bili go primeri, da so zapuščali cerkev, ko se je začela italijanska pridiga in st vračali, ko se je končala. Da so na latinsko inolitev očenaša nalašč glasno in glasneje 00 g o. varjali slovenski je razumljivo, ker latinskega odgovora niso znali, kot ga znajo Italijani, da. si še ti večinoma spakedrano česar pa formalističnih cerkve’ nih predstavnikov ne moti. Duhovniki Beneške Slovenije. ki se prepovedi videmskega prefekta niso dTžali, dobivali od kraja «diffido» političen opomin. Kako daleč’je šln ta gonja, pove primer vikarja iz Kosec, ki Je bil marca 1938 opominjan da vtika slovenske besede v italijansko prid go, da moli očenaš slovenski. Dobro lleto nato še se je zagovarjal kaplan iz Marsina zaradi molitve slovenskega rožarja (rožnega venca). Da so bili sloven. ski katekizmi in molitveniki, za katerimi so stikali oboroženi karabinjerji in oboroženi miličniki nevarno orožje za močno državo, kot je bila Italija, je razumljivo. Konec temu položaju je napravil šele septembr. ski zlom italijanske vojske leta 1943. ko je Beneška Slovenija postala osvobojeno ozemlje, ki ga je držala slovenska partizanska vojska. Takrat se je v njenih cerkvah spet oglasila slovenska beseda, Badoglie va vladavina ni dopustila vrnitve k starim pravicam, d asi se je proglašala za antifašistično in demokratično. III. Svojo dolžnost so napravili Čedermaci tudi ob času narodnoosvobodilnega boja. Belogardizem. sodelovanje s lašizmom in nac.zmrtn je bilo njim tuje. Tuje jim je bilo narodno izid?j. stvo jn vsako izdriitvo, ker jim je bilo tuje politikantstvo. Zgo., dli Proti fašizmu ln nacizmu. I kom Beneške Slovenije. Eden njih je padel pod zlo-J KONEC publikancev, kozakov, Mongolov, ki so požigali in morili, ropali in kradli, posiljevali žene in dekieia po beneško-slo-venskih vaseh. Čedermac, so v onih hudih dneh bili s Svojini ljudstvom, zato jih je ljudstvo tudi še bolj vzljubilo. Dr nes mogoče tudi kdo od Čedermacev podlega italijanski šovinistični propagandi, propagandi temnega klerikalizma, ki trobi o komunistični Jugoslaviji. ki naj bj zatirala vero, preganjala duhovnike. Nič čudnega, sP vedno trži disciplina nadškofa Nogare, pazijo jih o. boroženi karabinjerji, ki jim ne pufte, da bi mogli sami pogledati, v svobodno Slovensko Pri. morje, v Slovenijo, da bi spoznali, da komunistična Jugoslavija daje večje svoboščine cerkvi, negoli tako ime^ova. na katoliška Italija duhovni- A. PERTOT THSI • UU 61NNAST1CA 22 - TU. 95-998 Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah |||^p i i *• Nad Italijo še vedno vlada vili L M L sok zračni pritisk. Dotok mrzle-I |YL|Y|L 8a zraka y prejšnjih dnevih bo povzročil spremembo vremena f redvsem v južnih predelih. Medtem pa so zabele-ili v severnih predetih dotok toplega zraka, ki bo omogočil lahno pooblačitev. Možen je malenkosten dvig temperature. — Danes smo imeli v Trstu najnižjo temperaturo 8.3 in najvlšjo 10.8 stopinj. DELOVANJE OGNJENIKA K1BOKA Ognjeniški izbruh povzročil več sto človeških žrtev Lava je pokrila pet vasi, med koterimi šteje Mombajao 25.000 prebivalcev * Zabeležili so nove potresne sunke MANILA, 5. — Po zadnjih poročilih je zaradi izbruha og. njenika Hiboka