KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
6.
kos.
V LJUBLJANI dno 21. januarja 1939.
Letnik X.
VSEBINA:
37. Pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja, ki so buvijo z zavarovanjem |>ogrebnih stroškov in stroškov za bolezen, in o skladih za pokojninsko zavarovanje.
38. Odločba o posebnih taksah za potrdila zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
Spremembe in do|>olnitvo §4? 14. in 21. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe.
Va vodi la za nostrifikacijo diplom pomožnega osebja v socialni in zdravstveni službi.
39
4(1
tl. Odločba občne seje državnega sveta: k i. 2. čl. 19. v zvezi s čl. 15. zak. o drž. svetu in upravnih sodiščih.
12. Naredim o zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja.
13. Odredba o imenovanju izpitne komisije za posluževalre parnih motorjev in kollovskih naprav.
II. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
37.
Na podstavi tj 1., odsl. 2. in SL, tj '2., odst. 4., tj 19. in § 21., odst. 4., uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami predpisujem tale
pravilnik
o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se buvijo z. zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za bolezen, in o skladih /.a pokojninsko zavarovanje.*
Člen 1.
C) Določbe tega pravilnika se uporabljajo na vso ustanove človekoljubnega značaju, ki so buvijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za bolezen, kolikor je to zavarovanje ( obezbedenje ) pravo zavarovanje' ( osigur-nje ), in na vse sklade za pokojninsko zavarovanje, razen tistih, ki spadajo po zakonu pod strokovno-tehnični nadzor drugih ministrstev.
(J) l‘rav tako se uporabljajo določbe lega pravilnika smiselno na sklade za zavarovanje štipendij in dot, ki so jih v svojem poslovnem področju Iudi za svoje člane najmanj leto dni preden je stopila v veljavo uredba o nadzorstvu nad zavarovalnicami ustanovile prosvetno-kulturne ustanove (tj 2‘b, odst. 2., uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami).
01 en 2.
(') Zavarovanje pogrebnih in bolezenskih stroškov velja tedaj za pravo zavarovanje, kadar izvira izplačilo
* -Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z due decembra 1938., št. 280/LXXXlU/lSU2.
teh pogrebnih stroškov (pogrebnine, posmrtnine, posmrtne podpore, pomoči itd.) in bolezenskih stroškov iz obveznosti ustanove človekoljubnega značaja do njenih članov ali dedičev njenih članov, ne glede na lo, kitko si pridobiva sredstva za spolnjevanje te svoje obveznosti.
(“) Ustanova človekoljubnega značaja (človekoljubna ustanova) in sklad za pokojninsko zavarovanje (pokojninski sklad) obstajata lahko samostalno ali pa v sestavu kake druge ustanove (zadruge, družbe, društva, organizacije ipd.).
(') Ali je imeti ustanovo za človekoljubno ustanovo ali pokojninski sklad po določbi člena 1., odst. 1., kakor tudi, ali je imeti sklad za sklad po določbi člena 1., odst. 2., odloči minister za trgovino in industrijo ($ 1., odst. :!., uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami),
,	•	•	Člen	3.
Vse človekoljubne ustanove in pokojninski skladi spadajo pod nadzor ministrstva za trgovino in industrijo.
Člen 4.
(') Da more poslovati, mora imeti človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad dovolitev ministra zn trgovino in industrijo,
(3)	Človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad predložita svojo prošnjo za dovolitev poslovanja ministrstvu za trgovino in industrijo po svojem krajevno pristojnem občnem upravnem obhtslvn prve stopnje.
Č) Prošnji se morajo priložiti:
a)	dokaz o ustanovitvi;
, b) pravija.in pravilniki (v treh primerkih);
c)	poslovna osnova (v treh primerkih);
č) seznam članov upravnega in nadzornega odbora z navedbo njih poklica.
(4)	Obenem s pravili je treba predložiti ministrstvu za trgovino in industrijo tudi obrazec pristopne članske izjave in članske knjižice (izkaznice, karte, legitimacije).
Člen 5.
Kot dokaz o ustanovitvi se predloži:
a) potrdilo pristojnega oblastva o registraciji ustanove ali sklada, če je človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad samostalen;
b) če pa človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad nista samostalna, overjen prepis zapisnika s tiste skupščine članov ustanove, v katere sestavu je ta človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad, pri kateri je bilo sklenjeno, da se osnuje ta človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad (temu prepisu je treba priložiti en primerek pravil ustanove, v katere sestavu je človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad).
Člen 6.
(') V pravilih mora mimo ostalega vsekakor biti navedeno:
a) ime, sedež, naloga in trajanje človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada;
b) področje in krog oseb, med katerimi naj človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad posluje;
c) kako se pridobi in izgubi članstvo;
č) pravice in dolžnosti članov;
d) pogoji za plačevanje članskih prispevkov in posledice opuščenega plačila ali nepravočasnega plačevanja;
e) kako se določa višina pogrebnih stroškov (pogrebnine, posmrtnine, posmrtne podpore, pomoči itd.), bolezenskih stroškov ali pokojnine in njih maksimalna višina;
f) dogodki in primeri, pri katerih nastopu sta človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad zavezana za plačilo, in primeri, ko sta oproščena te obveznosti;
g) kako se vodita človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad in ustroj njunih organov;
h) kako se pokrivajo morebitne zgube in zbirajo rezerve in skladi;
i) kako se sklepajo letni računi;
j) kako se spreminjajo pravila, izdajajo in spreminjajo pravilniki in človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad likvidira;
k) kako se obveščajo člani.
(2)	Razen tega je v pravilih tudi še določiti:
a) da odgovarjata za svoje obveznosti samo človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad s svojo imovino, ne pa tudi njuni člani, če ni s posebnimi zakoni drugače predpisano;
b) da se s spremembami pravil ne more posegati v pravice in dolžnosti članov in njili dedičev, izvirajočih iz zavarovalnega razmerja s človekoljubno ustanovo ali pokojninskim skladom, razen če privolijo v to člani (vsak zase) sami in izvzemši primer, naveden v naslednji točki c);
c) da smeta človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad, če se po letnih sklepnih računih, zavarovalno-tehnični bilanci, po opravljenem pregledu ali kako drugače pokaže, da obveznosti človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada proti njihovim članom niso pokrite ali da prejemki človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada ne zadoščajo za spolnjevanje obveznosti v prihodnje, » pritrditvijo avoipjga naivišjega organa in po
predhodni odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali zvišati članske prispevke ali znižati znesek pogrebnih in bolezenskih stroškov in pokojnine ali pa oboje;
č) da mora biti pri tisti človekoljubni ustanovi za zavarovanje pogrebnih stroškov, ki naknadno — po nastopu smrtnega primera — predpisuje in izterjuje članski prispevek, znesek vpisnine (pristojbine) člana vsaj dvakrat večji od prispevka, določenega za en smrtni primer, in da so člani, ki med letom iz človekoljubne ustanove izstopijo, dolžni vplačati zneske, ki odpadejo nanje za pokritje izplačil, ki jih. je opravila človekoljubna ustanova v tem letu;
d) ali se, v kateri meri in ob katerih pogojih se članu človekoljubne ustanove, ki zbira matematično rezervo, ali članu pokojninskega sklada, če izstopi ali se izključi iz članstva, vrnejo zneski, ki jih je vplačal.
(3)	Vsaka poznejša sprememba pravil mora pred registracijo pri pristojnem registracijskem oblastvu biti predložena ministru za trgovino in industrijo v odobritev. Prav tako se morajo predložiti ministru za trgovino in industrijo v odobritev spremembe pravilnika.
Člen 7.
(‘) Poslovna osnova mora vsebovati vse tehnične in druge podatke in pojasnila, po katerih se more presoditi nameravano poslovanje človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada. Članski prispevki in ostali dohodki morajo biti do obveznosti v takem razmerju, da je po načelih zavarovalne tehnike verjetno, da bodo zadoščali za pokritje obveznosti iz zavarovalnega razmerja.
