LEJT VKÜPER STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. februarja 2008 • Leto XVIII, št. Dr. Danilo Türk sprejel Slovence iz sosednjih držav PREDSEDNIK SLOVENIJE POZDRAVLJA SKUPNI NASTOP Predsednik Republike Slo-Dr. Danilo Türk je pozdravil Zveza Slovencev v Monoštru medijev o prvem obisku venije dr. Danilo Türk je 28. skupno nastopanje predstav skupaj z Državno slovensko Slomaka pri predsedniku januarja sprejel člane Slo-nikov slovenskih manjšin v samoupravo in slovenskim države. Poročil – skoraj – ni venske manjšinske koordi-sosednjih državah ter menil, generalnim konzulatom. bilo. Je pa eden slovenskih nacije, ki jo vodi predsednik da je potrebna celovita ana- Kot poroča Slovenska tis-časnikov namesto poročila Slovenske kulturno-gospo-liza in sodobnim razmeram kovna agencija, so pred-o obisku pri predsedniku darske zveze Rudi Pavšič iz prilagojen pristop, ne glede stavniki Slomaka izrazili Slovenije objavil zahtevo Trsta. Prvega skupnega po-na specifične probleme, ki željo po večji medijski pri-predsednika Skupnosti kogovora z novim slovenskim jih imajo posamezne manj sotnosti dogajanj, poveza-roških Slovencev in Slovenk predsednikom so se udeležili šine v svojih okoljih. Zavzel nih z manjšino. Po njiho-Bernarda Sadovnika, da predstavniki Slovencev iz se je tudi za inovacije na po vem mnenju je manjšina v tudi ta organizacija postane vseh štirih sosednjih držav, sameznih področjih ter kot medijih prepoznavna bolj članica Slomaka. Zdaj sta v za danes – 7. februar – pa je pozitiven primer navedel Ev po problemih in manj po Slomaku Zveza slovenskih dr. Danilo Türk napovedal ropsko pisarno v Trstu, ki be-Predsednik R Slovenije uspehih oziroma pozitivnih organizacij in Narodni svet pogovor z vsako manjšino leži dobre rezultate pri prido-dr. Danilo Türk je 28. januarja projektih, ki jih seveda ni koroških Slovencev. posebej. To bo odlična prilož-bivanju sredstev iz evropskih sprejel delegacijo SLOMAK-a, malo oziroma jih je domala Predsednik Danilo Türk je 7. februarja pa se je posebej nost, da predsedniki krovnih skladov. Tu lahko dodam, da povsod kar veliko. Sicer pa, opozoril še na potrebo po pogovarjal s predstavniki narodnostnih organizacij iz je s sodelavci Evropske pisarda je to res, lahko spozna-konkretnih akcijah, ki bi Slovencev iz posameznih Avstrije, Madžarske, Hrvaške ne v Trstu začela sodelovati mo iz poročanja slovenskih slovenske manjšine bolje sosednjih držav in Italije podrobneje pred vključila v slovenski kulturstavijo svoj položaj in nalo no-gospodarski prostor ge, pri katerih morajo imeti novonastalih okoliščinah ustrezno pomoč iz Slovenije. evropske integracije. Člani Slomaka so predsednika Predsednik Zveze Slovencev seznanili z dosedanjim delom na Madžarskem Jože Hirnök te organizacije, ki je v štirih je na kratko predstavil poletih delovanja dosegla po ložaj Slovencev na Madžarmembne uspehe. V pogovoru skem, še več pa pričakuje od pa so opozorili na potrebo po drugega pogovora s predsedpovečani skrbi za ohranjanje nikom Slovenije, ko bo na slovenskega jezika, za razvoj voljo več časa za temeljitejši kulture in za močnejši prodor pogovor. Tedaj bo predsednigospodarstva v prostor, kjer ka Slovenije dr. Danila Türka živijo slovenske manjšine v povabil na slovesnost, ki bo sosednjih državah. Člani Slo v Monoštru ob 10. obletnici maka so izpostavili potrebo Slovenskega kulturnega in po oblikovanju analize stanja informativnega centra, ki in izdelavi strategije razvoja, sta ga, isti dan kot slovenski ki bi jo skupaj pripravili Inšti generalni konzulat, odprla tut za narodnostna vprašanja, tedanja predsednika Sloveni-Slovenski raziskovalni inštitut je in Madžarske Milan Kučan v Trstu in Slovenski znanstve in Árpád Göncz. ni inštitut v Celovcu. eR 2 Konferenca v Lendavi Društvo prekmurskih madžarskih znanstvenikov in raziskovalcev je 25. in 26. januarja organiziralo mednarodno konferenco z naslovom Narodopisje prekmurskih Madžarov. Na konferenci pa niso predavali samo madžarski znanstveniki in ne samo o prekmurskih Madžarih. Prvi dan se je zvrstilo 17 predavanj v madžarskem in slovenskem jeziku. (Predavanja so simultano prevajali.) Med predavatelji so bili domači raz iskovalci madžarske narodnosti Zoltan Kepe Lendvai, Maria Bihar Kepe, Albert Halász, Lajos Bence in László Göncz ter slovenska etnologinja iz Murske Sobote Jelka Pšajd. Iz Ljubljane so sodelovali etnologi Ingrid Slavec Gradišnik in Monika Kropej z Inštituta za slovensko narodopisje ter Katalin Munda Hirnök iz Slovenskega etnološkeg društva. Porabske Slovence z Madžarske je zastopala Marija Kozar. Tudi iz Budimpešte so prišli predavat etnologi: Imola Küllős, Vilmos Voigt, Katalin Juhász. Iz Zalaegerszega je sodeloval László Vándor, iz Szegeda pa Gábor Barna. Vsi našteti znanstveniki ali institucije, ki so jih zastopali, so raziskovali med prekmurskimi Madžari. O pomenu delovanja prekmurskega znanstvenika Vilka Novaka sta govorila predstavnica slovenskega narodopisnega inštituta Ingrid Slavec Gradišnik in predstavnik madžarskega narodopisnega inštituta Vilmos Voigt. Novakovo delo je zelo pomembno tako za slovensko kot za madžarsko etnologijo. Udeleženci konference so slišali nekaj tudi o etnoloških raziskavah med Madžari v Vojvodini, v Srbiji ter na Slovaškem. Iz predavanj smo zvedeli, da so ljudsko kulturo prekmurskih Madžarov raziskovale tri velike osebnosti: Vilko Novak, Edit Kerecsényi in Sándor Szúnyogh. Po mnenju Ingrid Slavec Gradišnik je bil Vilko Novak »izjemno pomemben ambasador med slovensko in madžarsko kulturo. Rodna krajina je odločilno vplivala na njega.