na otoku Ca-miguin 700 km jugov zhc: dno od Manile izgubilo življenje okoli 500 oseb. Po netočnih in neuradnih podatkih pa naj bi število žrtev narastio n» 2000. O-koli 10 kv. kilometrov zemlje okoli ognjenika ie pokrito z ia-vo. i 0.000 prebivalcev pa je za. radi izbruha utrpelo večjo ali manjšo škodo na svojem gospodarstva Lava je pokrila pet vasi, tr.ed katerimi štej p Mamba jo 25.000 prebiralcev. Danes se je tre izpremenal v pravo pokopališče. Najbolj pogumni so set že vrnili v trg. Kljub temu je v središču mesta ostalo še nekaj ljudi, medtem ko so ckoliški predel; popolnoma porušeni. Rdeči križ s svojimi oddelki po. maga ranjencem, vojaški oddelki pa vzdržujejo ladijske zvezo. Glede vesti, da je pod lavo izgubile življenj« okoli 2000 ljudi je doktor Feliciano Cruz od tamkajšnjega Rdečega križa de. jal, da so »pretirane«. Filipinska mornarica Je pripravljen-.-da bi v primeru nove nevarnosti prebivalstvo odpeljala na varno. S tem namenom Je v bi i. žini prizadetega kraja tudi več potniških ladij. Poročajo, da se je danes po-novno pričelo kaditi iz vulkana Hitbok-Hibok. Zabeležili so tudi rahlo sunke in uhajanje lave iz ognjeniškega žrela. Epidemija slinavke v zahodni Evropi LONDON. 5. — V vsej zahodni Evropi se je zelo razširila slinavka. Pravijo, da bodo morali pobiti na tisoče glav živine, da bi se izognili množičnemu poginu. Agencija «United Press* je glede epidemije slinavke napravila anketo, s katero je ugotovila, da v Belgiji še ne pomnijo tako hude nesreče med živino. Na Norveškem pa niso Jakega primera imeli vsaj deset let. Angliji grozi od leta 1947 največja nesreča, ki preti uničiti zaloge mesa. Po dosedanjih podatkih je Zahodna Nemčija utrpela škodo okoli 31 milijonov dolarjev. Epidemija se je razširila skoraj po vsem kontinentu in je v različnih državah dosegla različne razvojne stopnje. Medtem ko v Švici polagoma izginja, v drugih državah še ni dosegla svojega viška. Doslej so najbolj prizadete Anglija, Francija, Belgija, Nemčija, Švica in Danska. Poročilo britanskega ministrstva za poljedelstvo pravi, da je v treh tednih obolelo okoli 5.500 živali, in sicer 2900 glav goveje živine, 1700 ovc in približno 900 prašičev in koz. Obolelo živino so ijaklali. Ko se je leta 1947 v Angliji pojavila podobna epidemija, so zabeležili 104 primerov infekcije, ki so nato na-rastli na 9.000. Letos so trenutno našli samo 45 žarišč, ki so na tretjini ozemlja Anglije in Gallesa. Najbolj razširjena s0 vzdolž vzhodne in jugovzhodne obale, vendar so jih zabeležili tudi v okolici Londona in Nottinghama. Položaj je zelo resen in oblasti so po radiu pozvale kmete in živinorejce, naj živali zapirajo, razkužijo in izolirajo okužene predele. Irski trgovci z živino so zaradi epidemije zelo zaskrbljeni. Neki višji funkcionar je celo izrazil mnenje, da bi morali vse pakete, ki prihajajo iz Anglije takoi do izpraznitvi zažgati. V Franciji so ugotovili. da je okuženih 48 okrajev. Najbolj je prizadeta eoveia živina, med katero so našteli nad 8500 obolenj, medtem ko so med ovcami našteli 1413 in prašiči 2385 obolenj. Za razliko z Angleško na Francoskem bolne ži. vine ne zakoljejo, ampak zdravijo, s čimer rešijo tudi odst. bolne živine. Najbolj je bila prizadeta Nemčija, ki je od aprila do letos izgubila v živinoreji okoli 31 milijonov dolarjev. Našteli so, da je okuženih okoli 30.000 hlevov. V Švici se je položaj precej Izboljšal. Okuženih je bilo približno 3000 glav živine, ki so jo zaklali. Na Danskem je okuženih približno 9.000 hlevov, kar je močno vplivalo na znižanje proizvodnje mleka in masla. Na Norveškem so ugotovili samo eno okužbo. 