(2)	Vsekakor pa morajo	biti vsebovani	v tej	poslovni osnovi tile nadrobnejši	podatki:
a) kako se pribavljajo (zavarujejo) sredstva za spolnjevanje obveznosti in v kateri meri naj dajo sredstva člani sami, v kateri pa druge osebe ali ustanove, zlasti podatki, ki se nanašajo:
I. na prispevek (neto premijo) — enega ali več, enkratnega ali občasnega — ki ga plačuje član človekoljubni ustanovi ali pokojninskemu skladu, in na to, kako se določi njegova višina in kako in kdaj se vplačuje;
II. na druge zanesljive redne dohodke človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada, s katerimi se zagotovi spolnjevanje njiju obveznosti	(enkratni ali	občasni	prispevki — ob formalni zavezi	— ustanove,	v	katere se-
stavu je človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad), in na to, kako in kdaj se ostvarjajo ti dohodki (vplačujejo prispevki);
III. na izredne prispevke — opirajoče se na formalno zavezo — oseb izven človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada, kakšne organizacije, druge ustanove itd. v določenih primerih (n. pr. za pokritje primanjkljaja pri spolnjevanju obveznosti ali v rezervah, ki služijo za to, da se zagotovi spolnjevanje obveznosti ipd.);
b) kako se določijo in pokrivajo upravni stroški človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada;
c) višina pogrebnih stroškov (pogrebnine, posmrtnine, posmrtne podpore, pomoči itd.), bolezenskih stroškov in pokojnine, ki jih izplačuje človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad svojim članom ali njih dedičem, kako se določajo te višine in kako se izplačujejo;
č) dogodki in primeri, ki so pogoj za izplačilo;
d) število članov in njih delitev na skupine po letih' starosti, če se tako delijo;
e) statistično-zavarovalne tabele (umrljivosti, bolez-ni iPik), kolikor iili ustunova ali skiud uporabljat aj
f)	kako se ustvarjajo posebne rezerve, da se zagotovi spolnjevanje obveznosti v prihodnje, zlasti če plačujejo člani določene prispevke vnapred.
(3) Kjer koli so uporabljane matematične formule, morajo biti v poslovni osnovi prikazane in zanje naveden vsaj en konkretni primer v številkah. Ko se prikazuje, kako se ustvarja posebna rezerva [točka f) prednjega odstavka], mora biti priobčena tudi računska obrestna mera. Če se po pravilih ali pravilnikih članu človekoljubne ustanove, ki zbira matematično rezervo, ali članu pokojninskega sklada ob njegovem izstopu ali ob izključitvi iz članstva vrnejo zneski, ki jih je vplačal, se morajo v poslovni osnovi navesti načela in formule, ki se pri tem uporabljajo. To velja tudi za druge podobne spremembe (n. pr. kapitalizacijo).
(4) Pri človekoljubni ustanovi, ki ima več ko 1000 članov ali ki za pogrebne stroške izplačuje več ko 2000 dinarjev ali ki je njen poslovni okoliš večji od enega sreza (mesta), oziroma pri pokojninskem skladu morajo biti članski prispevki določeni po starosti članov ob pristopu ali po starostnih skupinah (presledek starostne skupine ne sme biti večji od 10 let).
(5) Človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad se morata v svojem poslovanju povsem držati poslovne osnove.
Člen 8.
(') Poslovna osnova človekoljubne ustanove, ki ima več ko 1000 članov, ali ki za pogrebne stroške izplačuje več ko 2000 dinarjev ali ki je njen poslovni okoliš večji od enega sreza (mesta), kakor tudi poslovna osnova pokojninskega sklada morata biti podpisani od pooblaščenega aktuarja.
(2)	Poslovna osnova se brez odobritve ministrstva za trgovino in industrijo ne sme spreminjati.
Člen 9.
Da se doseže enotnost in zagotovi učinkovitost nadzora, sme minister za trgovino in industrijo po potrebi z odlokom predpisati splošno poslovno osnovo za človekoljubne ustanove, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov, a nimajo 1000 članov, za pogrebne stroške ne izplačujejo več ko 2000 dinarjev in tudi njih poslovni okoliš ni večji od enega sreza (mesta).
Člen 10.
Človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad se ne moreta baviti z nikakršnimi drugimi posli razen s tistimi, za katere imata dovolitev ministra za trgovino in industrijo.
Člen 11.
(') Poslovni okoliš človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada se sme raztezati največ na en srez ali na mesto po zakonu o mestnih občinah.
(*) Širši poslovni okoliš smeta imeti samo tista človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad, katerih poslovanje je omejeno na določen krog oseb v vzajemnih bližnjih osebnih, službenih ali poklicnih zvezah.
Člen 12.
(‘) Znesek pogrebnih stroškov (pogrebnine, posmrtnine, pobjurtne podpore, pomoči itd.) ne smo biti večji
od 5000 dinarjev. Če ne izplačuje človekoljubna ustanova vsem članom enakega zneska pogrebnih stroškov, ne sme biti razmerje med njihovim najvišjim in najnižjim zneskom večje od 2 :1.
(2) Znesek, ki ga izplačuje človekoljubna ustanova članom za bolezenske stroške za en dan, nikakor ne sme presegati 50 dinarjev.
(3) Pri pokojninskem skladu, čigar člani niso v vzajemnih bližnjih osebnih, službenih ali poklicnih zvezah, ne sme presegati najvišja mesečna pokojnina znesek 1500 dinarjev.
Člen 13.
(‘) Član upravnega ali nadzornega odbora ali uslužbenec človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada ne more biti niti postati, kdor je v stečaju ali je bil obsojen na izgubo častnih pravic, dokler izguba teh pravic traja.
(2) Vse funkcije organov človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada so častne in brez nagrade v kakršni koli obliki.
(3) Ministrstvo za trgovino in industrijo sme po potrebi spreminjati višino nagrade osebja, zaposlenega pri človekoljubni ustanovi ali pokojninskem skladu.
Člen 14.
(’) Članstvo pri človekoljubni ustanovi ali pokojninskem skladu se pridobi na podstavi pismene pristopne izjave, ki mora vsebovati izjavo člana, da so mu pravila človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada znana in da popolnoma vanje privoljuje.
('-) Pridobitev članstva mora biti odvisna od zavarovalnega razmerja s človekoljubno ustanovo ali pokojninskim skladom.
(3)	Človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad morata izdati vsakemu članu člansko knjižico (izkaznico, karto, legitimacijo), ki služi kot dokaz članstva in navaja bistvene določbe pravil, zlasti o pravicah in dolžnostih članov. V članski knjižici se smejo potrjati vsa opravljena članska vplačila (vpisnina, prispevki).
Člen 15.
C) Pridobivali člane po posrednikih (akviziterjih', agentih) ali drugih osebah za nagrado ni dopustno.
(2) Prav tako ni dopustno dajati članom kakršne koli popuste pri prispevkih in drugih plačilih, določenih s poslovno osnovo.
Člen IG.
C) Sistem naknadnega predpisovanja članskega prispevka (predpisovanje po nastopu smrtnega primera) smejo uporabljati samo človekoljubne ustanove za zavarovanje pogrebnih stroškov, ki nimajo več ko 500 članov, poslujejo v območju samo enegn sreza (mesta) in izplačujejo pogrebne stroške, katerih znesek nikakor ne presega 2000 dinarjev.
(2) Vse ostale človekoljubne ustanove kakor tudi pokojninski skladi morajo pobirati od članov vnapred določene prispevke in zbirati matematično rezervo, ki zadošča za spolnjevanje obveznosti v prihodnje, in rezervo za spolnitev že nastalih, do konca leta še ne likvidiranih plačilnih obveznosti.
(3) Matematična rezerva mora bili izračunana po neto metodi.
40
6. ko#.
Člen 17.
Pri zavarovanjih, pri katerih natančni izračun matematične rezerve ni mogoč ali ni umesten ali ni s pravilnikom določen (n. pr. pri bolniškem zavarovanju) kakor tudi pri človekoljubnih ustanovah iz odstavka 1. člena 16. se mora namesto matematične rezerve zbirati poseben sklad v višini najmanj dvakratnega povprečnega letnega zneska izplačanih bolezenskih ali pogrebnih stroškov; pri tem se vzamejo za osnovo zneski teh stroškov, izplačani v poslednjih petih poslovnih letih. Dokler ne doseže tak sklad predpisane višine, je človekoljubna ustanova dolžna uporabiti v ta namen letno najmanj 20% prejetih prispevkov; morebitni poslovni presežek je dolžna vložiti v druge rezerve.