« Ni samo pisal, tudi fotografiral je. Največ je slikal v Prekmurju. Vilmos Voigt se je spomnil profesorja Novaka – ki je umrl pred petimi leti – kot kolega, človeka. Po njegovem mnenju je Novak spoštoval znanstvena dejstva, bil je široko razgledan. Dobro je znal madžarsko in nemško, poznal je madžarsko in nemško etnologijo, literaturo in kulturo. Bil je resen in strog, raznežil se je le, ko je bilo govora o Prekmurju ali Porabju. O velikem pomenu dela madžarske etnologinje iz Nagykanizse Edit Kerecsényi je govorilo več predavateljev. Od 1985 do svoje smrti leta 2006 je raziskovala v prekmurskih madžarskih vaseh in objavljala študije. V sloven-ščini in madžarščini je bila objavljena njena najpomembnejša študija o noši in ostalih tekstilnih izdelkih v pokrajini Hetés. Od 1995 so študentje z etnološkega oddelka v Szegedu hodili med prekmurske Madžare v poletne tabore. Zbrano gradivo je v Muzeju-Galeriji na lendavskem gradu. Zbirke so še v Krplivniku, Dobrovniku in Radmožancih. Etnologi iz Ljubljane so zbirali v tej pokrajini ljudske pesmi, podatke o šegah ter snemali film o postavljanju mlaja ter borovem gostüvanju – je poročala Monika Kropej (Inštitut za slovensko narodopisje, Ljubljana). Prekmurski Madžari sami so se začeli zanimati za ljudsko izročilo od 60. let 20. stoletja naprej. Učitelji in novinarji so objavljali članke v časopisu Népújság in letopisu Naptár. Leta 1993 je bil ustanovljen Za vod za kulturo madžarske na rodne skupnosti v Lendavi, ki je začel izdajati tudi etnološke publikacije. Da nes delujeta med prekmurskimi Madžari dva po klicna etnologa domačina: Albert Halász in Zoltán Kepe Lendvai. Konference sta se udeležili tudi dve Porabski Slovenki. Katalin Hirnök Munda je predstavila delovanje Slovenskega etnološkega društva v zvezi z zamejskimi Slovenci. Marija Kozar-Mukič je govorila o ohranjanju izročila v Porabju, s posebnim ozirom na pustne šege. Literarni zgodovinar Lajos Bence je med začetniki etnoloških raziskav podčrtal pomen delovanja Sándorja Szúnyogha, ki je umrl pred desetimi leti. Szúnyogh ni bil samo pesnik, zbiral je tudi ljudsko slovstvo in podatke o pridobivanju zlata iz Mure. Sándor Szúnyogh se je zavedal velikega pomena svojega dela. Verjel je v to, kar je delal. Vse, kar delamo, moramo delati zavestno – je strnil Szúnyoghovo življenjsko filozofijo Lajos Bence. Po konferenci je bila osrednja prireditev prekmurskih Madžarov ob dnevu madžarske kulture v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi. V soboto se je konferenca nadaljevala s strokovno ekskurzijo, v okviru katere so si udeleženci ogledali etnološke zbirke v Lendavi, Dobrovniku in Krplivniku. Kreda je paut V eni od prejšnji številk sam piso od tauga, kak so dvej organizacije delale na tistoj pauti, ka iz Andovec prejk meje, proti vesi Budinci pela. V prvi fazi se je paut od rampe do polovice naprajla, zato ka smo telko šaudara meli. Vedli smo, ka drugo fazo tö moramo naprajti, samo tau smo nej znali, kak. Nej šaudra, nej pejnaz nej mejla manjšinska samouprava, pa andovsko društvo tö nej. Gda so tau zvedli Franci Bedič (Žnidarin) iz Budinec, ka škemo, pa kakšne probleme mamo, včasin so nam na pomauč staupili. »Dja mam možnost pa vam dam pripelati dva kamiona nasejkanoga kamna,« so prajli. Tak je bilau, v soboto, 26. januara, je kamen že doj bijo sipani, pa samo na tau čako, naj ga rancrazvozimo. Člani manjšinske samouprave pa Porabskoga kulturnega in turističnoga društva Andovci smo že predpodnaum vanej na meji bili, ka vcujstanemo kamen vozit. Že smo po traktor steli titi, gda so Franci prišli pa so tak prajli: »Nikam ne idite, zato ka iz Čöpenec pride Janez z bagerom pa de ga on vövozo. Vi samo edno lopato vzemte v rokau, pa s tistov, če te kaj popravlali, gda de bager delo.« Tau smo mislili, ka ne čüjemo dobro. Franci so nas pá rejšili velkoga dela, s šterim bi se cejli den leko mantrali. Za pau vöre je rejsan prišo bager pa je začno paut popravlati. Najprvin je črpnje pa cügle noso v globke capaše. Gda je Janez s tejm zgotovo, te je »žlico« mejno pa je vcujstano šanc vökopati, zato ka so njemi Franci tak zapovedli. Če se že gnauk napravi, te naj taša bau kak trbej. Brezi šanca je paut nej paut. Pride edni velki dež pa go znauva tazaperé. Tak smo vpamet vzeli, ka so Franci majster v tejm, kak se paut redi. Ranč smo se nika nej čednili, delali smo, ka so nam prajli. Gda je bager šanc vöskopo, potistim je kamen začno voziti na paut. Mi, ka smo tam bili z grablami pa z lopatami, smo popravlali, če je tü pa tam bola na kusta prišlo. V soboto zadvečerek je paut kreda gratala, pa taša je gratala, kak edna paut mora biti. Hvala vsejm članom dvej organizacij, šteri ste tam bili pa ste pomagali. Dapa ka se je ta paut etak leko naprajla, pri tejm se posebe zahvalimo Francini Bediči, šteri so nam finančno pomagali. Hvala lejpa ešče gnauk. Karel Holec predsednik slovenske samouprave Andovci Marija Kozar Porabje, 7. februarja 2008 3 TIKVIN OLI NA SLADOLED? V fašenskom cajti plesi samo tak pridejo eden za drügim. Tau je eške bole istina za tak veuki varaš, kak je Somboteu, gde zvün varaškoga pa županijskoga bala dosta menjši drüštev pa klubov organizira veselice. Kak je že stara šega, smo sombotelski Slovenci pá ples meli 26. januara. Gda smo začnili karte odavati, je nas malo v guti stisnilo, ka je tak vövidlo, ka nede zavolé lüdi. Depa na konci je vküperprišlo več kak stau plescov pa plesic, takši so tö bili, šteri so slejdjen den eške edno ali dvej karte kü pli. Nevola je tau bila, ka je ranč tisti den v Somboteli rovački bal tö biu, pa smo brodili, ka naši padaške Hrvati – šteri so do zdaj na vsikšom plesi z nami bili – nedo mogli priti. Depa na konci ji je don kauli deset vujšlo pa prišlo prejk k Slovencom. Pri dveraj je vsikši daubo malo kupico fajne, žmane, domanje siničke palinke. Ples je opro eden par, šteri je fejst od daleč prišo – iz Bakonyszentlászlóna Rudi Perschy pa žena Ana. Dosta plescov se je že pred večerdjov vrtelo na parketi, igrali so stari poznanci, ansambel Prekmurci, šteri so že lani tö balski goslarge bili. Gda je prišo cajt za večerdjo, te smo eške nej znali, ka nas na konci čaka. Nistarnim zat’ špajsno bilau, ka malo žlico tö mamo pri talejri, vin vsikši bro vküper, ka nam lagvo grata, na konci pa so že vsi na žmani geli. Na