2ivino so takoj po bili. Zaprli so vse šole, nadzirajo tujce in promet, uvedli so tudi veterinarsko službo. Na Tirolskem je epidemija lažje oblike in se je tja prenesla verjetno iz Nemčije. Najbolj je bila prizadeta Belgija, kamor je epidemija zašVn iz Nemčije. Nekaj stotin živa* so ubili. Divjanje peronističoih demonstrantov COLON ENTRE RIOS (Argentina), 5. — Nekaj ceronistič. nih demonstrantov je včeraj vdrlo v tamkajšnje županstvo in izključilo radikalno večino iz občinskega sveta. Sneli so tudi slike predstavnikov argentinska radikalne strank« in tih nadomestili s slikami Ferona in njegove žene Evite. Colon Entr Rios. ki šteje 11.000 prebivalcev Je ew izmed redkih argentinskih mest, v katerih so radikalci zasedli večino v občin, skem svetu. Perorvisti obsojajo občinski svet, češ da je proračun za leto 1952 previsok. EDEN V SPODNJI ZBORNICI Sedanja naša politika ni nobena novost LONDON, 5. — Angleški zu-nanjj minister Eden je danes odklonil, da bi dal spodnji zbornici zagotovila, da *e bo parlament posvetoval preden bo vlada podprla ukrepe o o-boroiitvi Nemčije. Dejal je. da bodo parlament seznanili o glavnih značilnostih vprašanja. Njegove besede so dvignile v vrstah laburistične opozicije precej prahu. Zato je zunanji minister dodal, da politika, ki jo zasledujejo, ne predstavlja nobene novosti, ampak je samo nadaljevanje laburistične politike. Napravili so iz muhe slona Madžarska vlada še ni dala zagotovila glede vrnitve Štiričlanske posadke in letala C 47. WASHlNGTON. 5. — Na tiskovni konferenci je namestnik severnoameriškega zur.aavjega ministra James Wehb izjav, j da doslej madžarska vlada še ni dala nobenega zagotov.la glede vrnitve štiričlanske posadite in letala C- 47. ki so ga 19. novembra sovjetski lovci pris.lili. da je pristal na nekem nn- j džarskem letališču. Dejal pa je,; da so v teku pogajanja z bu-dimpeitanskimi oblastmi. Ni še' znano, ali bodo ameriške oblasti naslovile na Sovjetsko zvezo protestno noio. Nadalje je odgovoril na nekatera vprašanja, ki so mu lih stavili novinarji, odklonil pa je kakršenkoli odgovor glede vesti, na podlagi katere naj bi Združene države že dvakrat odklonile vstop kemiku in b.olo-gu Ernestu Cha-nu, angleškemu državljanu nemškega porekla, ki je leta 1945 bil nagrajen z Noelovo nagrado za medicino in fiziologijo v ZLA. V Združene države bi moral odpotovati zaradi posebnega poslanstva, ki mu ga je zaupala mednarodna zdravstvena organizacija. V tej zvezi je Webb naglasil. da obstaja točno opredeljen zakon o izdajanju vizumov in d« zaradi tega ne more razpravljati o vzrokih, zaradi katerih so Chainu odklonili ei-zum. «New York Times« piše glede prisilnega pristanka ameriškega letala na Madžarskem, in pravi, da vse dogajanje