Člen 18.
(') Stanje matematične rezerve in drugih rezerv, ki služijo za spolnjevanje obveznosti iz zavarovalnega razmerja, se mora ugotoviti vsako leto istočasno s sklepom letnih računov.
('-) Vrednote, v katere so naložene rezerve iz prednjega odstavka, se vodijo posamez v posebni knjigi.
Člen 19.
(') Matematično in vse druge rezcjve, ki služijo za spolnjevanje obveznosti iz zavarovalnega razmerja, morata voditi človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad, zlasti če sta v sestavu kake druge ustanove (stvarno, ne samo knjigovodstveno), ločeno od druge imovine in jih nalagati takole:
a) v državne vrednostne papirje (najmanj 25% skupnega zneska teh rezerv);
b) v vloge pri Poštni hranilnici in Državni hipotekarni banki (najmanj 85%);
c) v vloge pri samoupravnih denarnih zavodih;
č) v hipotekarna posojila na prvem mestu do 35% prometne vrednosti nepremičnine, na katero se postavlja hipoteka, če donaša ta nepremičnina rento (dajati hipotekarna posojila na nepremičnine, ki rabijo za industrijska in obrtna podjetja, ni dopustno);
d) v poslopja iz trdnega materiala, bodisi da jih uporabljata človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad za lastne potrebe ali pa jih dajeta v najem;
e) v posojila svojim članom na podstavi njih terjatev do človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada iz zavarovalnega razmerja.
(-) Človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad sme nalagati svojo matematično rezervo in ostale rezerve, omenjene v prednjem odstavku, tudi na drug način, če se izkaže to po razmerah v onem trenutku za primerno, in s pogojem, da je |>o mnenju zavarovalnega sveta tak način dovolj varen in likviden in da ga dovoli minister za trgovino in industrijo.
Člen 20.
Človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad morata podati vsako pelo leto ministrstvu za trgovino in industrijo izčrpno poročilo pooblaščenega aktuarja o imovin-skein stanju in obveznostih človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada. Po potrebi sme ministrstvo za trgovino in industrijo ta rok za vse ali samo za posamezne človekoljubne ustanove ali pokojninske sklade skrajšali ali podaljšati.
Člen 21.
(') Če se po poročilu pooblaščenega aktuarja (člen 20.), po opravljenem pregledu ali kakor koli drugače pokaže, da redni dohodki človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada ne zadoščajo za pokritje njiju obveznosti ali za zbiranje rezerv, neogibno potrebnih za spolnjevanje teh obveznosti, se mora nemudoma ukreniti vse, česar je treba, da se stanje popravi in uravnovesi. Če se za ta namen ne morejo najti druga sredstva, ki ne bi povečevala obveznosti človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada, je zvišati članske prispevke ali znižati obveznosti človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada proti članom ali pa ukreniti oboje.
(2)	O ukrepih po določbah prednjega odstavka odloči ministrstvo za trgovino in industrijo bodisi na predlog človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada bodisi po svojem preudarku.
Člen 22.
(') Človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad morata voditi potrebne knjige in statistike, iz katcih se da ob vsakem času dognati stanje njune imovine in njunih obveznosti.
('-) Vsekakor pa se morajo voditi tele knjige:
a) blagajniška knjiga za vse prejemke in izdatke;
b) imovinska knjiga, v katero se vpisujejo vsa aktiva in pasiva;
c) članska knjiga, v katero se vpisujejo člani po vrsti, kakor so se vpisali v človekoljubno ustanovo ali pokojninski sklad, z navedbo datuma vpisa (v človekoljubno ustanovo ali pokojninski sklad), leta starosti, prispevki, kateri se morajo plačevati, in višina pogrebnih stroškov, bolezenskih stroškov ali pokojnine, katero jim morata ustanova ali sklad izplačati;
č) knjiga izplačil, opravljenih za |>ogrebne stroške, bolezenske stroške ali pokojnine;
d) knjiga vrednot, v katere so naložene matematične in druge rezerve, ki rabijo za spolnjevanje obveznosti iz zavarovalnega razmerja (člen 19.), če je po pravilniku zbiranje teh rezerv obvezno (člen 16.).
(•') Vse knjige morajo biti po straneh ošteviljene, sešite in overjene od oblastva, pristojnega za overjanje trgovinskih knjig, in se morajo voditi v uradnem državnem jeziku, pa tudi v kakem drugem jeziku poleg uradnega državnega jezika.
(*) Ministrstvo za trgovino in industrijo sme po potrebi odrediti, naj vodijo nekatere ali vse človekoljubno ustanove in pokojninski skladi tudi druge knjige.
Člen 23.
(') Človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad morata vse svoje knjige in statistiko natančno voditi in najkasneje šest mesecev po sklepu poslovnega leta (ki se mora ujemati s koledarskim letom) ministrstvu za trgovino in industrijo poslati:
a) letno poročilo in overjen prepis zapisnika letne skupščine elanov;
b) letne sklepno račune (račun izravnave in račun zgubo in dobička);
c) stanje matematične in drugih rezerv, ki rabijo za spolnjevanje obveznosti iz zavarovalnega razmerja, z izpiskom iz knjige vrednot, v katero so naložene [člen 22., odst. 2., točka d)];
č) predpisane statistične |>odatke;
d) poročilo pooblaščenega aktuarja, če ga je treba to leto predložiti (člen 20.);
e) iKKlalko o visiui nagrad svojih uslužbencev.
(’) Obrazce za vloge pod b), c) č) in e) predpiše ministrstvo za trgovino in industrijo.
(5)	Pri sklepanju letnih računov morata človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad ustanovne stroške, če jih je kaj, že prvo poslovno leto v celoti odpisati.
Clen 24.
Vse človekoljubne ustanove in pokojninski skladi morajo biti ministrstvu za trgovino in industrijo vsekdar in v vsem na pomoč pri opravljanju nadzora in dajati vsa pojasnila, ki jih od njih zahteva, kakor tudi dovoljevati pooblaščenim organom ministrstva za trgovino in industrijo vpogled v vse knjige, račune in spise kakor tudi opravljanje pregleda. Pregledi se opravljajo občasno in tudi kdaj pa kdaj.
Člen 25.
Človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad po določbi člena 1. pravilnika, ki poslujeta brez dovolitve ministra za trgovino in industrijo, kakor tudi osebe, ki sodelujejo pri tem brezpravnem poslovanju, se kaznujejo l»o zakonu o obrtih (§ 398., točki 1. in 2.).
Člen 29.
Če se človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad, ki imata dovolitev za poslovanje, ne držita določb uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami ali tega pravilnika, se uporabijo nanju določbe § 17. uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami.
Člen 27.
(') Kot nevarnost za spolnjevanje obveznosti po določbi § 17., odst. 1., uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami se šteje predvsem zaostanek več ko */» članov s plačili prispevkov za več ko 9 mesecev ali če ne zadošča rezerva za pokritje obveznosti iz zavarovalnega razmerja ali če ni naložena po členu 19. pravilnika.
('■‘) Človekoljubna ustanova in pokojninski sklad morata, če nastopi navedena nevarnost, to neutegoma prijaviti ministrstvu za trgovino in industrijo in podati konkretne predloge za svojo likvidacijo ali predložiti asana-cijski načrt, ki mora biti podpisan od pooblaščenega aktuarja. Za nespolnitev te dolžnosti so organi človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada, ki so upravičeni zastopati ustanovo ali sklad, osebno in gmotno odgovorni.
Člen 28.
(‘) Če se odvzame človekoljubni ustanovi ali pokojninskemu skladu dovolitev za poslovanje ali če zahtevata človekoljubna ustanova ali pokojninski sklad sama likvidacijo, sme minister za trgovino in industrijo predstavnike človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada razrešiti dolžnosti in odredili na banov predlog osebo ali Ustnnovo, ki naj izvede likvidacijo imovine.