sladoledi so bile eške spražene tikvine koškice, štere so mele žma od lejšnikov. Na bal sta si namesto tombole té desert vözbrodila Géza Doma, kamerman Slovenski utrinkov pa njagva žena dr. Mária Lórántffy. Gda smo mi že pri tom deserti bili, te so eške samo Andovčani prišli. Padaštvo med najmenjšo slovensko vesnico, Andovci, pa najvekšim varašom v županiji, Sombotelom, zdaj že dosta lejt trpi. Na ples nikdar ne pridejo na vöro, depa vsikdar pridejo. Tau je pa nej vse, ne pridejo s praznimi rokami. Vsikdar prinesejo nikšo tombolo, ka grata čüda veselice. Lani so s seuv vzeli mali andovski zvonik iz lesa pa slame, letos pa smo trn’ najgir bili, ka prinesejo na srečolov. Ka je ples v Somboteli v leti 2008 že ausmi rojstni den svetiu, so Andovčani spekli eden veuki »perec« ali vrtanek, šteri je kak numara osem vövido. Na ja, moremo istino don povedati: dar za tombolo so spekli v Čepinci, nej v Andovci. V maloj porabskoj vési pa je flajsen tišlar naredo eden veuki kralevski stolec, v šteroga se je vsikši z veseldjom nutvseu pa dau od sebe kejpe narediti. Od toga stola eške guč bau. Te pa se je že začnilo küpüvanje tombole na veuko. Organizatori so vsikšoga, šteri je na ples prišo, prosili, aj dá kakšen dar za srečolov. Tombole so dali: Zveza Slovencev na Madžarskem, Radio Monošter, Sloven-ski samoupravi iz Andovec pa Mosonmagyaróvára, Andovska lokalna samouprava, Hrvati iz Sombotela pa členi Slovenskoga drüštva v Somboteli. Tak je nej čüdno, ka je več kak stau tombol vküpprišlo. Sreča pa je nej bila na strani vsikšoga. Bili so takši, šteri so tri male papére küpili, pa tri dare dobili, takši pa tö, šteri so z deset cedalami nika nej dobili. Anglanje tö bi lau, lidgé so si med seuv tom-bole vöminili, vej so pa takši tö bili, šteri so svoj dar nazaj dobi li. Na stoli so bili vekši pa menjši spleteni cejkri, štere so splele strine Ilonka Braunštein pa Micka Ropoš z Gorenjoga Sinika, dinske torte pa dinska mela, tikvin oli, slovenski CD-ni pa knige, slovenska vina pa tak tadale. Glavni dar, eden dugi konec kédna, tri dni za edno dr žino v svojom andovskom gostišči (vendégház) je na tombolo dau Péter Turi, od andovske lokalne samouprave. Malo prva smo gučali od stauca, šteroga so Andovčani pripelali. Če smo že meli stolec za krala, brž trbölo nika vözbroditi, ka mo ž njim. Te je organizatorom na pamet prišlo, ka edna žirija vöodaberé krala pa kralico plesa. Če so že stolec andovski podje s seuv vzeli v Somboteu, aj baudejo uni tisti, šteri se odlaučijo. Zvün nji niške nej znau, ka uni merkajo, što je kelko star, kelko pleše pa kak pleše. Te je pa po paunauči, gda smo že hrenovke (virsline) zeli, gnauk samo prišla vöra istine. Najbaukša plesica je gratala Margit Čer Treiber iz Varaša, najbaukši plesec pa niške drügi kak predsednik óvárske samouprave, Laci Brašič. Čalivanja nej moglo biti, ka so podje več kak dvej vöre iskali najbaukše. Andovčani pa nemajo samo dobre oči, liki krepki so tö gé. V kralevski stolec so oprvin posadili kralico, pa go skor mejter visiko zdignili. Tau je eške ležejše delo bilau, depa zat’ sledi so krala tö brž leko zdignili. Po tistom sta nauvi krau pa kralica eden valček zoplesala. Lüstvo se je, kak so povödali, na plesi dobro počütilo. Plac je biu vsigdar pun s plesci, veseldja rejsan nigdar nej sfalilo. Šteri so bili oprvin na slovenskom bali, so obečali, ka drügo leto pá pridejo, za stare padaše pa je tak nej pitanje: če je konec januara, te je ples sombotelski Slovencov. -dm Porabje, 7. februarja 2008 4 Predsedstvo Slovenske zveze je melo prvi djilejš (2) V prejšnji novinaj smo na znanje dali, kašne programe de pripravlala letos Slovenska zveza sama pa kašne vküper z drügimi organizacijami. Tau smo tü tá prajli, ka vse smo meli pred očami, kak smo si zmišlavali, ka prosimo od drügi organizacij tü zatau, naj lidam, za stere delamo, baugše leko včinimo. Delovni plan Zveze zvöjn programov šče dosta vse drügoga mora meti. Programi so samo en tau dela Zveze. V tej novinaj vam napišemo, kašno delo si planira za letos predsednik Slovenske zveze, glavna urednica Marijana Sukič za Uredništvo novin Porabje pa predsednica Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač. Plan dela predsednika Slovenske zveze Delo predsednika Slovenske zveze, stero funkcijo od začetka mau opravla Jože Hirnök, je najbola tau, ka zastaupa, vöstane za Slovensko zvezo. On je dužan pa on má pravico vöstaniti za vse, ka je povezano s Slovensko zvezo na Vogrskom pa v Sloveniji, ali, če je potrejbno, v drügi rosagaj. K tašim državnim organizacijam odi na djilejše, gdé se na paté trbej postaviti, naj kaj leko dosegne za Slovence na Vogrskom, gdé tá trbej vedeti prajti, kak živejo Slovenci na Vogrskom, kašne pravice pa doužnosti majo, ka nauvoga bi radi zadobili, kak skrbijo za svoj materni djezik pa kulturo, kašno pomauč nöjcajo konkretno, ka fali najbola slovenskomi narodi na Vogrskom, kak stodjijo šolé, ka vse že majo pa tak tadale. V Sveti za Slovence zvöjn Slovenije pri predsedniki kormanja v Sloveniji (a kormányfő mellett működő Határon Túli Szlovének Tanácsa) pomaga pripravlati na djilejšaj dokumente pa programe. Pri Uradi za Slovence zvöjn Slovenije v Ljubljani (Határon Túli Szlovének Hivatala) pomaga vküper pobrati, zakoj de se trbelo trgati pa glijati za Porabske Slovence, gda si vküp séde Slovensko-vogrska mejšana komisija (Szlovén-Magyar Vegyesbizottság). Jože Hirnök je podpredsednik SLOMAK-a, (Szlovén Kisebbségi Koordináció), nota je v Nadzornom svejti (Felügyelő Tanács) pri Javnomi skladi za kulturo v Ljubljani pa je člen Olimpijskoga komiteja RS tü. V imeni Zveze je tü predsednik povezan z Veleposlaništvom RS v Budimpešti pa Generalnim konzulatom RS v Varaši. Z Goričkimi občinami, žüpani je najbola on povezan na Zvezi. V Slovenskom daumi pa on ma prejk razstave, sto, gda pa ka postavi vö nam za gledanja. Zvün toga organizira vsakšo leto mednarodno likovno kolonijo. Kašno delo si planira Uredništvo