okoli tega vprašanja najboli dokazuje. kako je Kremelj zmožen napraviti iz muhe slona. List flazgouoti %iSiem nadaljuje da je ravnanje ameriškega zunanjega ministrstva popolnoma upravičeno in da je madžarska vlada dolžna izpustiti na svobodo ameriške letalce in vrniti letalo državi, kateri pripada. «Noben izgovor o odejah, padalih ali radiu ne more zakriti resnice. Sovjetska kakor tudi madžarska satelitska vlada bosta lahko povzročili samo zaostritev okoli tega vprašanja. DAMASK. 5. — V svoji poslanici vs:rn sirijskim predstavništvom v inozemstvu in tujim predstavništvom v Siriji je sirijski minister dodal, da to nova vlada, pripravila volitve in vzpostavila parlamentarno življenje. Sovjeti kupujejo japonski premog TOKIO. 5. — Po pisanju japonskih listov Se te dni mudi na japonskem sovjetsko predstavništvo, ki bo sklenilo pogodbo gledie izvoza večje količine premoga. Zdi se, da gre za 400.000 ton. Sovjetska delega. cija bi radia uvozila premog iz rudnika na otoku Sahalin, in sicer po deset’ dolarjev za tono. Po pisanju lista je japonski finančni minister naklonjen temu sporazumu, ki ga bodo verjetno v najkrajšem času podpisali. IRAK KE PRIZNAVA NOVEGA REŽIMA V SIRIJI MINISTRE PREJŠNJE VLADE bo sodilo posebno sodišče V Kairo je prispela sirijska vojaška delegacija KAIRO, 5. •— Iraški poslanik v Kairu je izročil v imenu tvoje vlade egiptovskemu zunanjemu ministru noto, v kateri njegova vlada poudarja, da ne bo priznala novega režima, ki Je nastal z državnim udarom v Siriji, ta poziva egiptovsko vlado, naj posnema njen vzgled. Enako noto je iraška vlada preko svojih predstavnikov izročila tudi ostalim vladam držav arabske lige. LONDON, 5. — Glasnik zu-. legacijs prišla v egiptovsko pre. nanjega ministrstva je danes stolnico z namenom, da raz-izjavil, da je odnos Velike Bri-, pravlja z iraškim predstavni tanije do nove sirijske vlade odvisen od dejstva, če bo vlada, ki ji predseduje polkovnik Fawzi Silo, dokazala, da dejansko predstavlja sirijsko javnost. Menijo, da je eden izmed motivov, zaradi katerih je angleška vlada pokazala svoj pridržek, y njenem prepričanju, da se bodo po spremembah v Siriji pojavili podobni poskusi tudi v Jordanu in Iraku z namenom, da bi se vse tri države združile v eno. V londonskih diplomatskih krogih menijo, da bodo odnosi Velike Britanije s Sirijo polkovnika Sile ostali neizpre-menjeni. če sprememba vladnega režima ne bo vplivala preko sirijskih meja. Medtem iz Kaira poročajo, da je tjakaj prispela sirijska voja. ška delegacija, sestavljena iz polkovnikov Hibbyja in Chu-keirja. Predstavniki se bodo sestali z egiptovskim ministrskim predsednikom Mustafom Pašo in zunanjim ter notranjim ministrom Ibrahimom Pašo. Glasnik Sirije je sporočil, da je de- JV EK A J ZA \IJIIYOSll NA PRVEM DVOBOJU ANGLEŠKE TURNEJE BEOGRAJČANI ZMAGAH S B-4 l* it E ii o E m im a n ii SOM IZGUBIL 0.0. NajboljSl rezultati na olimpijskem stadionu Med zmago valce bo razdeljeno 142 zlatili medalij V službenem listu helsinških olimpijskih iger, ki ga pošiljajo prireditelji časnikom vsega sveta, povzamemo lahko zanimive podatke: Olimpijski stadion je bil v veliki meri obnovljen in razširjen. Povečali so