(') Dokler trnja likvidacija, se ne more zoper tako človekoljubno ustanovo ali pokojninski sklad nič ukreniti ne z izvršbo ne v zavarovanje in se o njeni oziroma njegovi i mo vini tudi ne more uvesti stečaj.
Clen 29.
(') Določbam tega pravilnika se je treba prilagoditi * letu dni, kar slopi pravilnik v veljava
(2) Človekoljubnim ustanovam in pokojninskim skladom po določbah člena 1. pravilnika, ki so dobili dovolitev za poslovanje preden je stopila uredba o nadzorstvu nad zavarovalnicami v veljavo, ni treba iznova zahtevati dovolitev, morajo pa najkasneje do preteka roka za prilagoditev določbam pravilnika predložiti ministrstvu za trgovino in industrijo:
a) podatke, ki se prilagajo [m> odstavku 3. člena 4. prošnji za dovolitev poslovanja;
b) letno poročilo za poslednje poslovno leto in overjen prepis zapisnika o poslednji letni skupščini članov;
c) letne sklepne račune za poslednja tri leta po obrazcih, ki jih izda ministrstvo za trgovino in industrijo;
č) stanje matematične in drugih rezerv, ki rabijo za spolnjevanje obveznosti iz zavarovalnega razmerja, če je kaj takih rezerv, z izkazom vrednot, v katere so naložene;
d) poročilo pooblaščenega aktuarja o imovinskem stanju in obveznostih človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada (to poročilo morajo podati vsi pokojninski skladi, človekoljubne uslanove pa le tiste, ki imajo več ko 1000 članov ali ki izplačujejo za pogrebne stroške več ko 2000 dinarjev ali od katerih ministrstvo za trgovino in industrijo to zahteva).
(3) Na prošnjo človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada sme minister za trgovino in Industrijo po zaslišanju zavarovalnega sveta dovoliti rok največ štirih let, da se doseže popolno pokritje matematične rezerve.
(') Na obrazloženo in utemeljeno prošnjo človekoljubne ustanove ali pokojninskega sklada sme minister za trgovino in industrijo, če gre za nepremičnine, v katere so naložene matematična iu druge rezerve, ki rabijo za spolnjevanje obveznosti iz zavarovalnega razmerja, rok za prilagoditev določbam člena 19. tega pravilnika podaljšati.
(•) Določbe tega člena se nanašajo tudi na sklad« za zavarovanje štipendij in dote, ki so jih ustanovile prosvetnokulturne ustanove v svojem poslovnem okolišu tudi za svoje člane najmanj leto dni preden je stopila uredba o nadzorstvu nad zavarovalnicami v veljavo.
Člen 30.
(') Že obstoječe človekoljubne ustanove in pokojninski skladi po določbah odstavka 1. člena 1. tega pravilnika, ki nimajo dovolitve za poslovanje, morajo ne glede na to, ali so bili poprej že vložili prošnjo za dovolitev, v treh mesecih, kar stopi ta pravilnik v veljavo, spraviti svoja pravila in poslovno osnovo v sklad z določbami tega pravilnika in vložiti pri ministrstvu za trgovino in industrijo prošnjo za dovolitev poslovanja z vsemi prilogami, navedenimi v odstavku 2. člena 39. V izjemnih primerih sine minister za trgovino in industrijo rok za spremembo pravil in poslovne osnove radi prilagoditve določbam tega pravilnika podaljšati za tri mesece.
(2) Človekoljubne ustanove in pokojninski skladi iz prednjega odstavka morajo predložiti tudi poročilo pooblaščenega aktuarja o svojem imovinskem stanju in svojih obveznostih. Po potrebi sme opraviti ministrstvo za trgovino in industrijo tudi pregled.
Člen 31.
Ta pravilnik slopi v veljavo z dnem razglasitve v ^Službenih novinahr.
V Beogradu dne 22. novembra 1938.; II. št. 44.631/K.
Minister za trgovino in industrijo Kabalin a r.
38.
Posebne takse
za potrdila zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.*
Na podstavi člena 7., odst. 1., uredbe o ustroju zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in sporazumno z ministrom za finance takole
odločam:
Za potrdila, ki jih izdaja zavod za pospeševanje zunanje trgovine radi zavarovanja predpisane kakovosti izvoznih proizvodov, pobira zavod za niže navedene proizvode in relacije tčle posebne takse:
1.	presno sadje (izvzemši grozdje)	.	tona	din 10
2.	presno grozdje.................... „	»15
3.	suhe češplje...................... »	»15
4.	suha jabolka in hruške	....	„	»10
5.	orehi v luščinah.................. „	„10
6.	češpljeva čežana.................. „	„15
7. vino...............................100	lit.	„	3
Ce se odpremljajo izvozne pošiljke zgoraj navedenih
proizvodov za inozemstvo kot kosovne pošiljke, t. j. če ena pošiljka po teži ne presega ene tone, se pobira za vsako izdano potrdilo o kakovosti pri takih pošiljkah taksa 20'— dinarjev.
Zgoraj navedene takse se pobirajo s posebnimi taksnimi znamkicami, ki se vtiskujejo na potrdila skladno s členom 3. pravilnika o računovodstvu zavoda.
S to odločbo se razveljavljata odločba II. št. 28.139 r, dne 27. julija 1937.,** kolikor se nanaša na sadje in na sadne izdelke, in odločba št. 1764 z dne 5. novembra 1938.***
Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine naj izvršuje to odločbo.
y Beogradu dne 30. decembra 1938.; št. 2003.
Minister za trgovino in industrijo Kabalin s. r.
Z gorenjo odločbo se strinjam!
Minister za finance Letica s. r.
39.
Spremembe in dopolnitve
§§ 14. in 21. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne siužbe.f
Na podstavi § 65. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe z dne 80. marca 1927.ft je odobril minister za promet z odločbo z dne 31. julija 1938. tčle spremembe in dopolnitve omenjene uredbe:
* »Službeno novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. januarja 1939., št. 9/I1I/16.
** »Službeni list« št. 467/69 iz 1. 1937.
*** »Službeni list« št. 579/95 iz 1. 1938.
f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. januarja 1939., št. 9/III/19.
ff »Uradni list« št. 380/89 iz 1. 1927., »Službeni list« št. 66/10 lz 1, 1933. in št. 57/9 iz ls 1938,
V § 14., V. Komercialni oddelek je vpisati novo točko 1., ki se glasi:
»1. Tarifni odsek za promet potnikov, prtljage, ekspresnega blaga in za tujski promet:
a) skupina za tarifno službo;
b) skupina za tujski promet;
c) skupina za publicistično službo.«
Sedanja točka 1. dobi označbo 2. in se glasi;
»2. Tarifni odsek za blagovni promet:
a)	skupina	za	notranji blagovni promet;
b)	skupina	za	inozemski blagovni	promet;
c)	skupina	za	dajanje informacij;
č)	skupina	za	povračilo voznin in	pristojbin iz ino-
zemskega prometa in za vse refakcije.«
Točke 2., 3. in 4. dobijo označbo 3., 4. in 5.
V § 21., V. Komercialni oddelek je pod I. vpisati:
»Tarifni odsek za promet potnikov, prtljage, cks-presnega blaga in za tujski promet.«
Podnaslov pod »a) Skupina za promet potnikov, prtljage, ekspresnega blaga« je črtati.
Nad podnaslovom b) Skupina za notranji blagovni promet« je vpisati: »//. Tarifni odsek za blagovni promet«.
Podnaslovu pod b), c), č) in d) dobijo označbo a), b),
c)	dn č).
Naslovi pod II., III. in IV. dobijo označbo III., IV. in V.
Iz komercialnega oddelka generalne direkcije državnih železnic; G. d. št. 71.21)7,38.
4(1.