časopisa Porabje Nej pitanja, ka njivo prvo pa najvekšo delo je redno pripravlati novine za vsakši keden. Letos si 52-krat leko v roké vzememo nauve novine, stere majo osem strani. Od toga vekše novine leko baujo samo té, gda gora vezemejo nauvoga delavca, tau de v leti ali djeséni. Novine trno dosta koštajo tü. Za potrejbne pejnaze se tü oni morajo brigati. Pripravijo dva natečaja (pályázat), na Urad za Slovence v Ljubljani (HatáronTúli Szlovének Hivatala) so pripravili na konci lanskoga leta, za Javni sklad (Közalapítvány) v Budimpešti pa do ga sprtolejt, gda ga vönapišejo. Tröjdili do se na tejm tü, naj majo več lidi, steri do šteli porabske slovenske novine, steri si je nota plačajo. Tau tak brodijo zadobiti, ka lidam, steri so prvin meli novine, gda so bilé ešče šenki, zdaj tü šenki pošlajo gnauk ali davakart, vcuj pismo s potrejbnimi informacijami. Vöjpajo, ka etak par bralcov pa leko nazaj spravijo. Ranč tak na Goričkom škejo začniti tau akcijo. Višešnje novine, ka vsakši keden ostanejo, odnesejo v baute, krčme, bare po vasaj na Goričkom, kak Martinje, Čepinci, Markovci, Šalovci, Dolenci. Za novine vsakši telko leko dá z dobre vole, kelko šče. Med tejmi lidami se tü gvüšno najdejo, steri si je zapovejo pa nota plačajo. Zvöjn novin uredništvo má prejk že od začetka mau pripravlanja drügi knjig pa slovenskoga kalandara tü. Oni se odlaučijo vsakšo leto, kašne knjidje do vödane pri Zvezi, sto naj pripravla pa natisne tiste knjige, ka bau božični dar vsej bralcom novin. Ranč tak pejnaze tü oni spravlajo, kelko se dá. Letos škejo, naj tadale bau Knjižna zbirka Med Rabo in Muro vküper z založbo (kiadó) Franc-Franc. V plani majo v knjižnom slovenskom djeziki, ranč tak v vogrskom djeziki pa vödati knidje Franceka Mukiča »Garaboncijaš«, stere smo že predlanjsko leto leko prešteli v domanjoj seničkoj rejči. Tau pa zatok, naj se Porabje bola leko spozna na vekšom tali v obej rosagi. Uredništvo pripravla sloven-ski kalandar od 1992. leta mau. Prejk telko lejt furt nika nauvo trbelo vönajdti, zmisliti. Človek prej za en čas vösfali z idej, več nauvoga ne vej ustvauriti. Drügo je pa, ka prej dosta dela tü majo. Zatau prosijo Zvezo, naj zišče nauvoga človeka za urednika (szerkesztő). Tak za knidje vödavanje kak za kalandar pa pripravijo natečaj za Javni sklad v Budimpešti, s sterimi leko kaj pejnaz vcuj spravijo. Plani Razvojne agencije Slovenska krajina Predsedstvo Slovenske zveze je na svojom djilejši 29. novembra 2006. leta ustvaurilo drüžbo, stero je bilau nota zamerkano na biroviji 20. decembra 2006. leta pod menjom Razvojna agencija Slovenska krajina, vogrski, Szlovén Vidék Gazdaságfejlesztési Kht. Za vodjo smo odabrali članico predsedstva, sodelavko slovenskoga generalnoga konzulata Andrejo Kovač. Zdaj na djilejši nam nej samo na süjom goučala o deli pa planov té agencije, liki z moderno tehnikov nota pokazala vse na kejpaj pa pis-no tü. Lanjsko leto je vküper postavila razvojni (fejlesztési) program Porabja. Njeno delo je, ka spravla pejnaze od evropski skladov (európai alapok). Lani je zgotovila delo za Verico. Prejk so dali redno vreddjani, prejkzozidani kulturni daum na Verici, učno paut (tanösvény), počivališča, informacijske table pa prospekt, steri nut pokažajo cejlo Porabje. Zdaj se pa že pripravla na nauvi razpis sausadovoga programa Slovenija -Madžarska. Projekt »Saused k sausadi« je povezan tak s kulturo kak s turizmom. V plani ma, ka bi na Gorenjom Seniki tü obnauvili kulturni daum, v enoj drügoj porabskoj vasnici pa vönaprajli eno turistično ižo. Za tau delo leko dobijo pejneze samo té, če majo ižo prejk napisano nase pa plane za obnavlanje. Na tejm se je delalo, pa se dela ešče gnesden. (nadaljevanje v naslejdnjoj številki) Klara Fodor Porabje, 7. februarja 2008 5 19. januara sta mejla zlato gostüvanje Ana Deutsch (Kalcova Ana) pa János Samu na Gorenjom Seniki. V pau dvanajstoj vöri je bila sveta meša za zakonski par, steriva sta se Baugi zahvalila za te lejpi jubilej, s sterim se leko malo lidi povali. • Ana, malo mi tapovej, kak sta se viva spoznala? »Ja, tistoga cajta smo tö težko živali, mogla sam daleč titi na delo. Üšla sam na repo, kak mi pravimo, v Hanságfalva. Tau je biu velki marof, steri je dosta zemlé emo. Z možaum Jančinom sva se tam spoznala, on je iz tiste vesi biu. Za dobro leto, 19. januara 1958. leta, sva se oženila. Te je bila velka zima, velki snejg. Ka se tau šté ednomi pari, steri se lübi… Sva ranč snejg nej vpamet vzela. Naš gospaud Janoš Kühar so naja lepau zdali, lejpi navuk so nama dali, ka prej Baug vküperzveže, človek naj ne razveže. Samo smrt prej naja leko razlauči. Križ, razpetje sva dobila za dar, pri šterom sva prisego dala, ka bova zvesta do smrti.« • Ges tak znam, ka si ti že mejla edno deklično, Mariko, stero je tvoj mauž za svojo vzöu. »Tau je rejsan tak bilau. On se je sam tak odlaučo. Tau je že včasin pokazalo, ka je on dober človek.« • Stariške so ti nej branili, ka bi se z Vogrinom ženila. »Nej. Midva sva tö mejla deco. Prvi sin Jani se je naraudo 59. leta, drügi, Pišta, 60. leta, 63. leta pa deklična Ančika. Mlada mati sam bila, štiridvajsti lejt stara, delat sam več nej oj- Petdeset lejt vküper dla. Mauž je sam mogo slüžiti. Doma smo tö meli zemlau, pomagala sam starišom. Ges sam trno, trno dobro mater mejla. Dosta so mi pomagali pri mlajšaj, če bi njé nej bilau, bi težko šlau. Tau ne pomej ni, ka bi se taužila, dapa moj mauž je vsigdar na deli biu. Mi z mlajši bi tö leko tá šli, ka bi on tam stanovanje (lakás) daubo. Tam bi nam baukše šlau kak eti doma. Dapa ges sam svojo mater pa očo nej mogla samé tü njati, nej bi mejla srca, če bi tau z njima naredla. Moji stariške so vnuke preveč radi meli, vej deca ravno tak njija. Istina, ka smo stisnjeno živeli. Tü se vidi, če mala deca vküp živé s starimi starišami, ji oni tö lepau včijo. Moji starišov sam se ges šonala (jih vikala), etak so se moji mlajši nas tö šonali. Kamakoli sam leko üšla, mati so deco skrb meli, ges sam pa znala, ka so v dobri rokaj.