število betonskih obročev, ki obkrožajo zeleno igrišče in spremenili konstrukcijo strehe va tribuni tako, da bodo vsi gledalci tega centralnega prostora lahko sledili brez motenj dogajanju na igrišču. Med, lahkoatletskimi strokovnjaki velja helsinško tekališie kot zelo dobro. Prvo tekmovanje na njem je bilo 12. junija 1938. Od tedaj pa do danes je bUo na stadionu postavljenih mnogo finskih pa tudi svetovnih rekordov. Več stotin slavnih tekmovalcev je na listi rekorderjev. Najboljši rezultati doseženi na helsinškem stadionu: 100 m: 10.6 L Strardberg (Švedska) 1939.; 200 m; 212 La Beach (Panama) 1948.; 400 m: 46.6 Mc Ken'ey (Jamajka) 1949.; 800 m,- 1:49.9 H. Liljek-vist. (Švedska) 1943.; 1 500 m: 3:47.6 L. Strnnd (Švedska) 1945.; 3.000 m; 8:15.4 H Kvarne (Švedska) 1939.; 5000 m: 14:08.8 T Maeki, (Finska) 1939.; 10.000 m: 29:35.4 V. Heino (Fin„ ika) 1944.; 110 m zaoreke: 13:9. D. A*tlesey (ZDA) 1950.; 400 m zapreke; 52.9 R. Larsson (Švedska) 1948.; 3.000 m steerle: 8:59.8 T. Sjostrand, (Švedska) 1948.; Skok v daljino: 740 cm A Eliasson (Švedska) 1943; skok v višino: 200 cm V. Tasiaka (Japonska) 1938.; skok s palico; 442 cm Richarde (ZDA) 1950.; troskok: 15-48 m O, Ra-jasaari (Finska) 1939.; krogla: 16.06 m H. Woelke (Nemčija) 1940.; disk; 54.84 F. Gordten (ZDA) 1949.; kopje: 15.09 m M. Jaervinen (Finska) 1940.; kladivo: 57.31 m K. Storch (Nemčija) 1940. O tem, koliko bo gledalcev in koliko tujcev pričakujejo, smo že govorili, Helsinki imajo 40.000 prebivalcev in razpo’aga-jo v normalnem čmu s 1800 policaji. Notranje ministrstvo je določilo, da bg za časa iger število agentov podvojeno. Tujih gostov ne bodo zmotile ni ti visoke cene vstopnic. Sedeži na stadionu so razdeljeni v pet kategorij. Na pokriti tribuni bodo častni gostje in novinarji, preostali sedeži te tribune pa bodo stali nič manj kot 15 do. larjev eden (velja 24 ur). Zaradi zanimivosti vam prinašamo tudi otfal e cene; prva kategorija (sedišča brez strehe nasproti glavne tribune) 1 d~lar-jev, sedišča drugega razreda 3.50 ter tretjega 3 dolarje; stojišča četrtega razreda 1,50 dolarja. Ljudje z listki obeh zadnjih zvrsti bodo imeli mesta na ovinkih. Pričakujejo 1500 novinarjev. Stanovali bodo v sDotnus Aca-demicav, ki je oddaljen 1,5 km od stadiona (n lahko sprejme 450 ljudi. V vsakt sobi bosta spala dva človeka; opremljena pa je s telefonom in radiom. V bUtini tega novinarskega hotela bodo odprli poseben nočm lokal in restavracijo. Radiore-parterji tn preostali novinarij bodo razvrščeni Po hotelih. Na olimpijskem stadionu je 600 novinarskih mest od tega 300 s lastnimi mizami. Na plamlišču bo 300 prostorov za tisk, velodromu 250, košarkar kem igrišču 40, nogometnem stadionu 100 itd. Morda se bo kdo čudil da je na glavnem stadionu samo 600 prostorov za časnikarje in bo mislil, da jih je premalo. Pa ni tako. Čeprav je lahka atletika najbolj privlačna panoga, bodo ob istem času morali biti novinarji še na mnogih drugih krojih. Lahka atletika se bo začela ob 15. popollne in bo trajala do 18,30. V tem času bo na sporedu vsak dan od 20. do 27. julija po osem tekmovanj, vštevši seveda razne predtekme in izločilna tekmovanja. Vzemimo za pnmer samo petek 25. julija: Tisto popoldne je na seznamu jadranje, sabljanje, košarka, plavanje in lahka atletika. Razvidno je torej, d« gledalec nikakor ne bo mogel videti vsega, kar bi bilo vredno. Olimpijske igre prihodnjega leta bodo rekordne še v nečem: po številu zlatih medalj za zmagovalce. V Atenah je bilo leta 1896, samo 44 medalij, v Parizu leta 1900 že 58. V nas'ed-njih letih: St. Louis 1904. 