Navodila
za nostrifikacijo diplom pomožnega osebja v socialni in zdravstveni službi.*
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je z odločbo z dne 30. decembra 1938., S. št. 38.333, izdal ta navodila za nostrifikacijo diplom inozemskih strokovnih šol, kii jih ima pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi:
»Radi nostrifikacije diplome inozemske strokovne šole mora po določbah zakona o strokovnih šolah za pomožno osebje v socialni in zdravstveni službi oziroma uredbe o spremembah in dopolnitvah tega zakona osebje, ki želi nostrifikacijo, predložiti ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje prošnjo z overjenim potrdilom o dni dovršeni šoli in njenem trajanju in ustroju.
Ministrstvo pošlje take prošnje glavnemu sanitetnemu svetu za mnenje in jih odpošlje po dobljenem povolj-nem mnenju ministrstvu za prosveto radi nostrifikacije po predpisih, veljavnih za nostrifikacijo podobnih diplom.«
Iz ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje
v Beogradu dne 30. decembra 1938.; S. št. 38.333.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 13. januarja 1939., št. 9/III/18.
41.
Odločba
občne seje državnega sveta z dne 25. junija 1938., št. 17.509/38.*
K t. 2. člena 19. v zvezi s členom 15. zakona o državnem svetu in uprav* niIt sodiščih:
iAdministrativni spor obstoji po členu 15. z.akona o državnem svetu in upravnih sodiščih in je tožba dopustna, če se izpodbija z njo odločba v disciplinski stvari, ki jo je izdal organ upravnega oblastva, iz razloga prestopa po zakonu njemu dane oblasti: namreč iz razloga, da je disciplinsko stvar razsodil organ, ki mu v tem primeru disciplinska oblast nad obsojencem vobče ne pristoji, ali da je bil stvarno nepristojen ali da je izrekel kazen, ne da bi bil obsojenec zaslišan ali mu bila dana priložnost, da -se zagovarja, ali da je predpisani postopek drugače na podoben način bil hudo kršen.
To velja, najsi' je izdal izpodbijani akt organ poedi-nec ali zborni organ (komisija, poverjeništvo, disciplinsko sodišče) in najsi se tak akt imenuje rešitev, odločba ali sodba, a ga je izdal organ upravnega oblastva.«
Banove uredbe.
42.
Naredba
o zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja.
Na podstavi S 3., točk 1. in 2., § 8., odst. 2., § 9., odstavkov 1. in 4. in § 14., točk 1. in 2., zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin z dne 9. decembra 1929. (»Uradni list kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 23. januarja 1930., št. 104/23)
odreja m
radi zaščite sadnega drevja zoper rastlinske škodljivce in bolezni:
Clen 1.
Vsak imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) privatnega ali javnega zemljišča, na katerem je kakršen koli nasad sadnega drevja (na vrtovih, njivah, travnikih, na-aipih, ozarah, ob cestah itd.), mora izvrševati tčle zati-ralne ukrepe:
1.	Odstraniti mora iz svojega nasada vsa sadna drevesa, ki so suha ali na ]>ol suha, nadalje drevesa, ki so močno rakava ali napadena po zalubnikih, vrtnih zavrtanih, kaparjih ali krvavih u.šeh v takem obsegu, da ni mogoč drug način uspešnega zatiranja teh bolezni in Škodljivcev.
Prav tako mora odstraniti iz nasada vse suhe, na pol suhe in odmirajoče ter po zalubnikih in vražjem grmiču (metlastem izrastku) napadene veje in Strel je. Vse odstranjeno vejevje se mora sežgati.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavijet z dne 13. januarja 1939., it. 9/111/20.
2. Očistiti mora vse sadno drevje mahu, lišajev, stare, skorje, drevesnih gob in suhih gnilih plodov (mumij) in. vse odpadke takoj sežgati.
3. Odstraniti mora s sadnega drevja vse grmiče bele omele (lima). Manjši grmiči omele na vejah se globoko izrežejo, rane pa zamažejo s cepilno smolo ali gorkim katranom. Veje, na katerih se je naselilo več omelinih grmičev, se morajo cele odžagati. Drevje, ki je močno napadeno po beli omeli, se mora pomladiti. Površno odre-zovanje ali odlamljanje omelinih grmičev je brezuspešno in zato nedopustno.
4. Porezati mora in takoj sežgati goseničja gnezda zlatnice in glogovega belina, ki so pozimi na vejah sadnega drevja, grmovja in živih mej.
5. Odstraniti mora iz nasada starikava sadna drevesa s prekomerno visokimi vrhovi, pri katerih se v točkah 1. do 4. odrejeni ukrepi ne morejo več izvršiti ali pa njih izvedba spravlja delavca v življenjsko nevarnost.
Člen 2.
Vsi v točkah 1. do 5. člena 1. odrejeni ukrepi morajo biti izvršeni najkasneje do 15. aprila vsakega leta.
Člen 3.
Izjeme od predpisov čl. 1. in 2. more dovoliti sreski načelnik za posameznike ali za cele občine v primerih, če se zaradi nepremagljivih ovir ne bi mogli izvršiti predpisani zatiralni ukrepi oziroma v okoliščinah, .kjer nima sadjarstvo gospodarskega pomena.
Člen 4.
Občinska oblastva morajo nadzirati, da izvršujejo v čl. 1. navedeni imetniki zemljišč dolžnosti po tej naredbi pravočasno in po predpisih.
Občinski odbor določi v ta namen enega ali več občinskih odbornikov, ki pregledajo v drugi polovici aprila vsakega leta vse sadne nasade v občini ter javijo takoj občinskemu oblastvu vsakega imetnika zemljišča, ki ne bi izvršil zatiralnih ukrepov po tej naredbi. Ta posel se more poveriti tudi poljskim čuvajem.
Sreski načelnik vodi s svojimi strokovnimi organi (sreskimi kmetijskimi referenti, pomočniki sresk;ga kmetijskega referenta) nadzor nad občinami ter skrbi za to, da občinska oblastva točno izvršujejo to naredbo.
Člen 5.
Če kakšen imetnik zemljišča (člen 1.) ne bi izvršil predpisanih ukrepov do določenega roka (člen 2.), ga občinsko oblastvo kaznuje po § 20. zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin v denarju od 10 do 300 dinarjev v korist občinskega kmetijskega sklada. V smislu § 9., odst. 4., navedenega zakona more občina po pravnomočnosti kazenske razsodbe dotične zaticalno ukrepe izvršiti na stroške imetnika zemljišča, potem ko je le-tega brezuspešno opomnila na njegovo dolžnost. Zatiralni ukrepi, ki jih je izvršiti, se morajo v kazenski razsodbi navesti.
Zoper kazensko razsodbo je dopustna pritožba r.a sreskega načelnika, ki odloča dokončno.
Clen 6. Stroški zatiralnih ukrepov, ki jih po čl. 5. da izvršiti občinsko oblastvo, se izterjajo po določbah zakona o ob* čpm upravnem na* tanku.
Člen 7.
Glede mestnih občin v smislu zakona o mestnih občinah vrši kraljevska banska uprava pravice in dolžnosti sreskega načelnika po tej naredbi.
Clen 8.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 7. januarja 1989.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
»»»
43.
kVIII. No. 529/1.
Odredba.
Ker je funkcijska doba članov izpitne komisije za posluževalee parnih motorjev in kot lovski h naprav pri kr. banski upravi, imenovanih z bansko odredbo z dne 22. marca 1935., Vlil. št. 1899/1, pretekla, na podstavi čl. tl. in 22. pravilnika o opravljanju izpita za posluževalee parnih motorjev in kot lovski h naprav z dne 1(5. junija 1933. (Sl. 1. 410/64)
odrejam,
1. da se postavi za predsednika izpitne komisije dr. Premrov Boris, banovinski višji pristav pri kr. banski upravi,
2. da se postavijo za člane
a) iz vrst uradnikov kr. banske uprave ing. Gulič Gvido, tehn. viš. svetnik in ing. Debelak Milu-tin, tehnični višji pristav,
b) iz vrst profesorjev tehniške srednje šole v Ljubljani ing. Premelč Stane in ing. Petrič Hinko.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljaui dne 17. januarja 1939.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
44.
Spremembe
V staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. decembra 1938., 1. št. 9530/4, je bila Izlakar Marija, obrtna učiteljica Vlil. pol. skupine državnega osrednjega zavoda zu ženski domači obrt v Ljubljani, na prošnjo p r e m e š č e n a v dosedanji lastnosti na državno žensko obrtno šolo pri državni tehniški srednji šoli v Ljubljani.