« • Gda so deca vekši bili, si mejla z njimi kakše probleme? Vej pa oča je nej mogo vsigdar z njimi biti. »Ne morem povedati, ka bi probleme mejla. Radi so se včili, baugali so, dobre ocene (jegyeket) so dobili v šauli pa v višji šaulaj tö. Zmejs se je pa dobro zgodilo z možaum. Po dugom cajti si je dobro delovno mesto najšo v Varaši. V sanatoriji je biu na porti dvadvajsti lejt, od tistec je üšo v penzijo. Gda je deca že vekša bila, ges sam pošto nosila, po tistom sam pa delala v židanoj fabriki. Deca so zrasli, se oženili, zdaj sva pa sama ostala. Nika ne morem lagvoga povedati, če pomauč trbej, deca pride.« • Ana, ti si bogaboječa ženska. Vsigdar si rada v cerkev odla. Se spomniš, gda so nas gospaud Kühar včili svete pesmi spejvati, kak je tisto lepau bilau? Vsakšo nedelo moliš rožni vejnec, litanije pa štacije. Tvoj mauž je Vogrin, ti nigdar nej prauti biu? »Nej.« • Sprvoga, gda je es prišo na Gorenji Senik, je nej čemeren biu, če ste vi sloven-ski gučali? »Istina, ka smo mi doma samo slovenski gučali. Dapa gda je on domau prišo z dela, te smo z njim vogrski gučali. Tau je za deco dobro bilau, ka so se oni nagnauk dvej rejči, bole povedano, dva gezika navčili. Janči je nigdar nej prauti biu, njega tau nej mautilo. Doma nas je bilau osem z mojimi starišami vred. Istina, malo smo stisnjeni bili, dapa zatok smo lepau živeli. Ne pravim, ka se je nikdar nika nej »strlo«. Takše nindri nega, steri tak pravi, tisti laže. Lüdjé smo. Če se je včasi kaj zgodilo, do večera je vse nazaj dobro gratalo.« • Si pred petdesetimi leti mislila, ka boš za petdeset lejt znauva Bogi hvalo dala, ka sta z možaum v dobrom ino lagvom vküpostala? »Nikdar sam tau nej mislila, sploj pa te nej, gda sam betež na bila, ka se bom toga lepoga dneva včakala. Gospodnomi Bogi pa devici Mariji leko hvala dava, ka sva ešče na telko zdrava, ka sva te lejpi den leko z našo decov, s snejami, zeti in vnüki vküper svetila.« • Vidla sam te v cerkvi se malo skuziti. Tau je od veselja bilau? Ali si na kaj drugo brodila? »Ja, zdaj sva tö tak lejpi navuk dobila kak pred petdesetimi lejti. Gospaud Ferenc Merkli so naja ravno pri tistom starom križi blagoslovili, zdali, ka sva ga pred petdesetimi leti dobila od gospauda Kühara. Zato so mi tekle skuzé. Rada sam bila moji družini, padaškinjam, pevkam, vsem, ki so bili navzoči na najinom jubileji. Nenazadnje ešče gospaudi župniki, steri so mi za dar lejpi rožni vejnec dali. Baug njim plati.« Zlatoporočencoma želimo božji blagoslov, zdravje, mir, medsebojno lübezen. Vera Gašpar Porabje, 7. februarja 2008 6 Smo že pozvani na drügo leto Na Slovenskoj zvezi so nas lani vleti gora ziskali od drüštva Nádasd, v sausadnoj vesi Krmedina, ka majo v plani pripravlati za dva dni valaun programa letos v fašenskom cajti, gda do v trinajsti vasnicaj meli različne programe, povezane z zimskimi šegami. Prosili so nas, naj domanji Slovenci vküper s Slovenci iz Slovenije nota pokažemo zimske (najbole fašenske) šege slovenskoga naroda. Prauti konca decembra so se zglasili, ka so leko sprajli pejnaze pa fejs-fejs računajo na nas, ka vejo, ka so Slovenci karažni lidgé. Včasik v akcijo. Sto bi leko bijo človeki prva pomauč na Goričkom pri tašnom deli, kak Stanko Črnko vküper z Drüštvom Gorički lajkoši. Najvekšo pitanje je bilau, ka leko pokažemo v enoj vöri za drügi narod. Ena ijskra! Dja, en tau z borovoga gostüvanja, povejmo zdavanje! Zamé je sploj dobra šaula bila, gda smo na Slovenskoj zvezi s po Porabsko-gorička skupina v Halastóni maučniki iz porabski vasnic 2003. leta vküper organizirali porabsko borovo gostüvanje. Kelko lüstva nam je dola prajlo. Stera ves bi bila mogaučna, je kumar mejla telko lidi kak prsti na enoj rokej, drüga ves je pa zvön starcov pa dojenčkov vse lidi na paté postavila. S Stankonom sva vküper djala glávé pa vküp pobrala, stere maske leko funkcionirajo najbole aktivno taum, gde živejo samo Vaugri. Nauva ijskra! Dajva Slovenijo s Porabjem v en par! Križevci, Markišavci, Čepinci, Slovenska ves, Sakalovci pa Židova. Pa sva nebesko dobro zavadila! Že nina sva brodila od nas, snejo pa z Goričkoga, ka bi v Porabji bilau več mali mlajšov. Samo, ka je vrag vzeo šalo. Najprvi vözaglednjen ženin nam je nazaj pravo, ka prej on mora z glejva vövlejčti bujcka na zabadanji ranč tisti zranjek. Nej baja. Djé drügi z drüge vesi. Té je pa vujšo v gauštjo divdje svinjé naganjat djagarom pa tau en keden prvin, kak smo se mogli nota pokazati. Vrag si z njim. Zgrabili smo si tretjoga v tretjoj vesi, zdaj že na Goričkom. Njemi se je pa en den prvin smrt zgodila v rodbini, srmak je mujs mogo dola staupiti. V petek zadvečerek, 25. januara, smo brezi ženina. Stanko znauvič v akcijo. Pa je gora vdaro štrtoga ženina. V soboto zazranka je svojo kompanijo že rano pripelo v Slovensko ves, gdé smo se goranaravnali pa vönapöcali na malo borovo gostüvanje. Goričanci, Marička, Nina, Beni, Andrej, Melita, Vili, Karči, Adrijana, Stanko, Branko, Mariška, Darinka, Tomči, pa Porabci, Joži, Zoli, Karči, Laura, Bernadett, Greta, Irenka, Žuža, Pacu, Mari, Janči, Micka, Mariška, Marika, Kata, Julika, Tünde, Klara na avtobus. Pa hajt zraven v Halastó, gdé so nas čakali kak Mešiaša. Ali, gda smo se postavili vred pa sta goslara Branko Bauman z bobenom, Stanko Črnko s harmoniko vdarila, Mariška pa Darinka zaspejvale vesele domanje slovenske pesmi, pa so vse maškare gratale žive, so lidgé nej vörvali svojim očam. Šauštara, frizera, apatice, bröjsoš, kejpara, doktorca, ciganjica, ciganj, policaj, vertinje, ženska z najlepšimi papirnatimi rauži, vrag, čerelice, pop, žüpan, dröjžban s svatbicov so oživeli nagnauk. Mali lapec pa žüpan sta vöoznanila, ka de se godilo, od kec smo prišli, zakoj smo brezi bora na borovom gostüvanji, zakoj se nam je vöobrno slo venski gezik. Pred zdavanjom je žüpan vse norije tá pravo od Porabja pa mladoga para. Mladi par je vküper dau pop, steroga smo