68 medalj, v Londonu 1908. se je število povečalo na 97. V Stockholmu (1912.) je bilo prekoračena štoti na — 102, Ant-urerpen (1920.) 141, Pariz j LONDON. 5. — Izbrana ekipa f proti Fortuni. Hajduk zaključi boksarjev iz Beograda je danes nastopila v Londonu proti enemu najstarejših angleških amaterskih boksarskih klubov — Amater Bozing Clubu. To dru. štvo je eno najstarejših v Veli. ki Britaniji, saj je bilo ustanovljeno že leta 1878. od šfudentov univerze v Cambridgeu. Tekmo, valci Partizana so zmagali s 6-4. Najvažnejši dogodejc večera je bil poraz Sovljanskega. Njegov nasprotnik je bil 17-letni Waterman, Ta i° v prvj rundi udaril Sovlj anskega v vrh bi a. die' v trenutku, ko je Jugoslovan imel odprta usta. Sovljan-ski je padel na tla, a »e dvignil še preden je sodnik naštel do osem. Dočakan je Ml s serijo ostrih in močnih udarcev. Sov-Ijupski se ni znašel, zaradi česar jg sodnik mislil, da je potrebno prekiniti dvoboj. To je bil prvi poraz Sovljanskega s k. o. v njegovi karieri. Odi Jugoslovanov so zmagali Red], Lekovič in Hladni. Poseh. no zmaga prvega je bila zelo lepa. Z e v drugi rundi je poslal nasprotnika Martina na ned in je končno v tretji z lahkoto zmagal s k. o- Občinsko je toplo nagradilo jugoslovanske boksarje. SAN FRANCISCO, 5. — Organizator William Kyne sporoča, da bo branil Ray Sugar Robinson naslov svetovnega prva. ka srednje kategorije 17. januarja v Honolulu protj Bobu Olsonu. Nastopiti bi morala že 20. decembra pa Robinson zaradi poškodbe ni bil sposoben za borbo. Cist dobiček gre v dobrodelne namene. BEOGRAD, 5. — Nogometno moštvo Hajduka odpotuje te (1924.) 128, Amsterdam (1928.) j dni np gostovanje v Zahodno 113, Los Angeles (1932.) 118.! Nemčijo. Prvo tekmo bodo od-Berlin (1936.) 129 ter v-Londo- I igrali Jugoslovani v Ess-nu pro-m (1948.) 136. V Helsinških bo tl Rottweisu 25. decembra, dan na razpolago 142 medalij, | nato pa nastopijo v Dlisseldorfu svoje gostovanje L januarja v Frankfurtu s tekmo proti istoimenskemu klubu. Zadnji dan decembra pa bodo Splitčani igrali v Berlinu. * * St CARDIFF, 5. — V današnji nogometni tekmi v Cardiffu je Galles premagal Anglijo s 3:2. V prvem polčasu Je vodil GaP les z 2:0. St * S: RIO pE JANEIRO, 5. — Brazilci ne bodo nastopili za zimski olimpiiadi, čeprav so iz Osla poročali o nastopu. Po XV. kolu šahovskega šam-pionata Jugoslavije Trifunovič za Robarjem Borba za naslov šahovskega prvak* Jugoslavije je še nadalje vzburljiva. Rabar ima resda samo točko naskoka pored Trifunovičem, vendar se njegove šanse za zmago večajo iz kola v kolo. Do konca ima odigrati le še štirj partije. Zadnje čase igra prevtdbo na remi in upa pri tem, da bi se Trifunovič vsaj emerat zaustavil. Potem mu zmage n« fci odvzel nihče. Partije XV. kola: Bertok -K indij 1-0, Ivkov . Trifunovič remi, Germek - Tot 1-0. Rabar-Fuderer remi, Andtrič - Nškolac 1-0, Puc - Loarger remi, Udov-čič - Matancvič 1.0, Milic - Gli-torič 0-1, Jancševič - Bajec remi, Karaklajič - Nedeljkovič drugič prekanjeno v boljši pozi ciji za belega. Po XV. kolu vodi še vedno Rabar zli točkami. Sledijo Trifunovič 10. Fudierer 9,5, Germek 9, Jarioševič 8,5, Andric 8 (1). GHgorič, Matanovlč, Puc j in Tot 7,5 jtdt kom v Kairu Mustafom Sheha-bjem nekatera vprašanja glede uvoza v Sirijo egiptovskega vo. jaškega materiala, kakor tudi glede zadnjih dogodkov. Novi voditelj sirijske vlade polkovnik Faezi Silo je po državnem udaru prejšnji četrtek izjavil, da je namen njegove vlade zadovoljiti ljudske želje, dvigniti gospodarstvo države in braniti neodvisnost republikanskega sirijskega režima. «Mi nimamo nobene osebne častihlepnosti — je dejal polk. Silo in nadaljeval glede nekaterih izjav, ki so se na ta račun širile po inozemstvu, da so bile spremembe v Siriji popolnoma notranjega značaja. Polkovnik, ki je poleg predsednika republike tudi predsednik ministrskega sveta, je dejal, da so odnosi Sirije z ostalimi arabskimi državami v skladu s statutom Arabske lige in da so prijateljski bolj kot kdajkoli poprej«. Sirijska vlada bo postavila državne interese pred vse druge in bo prijateljstvo vračala s prijateljstvom na podlagi ustanovne listine OZN«. Ko je govoril O odnosih s Turčijo je polkovnik Silo dejal, da bodo kljub spletkam, ki jih nekateri izvajajo, da fcj motili turško sirijske odnose, ti odnosi temeljili na dosedanjem prijateljstvu. Nove volitve v parlament bodo Po njegovih izjavah kmalu razpisane, vendar trenutno še ne morejo točno določiti dneva. Urednik jeruzalemskega lista «Ad Diffa« je napisal članek na podlagi Izjav polkovnika Si-šaklyja. V njem pravi, da je bil državni sirijski udar izvršen z namenom, da prepreči neki kraljevi dinastiji poželenje po Siriji. List ugotavlja, da se pol. kovnikove izjave nanašajo na združitev Sirije z Irakom, 'Nadalje naj bi polkovnik dejal, da bo ministre prejšnje vlade sodilo posebno sodišče in da Sirija ne bo v nobenem pogledu izpre-menila svoje odnose z arabskimi državami, niti z državami, ki se trudijo, da bi ohranile mir na podlagi Ustanovne listine. KINO V T It Si T L 21.15: Gostuje OSA f «Morda jug... ....n#f* Rossetti. rev.jo sever....« ^ Excelsior. 16.00: »En dan v N«* Yorku», F. Sinatra, G. Kelb-Nazionale, 16.00: »Messalina«, Murija Felbc. , , Femce. 16.00: »Gospoda, izvolite* kočijo!«, A. Fabrizz- , Filodrammat.co. 16.00: »Nehvaležno srce«, K. Del Pogglo. Arccbaleno. 15.00: ((Rajska L. Jourdan in D. Paget. • Astra Rojan. 15.30: «Crni gusar«, Pedro Armendariz. - Alabarda. 15.30: «Male žene«, Taylor, M. CVBrien, J. Lesgn-Armonia. 15.30: «Rdeča čarovn ca» J. Wayne in G. Russeil_. Ariston. 16.00: «Vojvoda In P15” salka«, Jean Kent. . Aurora. 15.30: #Monsonska oou na«, J. Wayne in S. Gune. Garibaldi, 15.00:' »Venerin ljub«, A. Gardner in R- w ' Ideale. 16.00: »Bagdadska roza*-Impero. 15.20: «DoživlJaj v iu», J. Mac Donaid, R. Italia. 16.00: «Stromboli», InSr Bergman. , Kino ob morju. 16.00: »Umazan roke«, G. Ford, Nina Focti. Moderno. 