•	K
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 3. januarja 1939., I. št. 11.219/2—1938, je bil
na osnovi § 104/15 zakona o uradnikih upokojen Hlad Maks, policijski stražnik I. razreda-zvaničnik
I.	položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. januarja 1939., I. št. 248/1, je bil na osnovi § 104/3 zakona o uradnikih upokojen Kamuščič Anton, policijski stražnik I. razreda-zvaničnik I. položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 9. januarja 1939., L št. 251/1, je bil na osnovi § 104/15 zakona o uradnikih upokojen Saksida Srečko, policijski nadstražnik, zvaničnik La položajne skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. decembra 1938, 1. St. 12.423 1, je bil Št u bi ja r Stanko, policijski stražnik-pripravnik pri upravi policije v Ljubljani, postav. 1 jen za policijskega stražnika UL razreda v III. položajni skupini zvaničnikov.
*
Z odločim kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 3. januarja 1939., I. št. 10 836/3, je bil na osnovi § 104/15 zakona o uradnikih upokojen Tom Josip, državni cestar-služitelj I. položajne skupine pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani.
B Banovinski uslužbenci.
Z odločim kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. decembra 1938, I. št. 12.575/1, je bil postavljen d r. C e š a r k Albin, zdravnik združene zdravstvene občine Bled, na dosedanjem službenem me-slu v V. položajno skupino.
7.	odločim kraljevsko banske uprave dravske banovine z dne 3. januarja 1939., I. šl. 175/1, je bil Dolenc Milan, uradniški pripravnik veterinarske široke v Mokronogu, premeščen po potrebi službe v istem svojstvu v Bohinjsko Bistrico.
Z odločim kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 3. januarja 1989., 1. št. 12.774/1 —1938, je bil ti u n d c Alojzij, uradniški pripravnik veterinarske stroke v Bohinjski Bistrici, premeščen po potrebi službe v islem svojstvu v Mokronog.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. decembra 1938., 1. št. 12.576/1, je bil postavljen dr. Hubad Ivan, zdravnik združene zdravstvene občine Škofja Loka, na dosedanjem službenem mestu v V. položajno skupino.
Z odločim kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. decembra 1938., I. št. 576/2, je bil postavljen d r. I v a n i š o v i č I v o, zdravnik združene zdravstvene občine Kostanjevica, na dosedanjem službenem mestu v V. položajno skupino.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. januarja 1939., I. št. 800/1, je bil po službeni potrebi premeščen Kalin Marijan, banovinski tehnik pri okrajnem cestnem odboru v Litiji, h kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banaka uprava dravake banovine; njen predstavnik in urednik: Boh ar Kobert v Ljubljani, liska la ulaga tlakama Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Milulek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 6. kosu X. letnika z dne 21. januarja 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	št. 80.829/11/38.	181
Razglas.
Po § 68. zakona o ukoriščanju vodnih
sil (»Službeni list« št. 333/52 iz 1. 1931.) razglaša kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, da je s pravnomočno odločbo II. št. 15.937/6 od 9. junija 1938. podelila Vlaehu Fridolmu, lastniku tovarne »Ruška tekstilna industrija« v Smolniku, obč. Ruše, naknadno dovolitev za sledeče preureditve njegove vodne naprave na potoku Lobnici k. o. Smolnik, občina Ruše:
Podlivno in nadlivno kolo sta se nadomestili z novo Francis turbino. Izvršen je nov dovodni in odvodni jarek. Vodna naprava služi za pogon strojev v tekstilni tovarni. Kota največje dovoljene zajezitve vode je dana pri vtočni zatvornici ob začetku lesenega dovodnega jarka z višino 99'72. Bruto padec znaša 3-80 metra, devetmesečna voda Q — 860 1/sek., srednja bruto jakost E bruto = 43-6 KS, E neto = 32-7 KS.
Vodna naprava brez jeza je zgrajena na pare. št. 210 in 199/2 k. o. Smolnik, jez stoji ob pare. št. 208 in 217 k. o. Smolnik in je skupen za tri vodne naprave Juršeta Ervina, Vlacha Fridolina in Glašerja Viktorja.
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 11. januarja 1939.
I. št. 9097/1/38.	155-3-2
Razpis
javne ofertne licitacije za nabavo papirja in drugih pisarniških potrebščin.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl. 86. do 105. zakona o državnem računovodstvu
I.	javno ofertno licitacijo za nabavo papirja in drugih pisarniških potrebščin, ki se bo vršila v skrajšanem roku dne
4.	februarja 1939. ob 11. uri v sobi kk 21 v II. nadstropju kraljevske ban-8ke uprave, Bleivveisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5% oziroma 10% ^sote ponudene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka, Bleiweiso-va cesta št. 13.
Zapečatene ponudbe, taksirane po tar. Past. 25. zakona o taksah, potrdilo o draveljski sposobnosti, potrdilo o plačanih davkih in pnznanico o položeni kavciji F* izročiti na dan licitacije med 10. in t • nro predsedniku licitacijske komisija Eonudmik mora v ponudbi izjaviti, so mu pogoji znani in da nanje pri-®^ja. Na ovitek ponudbe je napisati v“°nudba za nabavo pisarniških potreben«,
. ^eznam materiala in pogoje za dobavo °be interesenti med uradnimi urami
v ekonomatu kralj, banske uprave, soba št. 33.
Iz pisarne kraljevske banske uprave.
,V Ljubljani dne 14. januarja 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 12/39-2.	195
Amortizacija.
Na prošnjo Homann Annine, roj. Kuh-nel, iz Graza, Schubertstrasse 26/1, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani št. 150.487 z vlogo din 5676‘58, noe Kiihnel Annina.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 16. januarja 1939.
&
Og 13/39-2.	194
Amortizacija.
Na prošnjo Kiihnel Marije, roj. Furlan, iz Leobna, Miihltalerstrasse 12, se uvaja postopek za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani št. 132.491 z vlogo din 14.840'28, noe Rieppi Ivana.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 16. januarja 1939.
Og 5/39-3.	187
Amortizacija.
Na prošnjo Lovrec Marije, zasebnice v Ložanah št. 15, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru št. 10.413 z vlogo 13.667'— din, glaseče se na ime Lovrec Marija, ki jo je prosilka baje izgubila ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 17. januarja 1939.
•k
Og 7/39-2.	167
Amortizacija.
Na prošnjo Puh Ernestine, hišne posestnice v. Mariboru, Gregorčičeva uli-
ca št. 8, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice v Mariboru, št. 21.696 z vlogo din 7067-—, glaseče se na ime Ostruh Terezija, ki jo je prosilka baje izgubila ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, pričenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se -po preteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 14. januarja 1939.
•j.
III P 1509/38-3.	179
Oklic.
Tožeča stranka Markovič Slavko, trgovec v Mariboru, Krekova ulica 16, je vložila proti toženi stranki Markovič Zofiji, zasebnici, Stuttgart, naslov neznan, radi izročitve pohištva s prip. k cpr. št. III P 1509/38 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 14. februarja 1939. ob 9-15 uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 14, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja g. dr. Pestevšek Karel, odv. pripravnik v Mariboru, okrajno sodišče, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 3. januarja 1939.
H*
I 319/38-33.	114
Dražbeni oklic.
Dne 23. februarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (hiša, gospodarsko poslopje, zemljiške parcele, njiva, travnik, gozd) zemljiška knjiga Trnje vi. št. 12 in 58, zemljiška knjiga Bukošek vi. št. 192 dn 193.
Cenilna vrednost: din 238.269-70.
Vrednost pritekline: din 9.312'50.
Najmanjši ponudek: din 158.846-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdraž.itelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 3. decembra 1938.
I 1902/38-17.	174
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1939. ob d e -ve tih bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Tratna vi. št. 31.
Cenilna vrednost: din 62.306'65.
Vrednost pritekline: din 2500-—,
Najmanjši ponudek: din 41.540-—.
Vadij: din 6231—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 14. januarja 1939.