vsi tak poslüšali kak pravoga popa. Zvač je pa nebo-zemlo vküp znoso za gesti, samo naj vsakši pride na gostüvanje. Na péskom gostüvanji smo vsakšo düšo na paté postavili, steri so bili preveč srečni. Ženske so ponöjale fanjske porabske krof line pa skaldje, stere so spekle ženske Drüštva porabski slovenski penzionistov. One so Micka Svetec, Micka Bajzek, Marija Šömenek, Iluš Bartakovič pa Kata Nemet. No, vej je porabska sadna palinka pa medena palinka tü ijrašnja gratala v Halastóji, zatau se je brigo Zoli Domjan iz Slovenske vesi. Pop je eške dejte od ciganjice s palinkov okrsto. Zadvečerek smo pa prejk šli v Szarvaskend, gde je ves Csákánydoroszló mejla velko borovo gostüvanje, gda smo se vsi drügi tü nota postavili. Ali tašno karažno, živo bando nišče nej emo kak Goričanci-Porabci. Malo smo z bejlim gledali baur brezi vreka, guče brezi ozvočitve pa gostüvanje brezi goslarov. Vej so me naši dava li. Depa telko valdjanje tü na rejdko leko čöjejo, kak so leko té dén od Vaugrov. Najvekša pohvala naše produkcije, smo pozvani v drüge vasi na drügo leto, gda vcuj vezememo sakalauvske folkloriste, steri so zdaj porabske-goričke plese pokazali nota v gala programi Szarvaskendi. Klara Fodor Porabje, 7. februarja 2008 7 Milan Vincetič Zlati kroflin »Pri tisti iži, pri šteroj boš doubo zlati kroflin, vrabec moj,« je začnila stara mati, »boš, gda boš zraso, doubo tüdi svojo ženo.« »Kakšen zlati, stara mati,« se nejsam mogo načüditi, »vej pa so kroflini iz mele pa cukra, za düšo pa jim dajo ešče malo legvara.« »No, vidiš, vrabec moj,« neje mogla enjati, »gli v tom legvari se skriva zlato zrno…« Vsigdar sam joj vörvo, ar je moja stara mati Paula preštejla vsakšo zapisano litero, vsakše cajtlinge pa tüdi dosta knig, v šterij celou piše, ka leko zlatou vö sperémo tüdi z vodé. Z reke, leko z Müre ali Rabe, samo sito moramo meti tak gousto, ka se ešče voda stavla, se je rada čednila. »Samo eno si zapoumni, vrabec moj,« je kak školnik zdignila rokou, »kroflin ne smejš vtrgniti napou, niti ga vzgrizniti, že na zvünaj moraš znati, šteri je pravi … Pa tistoj, štera ti ga davle, ne smeš gledati v oči, liki …« »V cecke …,« sam se zasmejao kak somar, stara mati Paula pa je segnola z rokou, ka bi mi navila vöro, ar sam odskočo kak veverca. Na fašansko nouč je zapadnolo za slab peden snega. Fašanek na peči, vüzen na sunci, je bila zadovolna moja stara mati, gda je pomejtala sneg. Na vüjej sam vlejko, kak je popejvala mekla, kcoj pa je bundrivala stara mati tisto ‚kusta repa, dugi len – fašanek je cejli den’. V künji me je čako fašanski gda pa je rouraš obležo pod menov, nejsam mogo priti k sebi: »Silvica?« se mi je zadrgavalo. »Ti?« mi je potegnila masko z lica. Prst mi je položila na lampe, z drügo rokou pa me pá popelala pod svoj rouraški gvant. Zavrtelo se mi je od sreče, začno sam jo küšüvati, gda pa joj je bilou dosta, je samo gor stanola, si nazaj zakapčala rouraški gvant, pa pravila: »Gnes je fašanek, gnes se nika ne guči …« »Pa tüdi greja nega,« sam jo popravo, gda mi je začnila presipavati svoje krofline v moj korbeo. Stara mati Paula pa si je, gda me je zaglednola, začnila od nevoule vö skübsti lasé. »Što je biu?« me je trousila kak pišče. »Gnes je fašanek, gnes se nika ne guči,« sam se delo pametnoga, ona pa me je slejkla kak malo dejte pa me začnila s snegom voščiti po plečaj, ar mrzlo se z mrzlim segrejva, vrouče pa z vroučim ladi. Vgojno, gda mi je v postelo prinesla vrouči lipov tej, sam z lejvo, prazno rokou vago po lufti. »Ka pa vagaš?« me je gledala kak nejevörni Tomaško. »Zlati kroflin,« sam zapro oči, »zlati kroflin, stara mati …« »Pa si ga pojo, moj vrabec?« »Nej, samo vago,« sam se nasmejao, stara mati Paula pa je znala, kelko je vöra, ar mi je Silvica, štera me je sledi prišla gledat, ar so se mi gor vužgala plüča, tak dugo vagala lejvo rokou, ka sam od sreče zaspao kak angel, šteri mi je za dosta lejt prišo pravit, ka do mi od zlatoga kroflina, šteroga sam te držo, roké cejlo živlenje dišale kak sprotoletje, štero je tisti fašanek prlej prizvao, kak njoj je biu čas. gvant: dva neednakiva lejviva črejvla, ene lače, štere so bile na riti gor poučene, pruslek, na šterom je viso samo lanček žepne vöre, pa velki kaput, na šteroga je stara mati zašila vse felé farbaste cote. Na zvüna je zgledno kak petlarski, če pa si prišo bole pouleg, si vpamet vzeo, ka bi biu leko tüdi cirkusantski. »Vej je pa tüdi tvoja maska, moj vrabec, kak za cirkus,« neje mogla priti k sebi, gda sam si jo natekno, »lejva stran je črna, prava pa bejla, pa samo eno lüknjo maš za očij …« »Tou je leko maska, štera se zové ‚den pa nouč’,« sam se postavo. »Ali pa kokošeči drek,« me je radostno dregnila pod rebra, ka sam zastonjao, ar mi je sfalilo lufta. Bojo sam se, ka mo srečo koga, šteri de me, ar sam bio rejsan drouven kak vrabeu, zakopo v snejg. Ar fašanki nejso poznali smilenja: nigdar nejsi znao, što se je vönapravo v fašanka, što si te je cejlo leto zapoumno, ka de se ti, če nejsi biu dober, maščüvao. Čüo sam gučati, ka je davno svejta en fašanek do smrti zasmijco drügoga, ar ga je spozno, ka je odo k njegvi ženi. Toga se nejsam bojo, znao pa sam, ka tüdi eden pojep pogledava za Silvico, štera je meni, gda sam jo odprvin vido, spadnola v oči, ar je mejla lase kmične kak vrana, oči pa ešče bole svetlejče kak vogelde. Gornji vrej vesi sam že obhodo: gazdarce so bile fejst radodarne, v korbeu so mi nadejvale same dobroute, največ pa kroflinov. Tüdi kakšna djajca se je najšla zmejs, tüj pa tam, a bole poredko, pa mi je v žepko spadno kakšen drouven železni pejnez. »Kusta repa, dugi len, fašanek je cejli den,« sam si popejvo, gda sam zavino prouti potoki. Prejk njega je vodila tenka brv, štera je bila že fejst sprnejta pa vouzka, zatou dva nikdar nejsta mogla vštric prejk. A kak zakunjeno, gda sam stoupo na brv, je na drügom kraji tüdi druga nouga stoupila na njo. V kolenaj sam začüto vodou, po plečaj me je mrazilo, a sam si potüjma dopovedavo, ka moram biti batriven, ar ovi fašanek ne vej, što se skriva za mojo masko, pod štero sam začno fejst švicati. »Pa pridi bliže, ti kokošeči drek,« se je s spremenjenim glasom oglasila druga maska pa zdignola prilično velki bot. »Pa ti stoupi bliže, če si vüpaš,« sam se naprso, ka mi je kaput začno pokati po šivaj. Nejsva se spoznala. Vö sva se postavlala kak maliva kokouteka, ovi, šteri je noso masko rouraša, je majüto s svojim botom, ges pa sam začno skakati po brvi, ka bi se strla, on pa bi, ar je bio že skoro na sredini, spadno v ledeno vodou. »Gnes ti leko gut zaškrnem,« se je nafudavao rouraš, »pa nišče nede znao, što se te je dotekno …« »Kak nej,« sam začno vlejčti nazaj, »vsakši bi znao, ka me je rouraš, ar si črni kak posrana svinjska rit …« »Ka si pravo?