16.00: «Deček z zel*™-mi lasmi«, Pat 0’Brien. . Savona. 15.00: «Gianni in. pln to med gojenkami«. . Vlale. 16.00: «Tragično čaroa« stvo«. Vittorio Veneto. 16.00: nikar se ne poroči!«, 1- Jfs Donaid, J. Iturbi. J. pi« Azzurro. 16.00: »Giannl In r notto med kovboji«. Belved-ere. 16.00: »Zorojeva, Knj ka« z. N. Beery, H. Christian-Marconi. 15.30: »Zapuščeno me«, J. VVeissmbller. , Massimo. 16.00: »Pesem rektfb " Leeds in Don Amec’*. ,u| Novo Cine. 16.: «Sam proti 5 \i|. Odeon, 15.30: «Pozdrav!jena mi!«, M. Eggerth in J. efr0n-Radio, 16.00: «Ukrcčena .amac1" ka«, J. Leslie in J. Cra'f- ,, Vittoria. 16.00: «Kamemti rt' pravljica. RADIO JUU08I.0VA5NKK con 8 rus 1'A ČETRTEK, 6. decembra »9Jl Poročila ob 7.00, 13.30, l9,^ 23.05. 7.15 Jutranja glasba. ■ Pojeta Božo in Miško. N0?, gč hek opoldanski koncert. 14-ju včeraj do danes. 14.35 Igra te Gorazd Grafenauer. 18.00 ‘‘Thrrtl In sambe, 18.15 Hrvatski KU ,9 fli) pregled: Iz dela A. Cesarca. * te Smetana: Moja domovina-o™ ki. 23.10 Glasba za lahko n«- UIT II. - 7.30 Jutranja glasba. 11-2® rff|o ki orkestri. 12.00 Novi sveL » • j Za vsakega nekaj. 13.20 jfj"rni duet in harmonika. 13.20 Zrn. v ritmi. 13.30 Schuman: Koneejtjo Es-duru. 17.30 Plesna glasba- * no Glas Amerike. 18.15 Glas°‘ predavanje. 18.45 Zabavna 6t 19.00 Slovenščina za sn“AV0-19.20 Komorna glasba. 20.ty 20.3® kalni koncert baritonista na Kosa. 20.20 Veseli ritmi. 6J, Okno v svet. 20.45 Lahka S »a- 21.00 Radijski oder — Retn«c v s kleti grad. romantična t*r» -3.0O dejanjih: nato večerni Ple“- 03,33 Strauss: Till Eulenspteg«' * Pestra operetna glasba. TK»T «• Tri0 7.45 Jutranja glasba. lkda)iSk> Albert Sandler. 12.15 Gle“ ica. glasba. 13.25 Melodična m»ny 14.00 Tretja stran. 14.10 . ^a Kaye in trio AndrewS.lra.nlo. klavirju igra Umberto Cn> va-14.50 Lepo in grdo — bri^hiiajo® lertja Marianija o upopU' umetnosti. 17.45 Glas -1°. oeg'r* ga 18.00 Glasbena ura- Z(Jrsv-Mahler. 19.15 Pesmi. 19.39 ",00 nik svojim prijateljem- zn3n> Kratke športne vesti. 20.« Rj«f' violinisti preteklosti. 2°, „-Keste in črno. 22.05 Melodični ^‘ceil!j>' pod vodstvom Ernesta ,23.35 Polnočna glasba. N I, O V K N • J * 40 12.00 Slovanski ples h bavna glasba. 13.10 DuV Ud bldJD«, • v** .Uo 8 in solistična lahka S^.ratev Slovenska glasbena .toietJ?; drugi polovici preteklega 15.10 Zabavna glasba. 19-j“,rjrt>^ ste — poslušajte! 16.00" Ja5 glasbena oddaja — Ser* j8.0® nin: Pesmi. 17.40 Za P,°n‘vn dobr° Domače popevke za pl** ti voljo. 18.30 Slavni dirlgeh girajo operno glasbo.19.45 »perno giaau". •- ,9.49 e-vurliških orglah. bavna glasba. 20.15 Glasbene Matice * 20.45 Tri turkestanskt‘J in0yJ pesmi. 21.00 Ciklus S-bi)ana Tyrševa 34 . tel. 20-09. tekoči račun pri Komunalni banki e Ljubljani *-l-90332-7 - Izdala Založništvo tri Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug, cone Trsta: 14.35: Igra čelist Gorazd Grafenauer; 19.00: Smetana: Moja domovina* odlomki. - Trst II.: 13.00: Pevski duet in harmonika; 20.00: Vokalni koncert baritonista Marijana Kosa. — Trst I,: 20.35: Znani violinisti preteklosti. Slovenija: 13.10: Orkestralna in solistična lahka glasba; 1830: Slavni dirigenti dirigirajo operno glasbo. 6. DECEMBRA 1951 STRAN 4 ZADNJA POROČILA