I 495/38-12.	108
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sela vi. št. 560.
Cenilna vrednost: din 19.800-—.
Najmanjši ponudek: din 13.200'—.
Varščina: din 1.980-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 10. januarja 1939.
*
Va I 2421/38.
122
Dražbeni oklic.
Dne 23. februarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Spodnja Šiška vi. štev. 47 (skupine I.—IV.), zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje vi. št. 370 (skupina V.) in zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje vi. št. 371 (skupina VI.) po skupinah:
I. Cenilna vrednost: din 184.045-75. Najmanjši ponudek: din 122.697'—. Varščina: din 18.404-57.
II. Cenilna vrednost: din 16.470'—. Najmanjši ponudek: din 10.980-—. Varščina: din 1.647-—.
III. Cenilna vrednost: din 31.586—. Najmanjši ponudek: din 21.237'—. Varščina: din 3.185'60.
IV. Cenilna vrednost: din 22.785—. Najmanjši ponudek: din 15.190-—. Varščina: din 2.278 50.
V. Cenilna vrednost: din 28,608-—. Najmanjši ponudek: din 19.072'—. Varščina: din 2.860-80.
VI. Cenilna vrednost: din 26.833'50. Najmanjši ponudek: din 17.889—. Varščina: din 2.683-35.
Bremena so ocenjena sedaj na din 135.500-—, priteklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 3. januarja 1939.
$
I 4530/38-8	3766
Dražbeni oklic.
Dne 25. februarja 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kamnica vi. št. 106.
Cenilna vrednost: din 5.145-—.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 3.430'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 20. decembra 1938.
•g.
I 739/38-9	147
Dražbeni oklic.
Dne 22. februarja 1939. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Farna vas vi. št. 14.
Cenilna vrednost: din 143 965'—.
Vrednost pritekline: din 3.400'—.
Najmanjši ponudek: din 98.063'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več' uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Prevaljah dne 19. decembra 1938.
I 716/34-59.	153
Dražbeni oklic.
Dne 25. februarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin in sicer:
a) zemljiška knjiga k. o. Lancovo vi. št. 119 (hiša v Sp. Lipnici št. 20 z gospodarskimi poslopji, gozdovi in travniki, priteklinaini in srenjskimi pravicami);
b) zemljiška knjiga k. o. Lancovo vi. št. 418 (njive in travniki).
Cenilna vrednost: ad a) din 35.85170, ad b) din 9961'80; skupaj din 45.813'50.
Najmanjši ponudek: din 30.542'50.
Vadij: din 4581'50.
Vrednost priteklin znaša: din 2363'—.
Pravico, ki bi no pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. II., dne 16. januarja 1939.
I 337/38.	146
Dražbeni oklic.
Dne 25. februarja 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gorenja vas vi. št. 334.
Cenilna vrednost: din 12.952'—.
Najmanjši ponudek: din 8650'—.
Vadij: din 1800'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici
dne 7. januarja 1939.
I 431/88—li.	<3
Dražbeni oklic.
Dne 21. marca 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Žetale polovica vi. št. 46 k. o. Žetale.
Cenilna vrednost: din 18197-69.
Vrednost priteklin: din 350'—.
Najmanjši ponudek: din 12.13T80
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni de-ki tega sodišča
Okrajno sodišče v Rogatcu,
dne 11. januarja 1939.
I 500/38	>	120
Dražbeni oklic.
Dne 23. februarja 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Krajna brda vi. št. 114.
Cenilna vrednost: din 10.627 60.^
Najmanjši ponudek: din 7085 06.
Varščina: din 1.06276.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom draz’ j sicer bi se ne mogle več uveljavlja glede nepremičnin v škodo zdražite J‘’ ki je ravnal v dobri veri.	.
Drugače pa se opozarja na druz oklic. ki je nabil na uradni deski K sodišča
Okrajno sodišče v Sevnici
dne 5. januarja 1939.
* 86
I 693/38-6.
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1939. d o p d n e ob os m i h bo pri podpisanen -dišču v sobi št. 2 dražba neprem1 ^ zemljiška knjiga k. o. Zali log s .
Cenilna vrednost: din 10.298	.
Najmanjši ponudek: din 6866 •
Varščina: din 1030-—,
I 83/38-21	3684
Dražbeni oklic.
Dne 24. i n 25. februarja 1939. z začetkom ob osmih bo A. na kraju samem v Žužemberku dražba nepremičnin po skupinah od I. do XXVIII. po
sledečem vrstnem redu:
Skupina
XVI.
III.
XXI.
XXII.
Zemljiška
knjiga
Žužemberk
XXVIII.
X
VI.
XIX
XXIV.
XXV.
XXVI.
XXVII.
XII.
XX.
XXIII.
vi.
št.
416
115
XVII. Žužemberk 47
34
II.	Žužemberk	34
IX.	Žužemberk	34
VIL	Žužemberk	34
XVIII	Žužemberk	115
VIII.	Žužemberk	34
XI.	Žužemberk	34
I.	Žužemberk	34
V.	Žužemberk	34
IV.	Žužemberk	34
Žužemberk
Žužemberk
Žužemberk
34
115
116
XIII.	Žužemberk	34
XIV.	Žužemberk	34
XV.	Žužemberk	34
Stavča vas Žužemberk Žužemberk
Žužemberk Žužemberk Vel. Lipje
Vel. Lipje Vel. Lipje Žužemberk Žužemberk Žužemberk
281
34
34
115
405
162
357
362
34
115
117
p. štev. 155 — vrt, 1973
— pašnik, 121/1 — hiša št. 145, gosp. poslopje s stavb, in pritekline p. št. 138-vrt, 141/2
— hiša št. 158, stara, 293 — gosp. posl. in
747/2 — vrt p. št. 213 — vrt p. št. 234/2 —vrt p. št. 215 —travnik s šlipo
p. štev. 165 —kozolec, 173 — travnik p. št 203 — senožet p. št. 97 — pašnik p. štev. 283 — stavb., gosp. posl., kozolec, pare. št. 544 — njiva p. št. 399 — travnik in 401 — njiva in kozolec p. štev. 403 — travnik-njiva, p. št. 404 — travnik
p. št. 415 — njiva p. št. 633/1 — njiva p. št. 448, 451 — njivi, 449 — travnik p. št. 1409/1 in 1621 -pašnik k. o. Stavča vas p. štev. 1/12 — gozd (Stavča vas) p. št. 1/7 — gozd (Stavča vas) p. št. 1/79 — gozd p. št. 713/2 —gozd p. št. 713/17 in 713/16 — gozd p. št. 713/125 — gozd p. št. 713/41—gozd p. št. 155 —stavb, in 1446 — pašnik p. št. 1351—pašnik p. St. 1360 — njiva p. št. 713/156 in 713/157 p. št. 713/208 — gozd p. št. 215 — stavb, vodna moč, do '/»Like
Cen. Najmanj. Varščina vred. ponudek dinarjev
109.339 — 72.893'— 10.934'—
25.344'— 16.896'—
150'—
170'—
100'— 114'—
2.535'— 15’— 17'—
6.930'- 4.620'—	693'—
4.388'—
8.442'—
2.568'-
2.926'—
5.628'—
1.712'-
36.865— 24.57
439'—
845'—
257'—
3.687'—
24.622'- 18.415'— 2.462'—
31.550'-3.089'— 10.111*—
21.034*— 2.060'— 6.741'—
3.155'—
309'—
1.012'—
3.854'— 2.570'—	386'—
715'50	481*—
72*-
2.515'50 1.680'—	252'—
1.259'-1.097'50 2.038'-
6.018'—
1.881'—
2.676'50
338'-
467'—
432'-
3.444'—
3.653'—
800'—
940'—
733'—
1.359'—
4.012'—
1.254'-
1.785'—
226'— 312*— 288*— 2.296*— 2.439'—
533'-pri tem
126'— 110*— 204*—
602*— 189*— 268*—
34*—
47'—
44'-
345'—
366'—
80'-
sodišču
in B. dne 25. februarja .1939. ob šestnajstih v sobi št. 6:
Skupina	Zemljiška	vi.	Cen.	Najmanj.	Varščina
knjiga	št.	vred.	ponudek
XXIX.	Smuka	312	p. št. 4474/2 -gozd	1.200'-	800'-	120'-
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodisča.	Okrajno	sodišče v Žužemberku
dne 15. decembra 1938.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki
dne 20. decembra 1938.
I 516/38-9.	87
Dražbeni oklic.
Dne 24. f e b r u a r j a 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Škofja Loka vi. št. 216.
Cenilna vrednost: din 99.468-50.
Najmanjši ponudek: din 66.312-75.
Varščina: din 9946'85.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Škofji Loki
dne 31. decembra 1938.
A
I 638/38—7.	*	85
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1939. d o p o 1 -d n e ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dorfarji vi št. 271.
Cenilna vrednost: din 20.904-—.
Najmanjši ponudek: din 13.936—.
Varščina: din 2090'40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Škofji Loki
dne 16. decembra 1938.
.j.
I 400/38—8	*’	113
• Dražbeni oklic.
Dne 25. februarja 1939. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Mirna vi. št. 666 (travnik).
Cenilna vrednost: din 19.683'40.
Najmanjši ponudek: din 13.124'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, J® Priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rtede nepremičnin v škodo zdražitelja, k' je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Troluijoin
dne 3. januarja 193(J.
Konkurzni razglasi
76.	180
Odprava konkurza.
Prezadolženec Sli bere Ivan, trgovec v Mariboru.
Konkurz, ki je bil o imovini preza-dolž.enca razglašen s sklepom opr. št. St 2/37—1, se odpravlja po § 151. konk. zakona, ker je bila razdeljena vsa masa. Okrožno kot konkurzno sodišče v Mariboru dne 22. decembra 1938.
St 2/37-56.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 184 kraljevine Jugoslavije
Stanje 15. januarja 1989.
Aktiva.	dinarjev
Podloga ... 1.910,401.608-22 (+	43.031-35)
Devize, ki niso v podlogi 587,819.123-49 (-21,701.731-28) Kovani novec 344,874.782-50 (+14,328 696'-) Posojila . . .1.720,115.351-71 (—27,806.323-75) Vrednostni
papirji . . . 256,021.885-56 Prejšnji predjemi
državi ... 1.627,759.738-23 (—	4.098-—)
Začasni predjemi gl.
d rž. blaga jni 600,000.000-—
.Vrednosti re-
zervn. fonda 221,567.440-49 (—	53.031"72)
.Vrednosti ostalih fondov ......... 33,612.127-43
Nepremičnine .......... 185,622.278-66 (+	240.342-50)
Razna aktiva2.095,621.137-38«— 29,777.333 10)
9.583.415.563-67
Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000--Rezervni
fond .... 237,059.284--(+	3.808-28)
Ostali fondi 37,635.366 48 (
Novčanice v
obtoku . . 6.586,774.000*—(-199,079^00"—) •
Obveze na	____
pokaz . . . 2.295,448.748"05(+108,924..)68'94)
Obveze z rokom .... 30,000.000-—
Razna pasiva 216,498.165-14( +25,420.674-78)
9.583.415.563-67
Obtok in obveze .... 8.882,222.748.05 Celotno k ritje . . . . 27‘63 °/o Kritje v zlatu .... 27-48°/«
Obrestna mera:
po eekomptu  ..............................5%
po zastavah:
na zlato in varante.................. .	5%
na vrednostne papirje ......	6%
•j.
No. 216/1-39.	166
Turnšek Ivan, prepoved zahajati v gostilne.
Razglas.
Okrajno sodišče v Celju je s pravnomočno razsodbo Kps 525/38—6 z dne
13.	septembra 1938. na podlagi § 55. kaz. zak. prepovedalo zahajati v krčine za dobo enega leta po prestani kazni Turnšku Ivanu, roj. 6. maja 1903. v Per-novem, občina Vel. Pirešica, stanujočemu v Peraovem h. št. 2, zakonskemu sinu Janeza in Roze, rojene Golavšek.
Prepoved velja od 1. januarja 1939. do 1. januarja 1940.
Gostilničarji se opozarjajo, da je po
§ 268. kaz zak. kazniv vsak, ki bi imenovanemu postregel z opojnimi pijačami, dokler traja prepoved.
Sresko načelstvo v Celju, dne 13. januarja 1939.
No. 165/1939.
*
Razpis.
176
Občina Sv. Jurij pri Celju, srez celjski, razpisuje mesto obč. živinozdravni-
ka. Šolska izobrazba višji tečajni izpit ter diploma o dovršeni veterinarski fakulteti.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih in z diplomskim spričevalom veterinarja, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa.
Mesto v službo sprejetega, prej citiranim pogojem ustrezajočega veterinar-ja-živinozdravnika s sedežem v Sv. Juriju pri Celju bo pragmatično. Po zagotovilu kraljevske banske uprave v Ljubljani pa bo v obč. službo sprejeti živinozdravnik nastavljen tudi za banovinskega veterinarskega uradnika že v prorač. letu 1939./40., če se bo v službo sprejeti veterinar izkazal tudi za dovolj sposobnega ter v praksi marljivega.
Občina Sv. Jurij pri Celju dne 18. januarja 1939.
*
191
Št. 219/E - Ing. S.
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo števcev, ki morajo ustrezati predpisom VDE ter morajo imeti definitivno odobritev osrednje uprave za kontrolo mer v Beogradu.
Mestna elektrarna daje pojasnila med uradnimi urami.
Ponudbe je vložiti pri mestni elektrarni do 3. februarja 193». v zaprtem ovoju z napisom: ^Ponudba za dobavo števcev«. Ravnateljstvo
mestne elektrarne ljubljanske dne 19. januarja 1939.
Razne objave
168
Vabilo na občni zbor.
Sklicujemo za dan 2». januarja t. 1.
ob 15. uri v smislu § 38. in sl. pravil v posebni sobi hotela Triglav na Jesenicah redni občni zbor po dnevnem redu, objavljenem v poslovalnici in v vabilih.
Okrajna hranilnica na Jesenicah, dne 17. januarja 1939.
*	189-3-1
Poziv upnikom.
Podpisana zadruga je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da ji prijavijo svoie terjatve.
Živinorejska selekcijska zadruga za Slovenske gorice pri Sv. Lenartu v Slov. gor., r. z. z o. z., dno 9. januarja 1939.
197
Objava.
Izgubil sem vozno izkaznico št. 1203 za motorno kolo (evid. št. tablice 2—309) in jo proglašam za neveljavno.
Derganc Ernest s. r., Ljubljana.
*
192
Objava.
Izgubila se je prometna knjižica za avtomobil znamke Opel-Olvmpia, evid. št. 2—506 (1938). Proglašam jo za neveljavno.
Majla Golob s. r.,
Ljubljana, Bogišičeva 5,
*
190
Objava.
Zgubil sem delavsko knjigo št. 64, izdano ob občine Sv. Krištof, z dne 22. novembra 1929., in jo s tem proglašam za neveljavno.
Hlebec Stanko s. r.,
Trnov hrib št. 43.
*
172
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 109.580) in jo proglašam za neveljavno.
Iskra Ignac s. r., Ljubljana.
❖
196
Objava.
Izgubil sem šolsko odpustnico in jo proglašam za neveljavno.
Jordan Alojz s. r., Gmajna 36, p. Raka.
*
183
Objava.
Izgubil sem indeks filozofske fakultete univerze v Ljubljani iz 1. 1937./38. in ga proglašam za neveljavnega.
Lešnik Franc s. r-
*
Objava.
173
Izgubilo se mi je spričevalo o strojniškem izpitu, ki mi ga je izdala državna izpraševalna komisija za parne kotje in stroje v Ljubljani dne 16. febluarja 1924. in ga proglašam neveljavnim.
Šuligoj Viktor s. r., strojnik iz Broda 42, Št. Vid nad Ljubljano.
*
193
Objava.
Tzguhil sem odhodno spričevalo ob' ' no-nadnl.jevalne šole na I. mostni de* ljudski Soli v Ljubljani (na LedlnU 1 1921 na Ime V rhunec Julij iz L] ljane. Proglašam ga za neveljavno.
Vrhunec Julij 0- r*
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska ia zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.