« se je zakado prouti meni. Kak če bi biu navrejti, sam skočo mimo, a je bilou že prekesno. Kak dugi pa šürki sam zleto v ledeno vodou, mislo sam, ka mo vsakši moment fertik, ar me je zgrabila takšna drgetanca, ka so mi začnile čounte rugatati. Najbole pa sam grato žalosten te, gda sam vido, kak voda ta nesé moje krofline. Brez ka bi pomislo, sam jih začo – ne vem, kak sam sploj leko -loviti. Če gli voda neje bila tak friška, je eno par vujšlo v grmovdje. Bio sam moker kak müš, a mrzlouče več nejsam čüto, liki sam samo pri sebi momlao: »Sé pridi, ti moj kroflin, lejko si pa gli ti zlati …« V glavi se mi je v enom samom momenti obrnola cejla pripovejst: meu sam občütek, ka znam za vsakši kroflin, šteroga sam poubro iz vodé, što mi ga je dao. Tüdi pri tisti iži, gde je živela Silvica, sam doubo dva, pa gli tejva dva voda nesé ešče dale. Zatou pa me je ešče bole gnalo, ar eden od njiju gvüšno ma notri zlato zrno, če pa že nej toga, pa vsaj zlati pantlik, kakšni je v pejnezaj. Gda sam že mislo, ka sam opravo s kroflinami, ar sam jih vse polouvo, se je pred mene pa postavo rouraš. Gvüšno je od daleč strajoma gledo mojo noroust, gda pa je zagledno moj korbeu, s šteroga se je vse cedilo, se je zasmejao, kak če bi trao oreje. »Té tvoje krofline ranč svinje nedo ščele,« je komaj vö spravo z glasom, za šteroga se mi je vidlo, ka je prišo vö z bečke, »zlato, šteroga iščeš, pa je gvüšno odneso potok …« Ne vem, od kec mi je vsevišnji Boug dao telko mouči, ka sam se kak zdivdjani bik zaleto v njega. Neje čako, spadno je kak pokošeni, spoumnim se, ka sva se valala, kak če bi šlou za pravo bojno, gda pa sam segno pod njegov kaput, mi je krv, štera je ešče malo prej zmrzavala, povrejla kak krop. V dlani sam začüto neka mekoga, neka lejpoga, štero je trepetalo pa raslo, zbojo sam se, ka sam rouraša rano, Porabje, 7. februarja 2008 PETEK, 08.02.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 OSMI DAN, 11.15 DUHOVNI UTRIP, 11.30 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 12.20 SLOVENCI V ITALIJI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PESNIKOV PORTRET Z DVOJNIKOM, SLOV. FILM, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 SIMON V DEŽELI RISB S KREDO, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: SNEG, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.NEMŠ. NAN., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.25 VSE O VESOLJU, 17.35 MOŽ BREZ POSEBNOSTI -Z OPOMBAMI JANEZA GRADIŠNIKA, DOK. PORTRET, 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 POROČILA, EVROPA.SI, VREME, ŠPORT, 22.35 POLNOČNI KLUB: SLOVENSKA NAREČJA, 23.50 MOŽ BREZ POSEBNOSTI, PON., 0.45 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL PETEK, 08.02.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 PREŠERNOVA PROSLAVA, 10.20 PORTRETI PREŠERNOVIH NAGRAJENCEV, 10.50 GLASNIK, 11.15 UMETNOST IGRE, 11.45 EVROPSKI MAGAZIN, 12.15 ČRNO BELI ČASI, 12.30 DIAGONALE, 13.10 HARMONIJE EVROPE, POSNETEK KONCERTA ANDREJE ZUPANČIČ, 14.25 TATICA IN GENERAL, NEMŠ. FILM, 15.55 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 16.25 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 18.15 PRIMORSKI MOZAIK, 18.45 ŠTUDENTSKA, 19.05 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA, 20.00 V KREMLJU, ANG. DOK. ODD., 20.50 STATISTI, ANG. NAD., 21.20 LJUBLJANA JE LJUBLJENA, SLOV. FILM, 23.10 TOŠL, SLOV. FILM, 0.15 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 0.55 DEADWOOD, AM. NAD., 1.55 INFOKANAL * * * SOBOTA, 09.02.2008, I. SPORED TVS 6.40 EVROPA.SI, 7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB: SLOVENSKA NAREČJA, 12.00 ZRCALO IN SVETILNIK, PORTRET DR. DRAGA KLEMENČIČA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ABSALONOVA SKRIVNOST, DANSKA NAD. 13.40 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SERIJA, 14.10 IMAGINARY CRIMES, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.5 MISS MARPLE: NEMESIS, ANG. FILM, 21.30 NADALJEVANKA, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRIBAR, 23.35 HUFF, AM. NAD., 0.30 VIDEL SEM, KAKO SO UBILI BEN BARKO, MAROŠKO-FRANC. FILM, 2.05 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL SOBOTA, 09.02.2008, II. SPORED TVS 6.00 TV PRODAJA, 6.30 SKOZI ČAS, 6.40 PRIMORSKI MOZAIK, 7.10 ŠTUDENTSKA, 7.30 VROČI STOL, 8.30 TEKMA, 9.25 SP V SMUČARSKIH TEKIH, 10.55 SP V BIATLONU, 12.30 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 12.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 14.10 SP V BIATLONU, 15.55 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 17.50 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 18.10 KOŠARKA (M), POLFINALE SLOVENSKEGA POKALA, 20.00 OD ENE DO DRUGE, 21.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 21.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.10 SOBOTNO POPOLDNE, 0.20 MEDEJA, NIZ. NAD., 1.15 ZAOSTAL, FINSKI TV FILM, 2.30 INFOKANAL * * * NEDELJA, 10.02.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 VEČERNI GOST: PROF. DR. BORUT GERŠAK, 22.15 ARS 360, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 NEZVESTA ŽENA, FRANC. FILM, 0.35 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL NEDELJA, 10.02.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 ROMANTIKA NA KITARI, 9.05 ZAPOJTE Z NAMI: R. SCHUMANN (1969), 9.20 POMAGAJMO SI, 9.50 GLOBUS, 10.20 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 10.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 11.55 SP V BIATLONU, 12.40 SP V SMUČARSKIH TEKIH, 14.10 SP V BIATLONU, 15.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.20 SLOVENCI PO SVETU: SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI IN UMETNIKI IZ ARGENTINE, 16.55 KOŠARKA (M), FINALE SLOVENSKEGA POKALA, 19.00 NOGOMET, LIVERPOOL -CHELSEA, 21.00 VZGOJA SRCA, FRANC. NAD., 21.55 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.40 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.35 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (19582008), 0.10 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 11.02.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 MOŽ BREZ POSEBNOSTI -Z OPOMBAMI JANEZA GRADIŠNIKA, DOK. PORTRET, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.15 KOŽA, DLAKA, PERJE: PREDNIKI, DOK. NAN., 16.20 AFNA FRIKI: TEHNOLOGIJA PROMETA, IGR.-DOK. NAN., 16.45 CIAK JUNIOR: MUZIKAL MLADIH BIKCEV, KRATKI FILM IZ ITALIJE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ODPRAVA V BREZNO, FRANC. POLJ. ODD., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VROČI STOL, 21.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.40 ODPRAVA V BREZNO, PON., 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 11.02.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.05 SOBOTNO POPOLDNE, 13.50 SLOVENCI V ITALIJI, 14.20 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 15.05 OSMI DAN, 15.35 ARS 360, 15.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.20 EVROPA.SI, 16.40 VELIKA ČLOVEŠKA STVAR -PORTRET LADA AMBROŽIČA NOVLJANA, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 18.55 DR. WHO, IGR. NAN., 19.40 HARMONIJE EVROPE: AVSTRIJA, 20.00 GLAS: POKAŽI ČUSTVO -ŽENSKI GLAS, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA, DOK. SER., 22.45 VELIKO MESTO, AM. FILM, 0.30 NORA, IRSKI FILM, 2.20 INFOKANAL * * * TOREK, 12.02.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 ODPRAVA V BREZNO, FRANC. POLJ. ODD., 12.00 VEČERNI GOST: PROF. DR. BORUT GERŠAK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJANSKA HELENA, RIS., 16.10 MEDVEDKI: NA ZADNJI SNEG, ČEŠKA DOK. NAN., 16.20 SUPERKATASTROFA, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: ORHIDEJE, DOK. SER., 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 20.55 POSNETEK OD BLIZU, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 ZAKLAD S KORRIGANE, FRANC. DOK. ODD., 0.00 PO TRAVNIKIH ...,PON., 0.25 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL TOREK, 12.02.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 8.15 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: LIZBONA, DOK. SER., 8.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 9.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 12.00 IZREDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 14.10 SP V BIATLONU, 16.00 STUDIO CITY, 16.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 AKTUALNO, 18.30 GLASNIK, 18.55 ZAPELJIVI BLEŠČEČI TENOR - PORTRET JURIJA REJE, 20.00 MUZIKAJETO: FLAMENKO, IGR.-IZOBR. SER., 20.30 GLOBUS, 21.05 IMPRESIONISTI, ANG. NAD., 22.05 POT V GRACELAND, AM. FILM, 23.40 JASNOVIDKA, AM. NAD., 0.20 LOM VALOV, DANSKO-FRANC. FILM, 3.00 INFOKANAL * * * SREDA, 13.02.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 KNJIGA MENE BRIGA, 11.20 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.50 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: ORHIDEJE, DOK. SER., 12.15 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008), 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.30 PISAVE, 13.55 POSNETEK OD BLIZU, PORTRET DUBRAVKE TOMŠIČ SREBOTNJAK, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 O KAMNINAH IN LJUDEH OKOLI MANGARTA, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 KAJ JE MOŠKI BREZ BRKOV?, HRVAŠKI FILM, 21.45 PRVI IN DRUGI, 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 OMIZJE: SVETO IN SVET, 0.30 O KAMNINAH IN LJUDEH OKOLI MANGARTA, PON., 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL SREDA, 13.02.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.15 OD ENE DO DRUGE, 13.25 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 14.30 HRI-BAR, 15.40 ROKOMET, CIMOS KOPER -GORENJE, 17.10 SVETOVNO PRVENSTVO V BIATLONU 15 KM (Ž), 18.55 VEČERNI GOST: SLAVKO PREGL, 20.00 TARČA, 21.30 MISIJA MOGOČE, DOK. FELJTON, 21.55 BERTOLD BRECHT: MALOMEŠČANSKA SVATBA, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 23.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.15 VES V MODRICAH, ANG. NAN., 1.55 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 14.02.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 SKALE KOT ODPRTA KNJIGA: O KAMNINAH IN LJUDEH OKOLI MANGARTA, DOK. ODD., 11.40 OMIZJE: SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 KAJ VIDIM?, IGR. FILM IZ BOLG. 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ENOSMERNA VOZOVNICA ZA ZSSR, FRANC. DOK. ODD., 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 MOLLYJINA POT, NEMŠ. FILM, 1.10 DUHOVNI UTRIP, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL ČETRTEK, 14.02.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.50 SLOVENCI PO SVETU: SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI IN UMETNIKI IZ ARGENTINE, 13.20 TARČA, 14.50 AKTUALNO, 15.45 GLOBUS, 16.20 PRVI IN DRUGI, 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.10 SP V BIATLONU, 20 KM (M), 19.10 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.00 NEDOLŽNOST, AVSTR. FILM, 21.30 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 22.10 MEMENTO, AM. FILM, 0.00 MORJE, ISLANDSKI FILM, 1.50 INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo