Leto XXIII., St. 295 Ljubljana, petek )t decembra 1943 Upravništvo. Ljubljana, »»uccmijeva alica S. Telefon št 31-22 31-23 31-24 Inseratni oddelek; Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase a Italije in inozemstvo; UPI S. A.. MILANO_ Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con Post. No 11-3118 — Cena t- L lahaja nik dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lit 18.—t n hoMMtio vključno * »Ponedeljskim Jo« trom« Lit 36.50. Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, telefon štev. 31-22. 31-23, 31-24. R o k o p i ■ i ae ne vračajo. Weltere Durchbruchsversuche der Sovvjets bei Witebsk geseheitert Ande u srn des schtveren Ringens bei Schitomir mit seigender Heftig-keit — Erneuter britiseher TerrorangriH aul Berlin Aus dem Fiihrerhaupt^uartier, 30. Dez. DNB. Das Obeikcmmando der Wehrmacht gibt bekannt: Ncirdl:ch Kiroveograd machte der eige-ne Angriff auch gestern vveitere Fort-schritte. Im Kampfraum von Schitomir dauert das schvvere Ringen, in das von belden Sriten Verstiirkungen gevvorfen vverden, m*t steigender Heftigkeit an. 72 Panzer vvurden abgeschossen. T>ie Stadt Korosten wurde nach harten Kampfen aufgegeben. Bei Vitebsk scheiterten erneute Durch-bruclisversuche der Sovvjets am zahen Wi-derstand unserer Truppen. Ortliche Einbriiche vvurden abgerlegelt oder im Ge-genain-rriff bereinigt, 28 feindliche Panzer abgeschossen. Schvvere Artillerie des Heeres besehoss kriegsvvichtige Ziele in Leningrad mit guter Wirkung. An der siiditalienischen Front wurde siidvvestlich Minturno ein feindlicher Stiitz-punkt ausgehoben, die Besatzrang gefan-gen genommen und Beute eingebracht. Wiederholte Angriffe des Feindes nord-westlich Venafro und an der Adriatischen Kiiste scheiterten In erbitterten Kampfen. Ein erneuter Terrorangiiff britiseher Bomberverbande in d-n Abendsturtden des gestrigen Tages auf Berlin traf mehrere Gebiete der Reichshauptstadt schvver. Es vvurden Zerstorungen besonders in Wohn-vierteln verursacht. Storangriffe richteten sich ferner gegen einige Orte in West-deutschland. Nachtjager und Flakartille-rie der Luftvvaffe schossen trotz starker Behinderung durch die Wetterlage nach bisherigen Feststellungen 23 der angrei-fenden Bomber ab. L. 1943 je bilo leto ohranitve Berlin, 30. dec. DNB. »Leto 1943. je bilo za nas leto ohranitve,« ugotavlja nemški propagandni minister dr. Goebbels v svojem najnovejšem članku v tedniku »Das Reich«. Kot nalogo ki jo je imela Nemčija v preteklem letu, označuje dr. Goebbels predvsem obrambo bistvenih gospodarskih in vojaških postojank, ki jih je nemška vojska zaradi nemške varnosti osvojiila v preteklih velikih oefnzivah in ki so pogoji za končno zmago. Pričakovali smo, piše dr. Goebbels, da bo sovražnik z vsemi sredstvi poizkušal iztrgati te postojanke, kar pa mu nikakor ni uspelo. Zadal nam je sicer občutne udarce, t>a ni mogel s tem doseči bistvene izpremembe vojnega položaja. Angležem in Američanom je s premeteno in ošabno slepil no propagando uspelo. da so ponekod na svetu zbudili občutek. kavor da je njihova zmaga gotova stvar, o kateri se sploh ne izplača več razpravljati. S tem hočejo sovražniki na eni strani sami sebe ojuna-č Iti, na drugi strani ca pričarati nevtralni javnosti sigurnost, ki je v resnici nikakor nimajo. V njihovi propagandi je zelo priljubljeno poglavje o vojnih zločincih. Churchill in Roosevelt sicer zelo dobro vesta, da sta onadva resnična povzročitelja te grozne vojne, toda to ju ne ovira, da ne bi označevala kot krivce napadenee in jim obljubljala sodišče, ki ga sama zaslužite. Seveda je vse to le tsorija, v pra-k-i stojita pred nezavzetnimi utrdbami naše celine. Rooseveltu in Churchillu radi verjamemo, da sj želita, da bi ku.^a uničila nemoko vodstvo, toda ne zato. ker bi bilo ono krivo vojne, temveč zato, ker se z vsemi razpoložljivimi sredstvi upira uničevalni vojni proti nemškemu narcdu. ki jo je sprožil sovražnik, i-n s'eer še — to v Lordonu in v Wa.shingto.nu smatrajo za največji zločin — zelo urpetšno. Najbrže bi nas VS2 izročila rablju, če bi ^mela ob'?"t. Naše sta šče proti sovražniku je slično položaju policije, k' hoče un;člti gangstersko tolpo. Da gangsterji sovražijo policijo, je v zvezi že z -jihovo pokTcno etiko. Da ji žele smrt, je razumljivo, ker je prav 00-l'cija ona, ki ovira gangster^e. da ne mo-re'o dobiti v svoje roke države in javne vi morti. toda. ali se zato policija boji gangster-'ev ? Nasprotno, ona se proti nji n bori in j h bo nekega dne izročila sodišču, da fh kaznuje. Dr. Goebbe'3 ugotavlja, da ni na svetu n:kak'h zločinov preti č^večanstvu, kulturi :n civil zaciji, ki bi jih sovražniki v tej vojni ne bili že z: krivili. Puščajo milijone, da stradajo, in stot soče, red vstapom v vojno, — vprašanje je samo. ah bodo take platonične izjave vplivale na Janke je, ki streme z zgraditvijo ogromne mornarice in ogromnega števila prevoznih letal po oblasti v svetovni trgovini. Pritisk iz Wash:ngtsma na južnoameriške republike Stockholm, 28. dec. DNB. Severnoameriški državni tajnik za zunanje zadeve, Cordel Hull, je podal v medameriskem posvetovalnem cdboru za politične dogodke pomembne izjave, na kakšen način nameravajo omejiti Zedinjene države zunanjepolitične svobodo udejstvevnja južnoameriških republik m jim s tem vsiliti voljo Bele hiše. Hull je poučil omenjeni posvetovalni odbor, da bodo Zedinjene države glasovale za odločitev odbora po kateri ne bo priznana nobena ameriška vlada, ki je bila vzpostavljena s silo, preden se o tem ne bo posvetoval ta cdbor. Da je še bolj točno pokazal, proti komu je ta odločitev usmerjena, je Hull dodal, da so jo sporočili vsem ameriškim republikam razen Argentini in Boliviji. Medtem sta izmenjala Hull in predsednik medameriškega posvetovalnega odbora, dr. Alberto Guani, kakor javlja Reuter, poslanice, ki jim je med tem dalo severnoameriško zunanje ministrstvo svoj pristanek. Priznanje nove bolivijske vlade bo s to odločitvijo tako dolgo nemogoče, dokler se ne bodo o tem posvetovale ostale ameriške republike in dokler ne bodo dosegle sporazuma. Značilna za cilj m namen te cdločbe je izjava, ki jo je Guani podal v svoji poslanici Hullu: »Obstoja velika nevarnost, da bi megli totalitarni elementi iztrgati oblast vladam ameriških republik.« Ne obstoja torej noben dvom, da predstavlja. ta odločitev samo po- Beli hiši naročeno delo. »Medamerlški odbor« je tako sestavljen, da je samo orodje Roosevelta in mož, ki stoje za njim. Stavkovno gibanje v Ameriki Amsterdam, 30. dec. DNB. Britanska poročevalska služba javlja iz Washingtona, da so delavski voditelji kurjačev- strojevodij in kretni Carjev umi knili svoje stavkovno povelje, ne da bi omenili mezdni spor, ki je ostal še vedno nerešen. Preklic stavke utemeljujejo z uvedbo državnega nadzorstva nad železnicami. Nadaljnji sovjetski prodora pri Vitehskn izjalovljeni Težki boji pri žitomiru se nadaljujejo z naraščajočo silovitostjo — Pzrooven angleški teroristični napad na Berlin Fuhrerjev glavni stan, 30. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Severno od Kirovgrada je lastni napad tudi včeraj nadalje napredoval. Na bojnem področju pri Žitomiru se ndaljuje težka borba, v katero so bile z obeh strani vržena ojačenja, z naraščajočo silovitostjo. 72 oklopnikov je bilo zbi-tih. Mesto Korosten Je bilo po trdih bojih opuščeno. Pri Vitebskn so se ponesrečili ponovni poizkusi sovjetskih čet, da bi prodrle, zaradi žilavega odpora naših čet. Krajevni vdori so bili zajezeni ali v protinapadih očiščeni, 28 sovražnih oklopnikov pa je bilo zbitih. Težko topništvo vojske ie obstreljevalo vojaško važne cilje v Leningrada s dobrim uspehom. Na južnoitalijanskem bojišču Je bilo južnozapadno od Volturna uničeno sovražno oporišče, posadka ujeta in plen zajet. Ponovni napadj sovražnika severnozapadno od Venafra in ob jadranski obali so se izjalovili v srditih bojih. Ponoven teroristični napad angleških bembniških skupin v večernih urah včerajšnjega dne na Berlin je težko prizadel več področij državne prestolnice. Povzročena so bila razdejanja posebno v stanovanjskih okrajih. Motilni napadi so bili usmerjeni nadalje proti nekaterim krajem v zapadni Nemčiji. Nočni lovci ter protiletalsko topništvo letalskih sil so sestrelili navzlic močnim vremenskim oviram po dosedanjih ugotovitvah 23 na padajočih bombnikov. Neprestani težki boji v zimski bitki na vzhodnem ksjfšču Na področju Vitebsk-Nevelja uničenih doslej 548 sovjetskih oklopnikov BeHin, 30. dec. DNB. Na področju pri Žitomiru so beljševiki 28. decembra nadaljevali svojo zimsko ofenzivo potem, ko so na novo razmestili svoje divizije, ki so bile v prejšnjih bojih hudo prizadete. Tudi več novih skupin je bilo vrženih v boje in se je število napadajočih boljševi-ških čet v primeri s številom ob začetku ofenzive na božični večer precej zvišalo. Na žariščih borbe, predvsem južnovzhodno od 2itom:ra so prešle nemške rezerve v napad*proti sovražniku ter pre-stregle napadajoče boljševike navzlic neugodnemu vremenu, uspešno- podprte od letalstva. Vzhodno in severno od 2itomi-ra so se sovražnikovi napadi zrušili že ob nemšk h prvih črtah z velikimi izgubami za boljševike. Tudi pri Korostenu so boljševiki napadli po m'čni topniški pripravi ter z upora-ba' 70 do 80 oklopnikov. Vzhodno in južno od mesta so poskušali prodreti nemške črte ter zavzeti Korosten. Težke borbe so še v teku. Pri Vitebsku, drugem težišču boljševiške zimske ofenzive, so dosegle nsmške čete 28. decembra izrazit obramben uspeh ter preprečile ponovno sovražnikove poizkuse, da bi prodrl. Sicer se je boljševi-kom, ki so tokrat usmerili svoje napade severnozapadno od mesta proti jugu in južnovzhodnemu leku bojišča, posrečilo mimogrede prodreti v nemške črte, toda vdori so bili takoj oč ščeni s protinapadi. Severnozapadno od Vitebska je podpiral nemški oklopni vlak na progi Vitobsk-Polock obrambne boje. Ko so boljševiki prodirali s podporo oklopn kcv s severa proti progi, je oklopni vlak zavozil na ogroženo mesto ter je soviažnka vrgel zopet z železniškega nasipa. Boljševiki so-poskušali nato vgnezditi se v bi žnjih gozdovih. Da bi zlomMa boljšaviški odpor, je posadka vlaka izstopila ter s pomočjo topništva in podporo grenadirjev vrgla sovražnika še dalje nazaj. V boj h pri Vitebsku je bilo zopet zbitih 32 sovražnih oklopnikov. Število na področju Vitebsk—Nevelj od 13. dccembra uničenih sovražnih oklopnikov se je zvišalo s tem na 548, ki so bili po večin* uničeni v borbah pri Vitebsku. Biji v južrn Italiji Berlin, 29. dec. DNB. Mednarodni poročevalski urad poroča o boilh v južni Italiji: V okviru krajevnih spopadov včerajšnjega dne so izvedle nemške čete na več točkah bojišča uspešne udarne sunke. Z njimi je bilo razbitih nekaj angloameri-ških postojank, privedeni so bili ujetniki in dosežem dragoceni izvidniški uspehi. Ena izmed nemških udarnih čet je Imela na zapadni obali peseben uspeh ter je uničila opazovalnico invazijskih čet, ki jo je ščitil vod pehote. Vs; preživeli častniki, podčastniki m vojaki so bili ujeti. Podobno so uničili nemški napadalni oddelki nedaleč od jadranske obale dve eporišči im-perijalnih čet, pripeljali ujetnike in zaplenili orožje ter vojni materija!. Angloameričani so se omejili severno od Mignana na dva sunka, ki sta se zlomila na nemškh minskih poljih in v zapornem ognju. Severno od Venafra sta izvršili dve maroški četi nov brezuspešen poizkus, da bi z izpostavljene višine vzhodno od La Rocce predrli v prednje postojanke nemških gorskih postojank. Napadalci so bili cdbiti s strnjenim nemškim obrambnim ognjem še pred žičnimi ovirami. Na za-pednem področju gorovja Maiella so se -Izjalovili poizkusi udarnih invazijskih sku-p'n v jakosti kakih 100 pušk, enako že streljaj pred nemškimi črtami. Tamkajšnje nemške prednje straže so naštele po končanih bojih 43 padiih m težim ranjenih imperijalnih vojakov. Dve SeteiH trdnjavi iz^hili fcrez Sledu Stockholm, 29. dec. DNB. Dve leteči trdnjavi sta se po vesti londonskega do-p'sn'ka >-Aftcn bladetas: r.a tajinstven način izgubili, potem ko sta se že vrnili z napada na Nemčijo ter rta že nad Anglijo zaprosili angleške radijske pestaje, naj iim zaradi slabega vremena sooroč:jo, kje bi lahko pristali na kakem nezameglenem letal!šču. Oblasti so spustile v zrak celo »S-vtfreje«, ki naj bi vodili ti dve ameriški letali, a letal ni brlo mogoče najti. Letali v Angliji n:sta pristali, doslej pa tudi niso našli nikakih njunih ostankov. Bsfi v Biskajskem zalivu Berlin, 29. dec. DNB. V Biskajskem zalivu so že več dn: v teku bitke med lah-k mi nemškimi ;n angleškimi pomorskimi silami. V neprestane operae je so posegle z obeh strani letalske sile. Tako na angleški kakor na nemški strani so b:li poškodovani krovi lafij pomorsk:h edinic. Opaženo -'e bilo, da je bila angleška križarka, k: je hotela poseči v borbo, tako težko zadeta. da je morala odnehati ter se umakniti s področja borbe. Stalinovi Izslljevalni poizkusi Zanimiva razkritja »New York Timesa« o konierencah v Kairu in v Tetersnu ženeva, 30. decembra. Washingtonslci dopisnik »New York Timesa« priobčuje pozornost zbujajoča pojasn la, zakaj molči Roosevelt o pogajanjih v Teheranu in v Kairu. Med drugim pereča, da so se številni politiki in vojaki, ki so se s predsednikom vred vrnili s konferenc, zasebno izjavili o deloma dramatični zaostritvi nasprotstev med zavezniki in so poudarili, da je izvajal Stalin osebno naravnost izsiljevalni pritisk. S tem poročilom je popolnoma v skladu izjava ameriškega predsednika na zadnji tiskovni konferenci, ko je glede posvetovanj v Kairu in v Teheranu skoval odgovor: »Smo šele v stadiju temeljnih pojasnil«, dočim bo »stadij pretresa poedi-nih vprašanj« sledil kasneje. S tem priznava Roosevelt, da se v Teheranu m v Kairu niso o ničemer zedi-nili, čeprav je hotela propaganda to svetu dopovedati, kaj naj bi sicer pomenila »temeljna pojasnila« ? Beseda »temeljni« je le formula, za katero se navadno skriva resnica, da se o samo po sebi razumljivih stvareh ni bilo mogoče zedinlti. Kar pa se tiče »poedinih vprašanj«, to torej pomeni, da n. pr. glede usode baltskih držav, Poljske, Balkana ali Srednjega vzhoda ni mogel dati nikakih pojasnil m scer iz enostavnega vzroka, ki ga »Nevv York Times« sam objavlja, namreč zato, ker Stalin enostavno ni dopustil nikakih pojasnil, Anglija ln Zedinjene države s« pa niti ne upajo upirati zahtevam te Moskve po evropski celini. Stalina je na konferencah v Kairu ln v Teheranu zanimala le zahteva po drugem bojišču, to pa je postavil v ultimativni obliki; zakaj on hoče, da Anglija in Amerika sedaj doprinese ta svoj delež, ker bo Rusija zaradi svojih množestvenih napadov na vzhodu polagoma izkrvavela, Roosevelt išče nov program ženeva, 29. dec. DNB. Na eni izmed tiskovnih konferenc se je bavil Roosevelt s kritikami svejega nedavnega predloga, naj se Nevv deal zaključi. Predsednik je podal dolg pregled notranjepolitičnega programa Nevv deala in je svojim kritikom očital, da se ne spominjajo, kako je Nevv deal 1. 1933. služil kot »dober zdravnik zelo težkega bolnika«. Sedaj je treba novega programa, ki bo v povojni dobi ustrezal novemu položaju. S tem je Roosevelt javno priznal neuspeh svojega nevv-dealskega programa, ni pa priznal, da se je iz poloma rešil z brezmejmm oboroževanjem, s katerim je končno pognal deželo v vojno. Vojna je bila pač zadnja rešitev, kajti Roosevelt sam z Nevv dea-lom ni mogel biti gotov. In sedaj zahteva nov program, da bi z njim lahko premagal težave, ki jih vidi v bodočnosti Zedinjenih držav. Korupaost plutsleratov ženeva, 30. dec. DNB. Po poročilu »Timesa« se je moral sedaj tudi pcelevodeči ravnatelj deln:Ske družbe Gubliff Owen Aircraft, Rex Morley Hoyes, zagovarjati pred sodiščem zaradi podkupovanja, izplačal je visoke podkupnine prejšnjemu glavnemu poslovodji družbe Havvker Aircraft, Haroldu Laversu, sedanjemu vodji oddelka angleškega letalskega ministrstva, kakor tudi Henryju Georgeu Blossu, ki je zaposlen v istem oddelku. Sodišče je obravnavalo mučno korupcijsko zadevo brez javnosti. Trdno jamstvo proti navalu boljševizma Protikomunistična narodna spomenica* K) so jo izročili naši najodličnejši javni in kulturni delavci ter gospodarstveniki pre-zidentu generalu Rupnfku kot dokaz trdne odločitve za borbo proti mednarodni okužbi komunizma, je globoko odjeknila v vsej naši javnosti. Razpršila je vse dvome, odstranila bojazen, pome tla z neodločnostjo ter začrtala jasno in ravno pot, ki jo moramo nastopiti ▼ obrambo obstoja našega naroda in njegove bodočnost". Spomenica je po svoji vsebini v najlepšem skladu z mišljenjem našega ljudstva in podpisniki so v odlični meri doprinesli k prepričanju, da se je naša javnost temeljito otresla nekdanje brezbrižnosti fa neodločnosti ter se vsa odločno strnila v pro-tikomnnističnem narodnem taboru, kr ga na zunaj reprezentira prezident general Rupnik in katerega jedro je slovensko do-mobranstvo. Znameniti dokument je bil izdan tudi časovno zelo primerno z ozirom na velike dogodke, ld so se začeli odigravati na vzhodni fronti. Boljševiki So zbral; V^e svoje sile za poslednji napor, v blazni nadi, da se jim bo posrečilo zrušiti nemško vojno silo ter razbit; glavni branik Evrope pred boljševiško poplavo. Da sta Nemčija in njena mogočna vojna sila edino učinkovito jamstvo, da uničujočemu komunizmu ne bo uspela njegova nakana, pshnitl evropske narode v kaos komunističnih revolucij, o tem so si bili — enako kakor vsa trezna javnost pri nas in drugod — na jasnem tudi podpisniki božične deklaracije Brez Nemčije in njenega gigantskega odpora, h kateremu se je strnil ves nemški narod, bi bili vse evropski narodi, poleg malih tudi veliki, na milost in nemilost Izročeni komunističnemu uničevanju in sovjetskemu Imperializmu. Zavlada-nje komunizma bi poleg pogube neštetih nvlljonov življenj in jvopolnega obubožan^ vsega evropskega prebivalstva značilo tudi un!čenje evropske kulture z vsemi njenimi nenadomestljivimi, tvarnimi in dohov-re?m5 dobrinami. Edino jamstvo, da bo ta nesreča od vrnjena od Evrope, je velika Nemčija. Bili so časi, ko sta se tudi anglosaški velesili hoteli predstavljati svetu kot zaščitniki zoper boljševizem in so .in nekateri evropski narodi res za taki smatrali. Ti časj so minili. Res so Anglija in Zedinjene države kot domovina nebrzdanega kapitalizma in kot tipične predstavnice plutokratskega re?ima po svojEh nazorih in vsem svojem sestavu v ostrem nasprot^i vu s komunizmom in sovjetsko zvezo kot nienim glavnim nosJlcem. Tudi imperialistični interesi obeh skupSu se skoro povsod nepremostljivo križajo. Kljub temu danes Anglija in Amerika nimata niti valje, zlasti pa ne moči, da bi se zoperstavili navalu komrnizma. V svojem slepem srdu proti Nemčiji in svc.fi mrotf zoper Evropo sta brez oklevanja stopili v zavezništvo s Snvietsko zvesno ter pozabili na svoje prejšnje svečane izfave, na vsa ideološka in r*>lit*čna nasprotstva, kj so ju ločila od Snvjetov. S tem pa sta moraM opustit) in sta tudi res opustili vsak odpor proti komunizmu, ld je najbolj uteiešen vprav v Sovjetski zveri. Zaradi bežne enodnevne taktike, da H jima Moskva pomagala v boja proti Nemčiji, sta London in WashIngton v svoji zaslepljenosti, a tudi v svoji slabosti na široko odprla vrata boliševizaci.fi Evrooe. Boli in bolj sta se zapletala v boljševiške mreže in si tako zelo zvezala roke, da sta seda f napram Sov jetom že brez moči in morata sama teptati visoko doneča načela, k? sta j?h nekdaj tako pompozno proglašala. Nobenega dvoma ni, da bo ta kratkovidnost, ki jo je narekovala samo mržnja do Nemčije, prej ali slej postala usodna tudi za Anglosase same. Evropski narodi pa nočejo postati njena žrtev. Oni se hočejo ohraniti fn nočejo Anglosasom na ljubo pokopati svojega obstoja in ie se odreči tisočletnim pridobitvam evropske kulture. Zato se vedno močneje zgrinjajo v protikomnnističnem, protiboljševiškem taboru. Božična poslanica predstavnikov slovenskega javnega življenja dokazuje, da so se že tudi pri nas razčistili pojmi m da je izginila vsaka nejasnost In neodločnost. Soo-menJca Izpričuje globoko protikomunistič-no nsmerienost našega živita, ki je na lastni koži izkusil vse grozovitosti. ki jih prinaša komunizem. Tisoči nedolžno pobitih ljudi, stotine požganih vasi in nepopisna nesreča, ki se je v krvi, pobojih in požarih zgrnila nad našo domovino, vse to je našemu človeku odprlo razločen vpogled v dejstvo, kako strahoten prepad ®ja med vabljivimi besedami in grozotnimi dejanji komunističnega nauka Zato je slovenski narod odločen, da tudi on pod mogočno zaščito Nemčije napne in usmeri vse svoje sile, da za tre vse pojave komunizma in boljševizma na svojih tleh. Madrid, 30. dec. DNB. Cortes se je v sredo sestal pod predsedstvom Estebana Bilbaoa na plenarni seji. na kateri je bil odobren državni proračun za leto 1944. z 12.956 milijardami pezet izdatkov in 10.33 milijardami pezet dohodkov. Nadalje je bil izvoljen za predsednika komisije za mednarodne pogodbe bivši poslanik v Rimu, Raimundo Fernandez Chesta. Finančni minister Benjumea Burim je podal obsežno poročilo o finančnopolitičnem razvoju nove španske države. Predsednik Esteban Bilbao je v zaključnem govoru pozval člane cortesa, naj že nadalje vztrajajo v neomajni vdanosti Caudillu ter naj nasprotujejo vsem v inozemstvu delujočim protišpanskim spletkam Nov podmorski prekop Tohlo, 30. dee. DNB. Drugi podmorski predor, ki veže Simonoseki s Mojo, bo 31. decembra dopoldne toliko dovršen, da bo zadnja skala med obema rovoma prodrta. Ogromno delo vrtanja tunela je trajalo dve leti. »Fronte s© postavljene" »Volklscher Baofeaditsr4' o naspr^n Tito—Mihajlovič in stališču srbs&ega naroda Glavno glasilo narodnosoeialistične stranke »Volklscher Beobachter« je ▼ svoji južnonemšld izdaji z dne 23. t. m. objavil uvodnik o položaju, ki je nastal na bivšem jugoslovanskem ozemlju, odkar je nasprotje Tito— Mihajlovič doseglo svoj višek. Članek zasluži, da ga v informacijo o dejanskem stanju objavimo v celoti. Vodilni nemški list piše takole: »Dejstva, samo suha dejstva. Kdor bi še dvomil v hladnokrvno cinično izdajo Angležev in Američanov nad Evropo v konst no-tranjeazijskega boljševizma in bi bil mnenja, da je bil Stal:n na konferencah v letu 1943 s-udomačen«, kakor je sovražni lažnivi tisk skušal to trd"'t, ta mora proučiti zgodovino Srbije, »jugoslovanske« emigracije in političn5 razvoj banditstva na prejšnjem jugoslovanskem ozemlju. Kar se je tu zgodilo v zadnjih tcdnh in se te dni še vedno dogaja, je prav tako pereče in s:mptomat čno za celckupir poetični in vojaški položaj naših nasprotnikov, kakor je zgodovinsko pomembno kot dokaz za neizprosnost, s katero se usoda maščuje nad narodnimi izdajalci. Pro t-' koncu prvega decembrskega tedna je anglefk radio objavil listo Titove »vlade«. Beograjska radijska postaja je za svoje poslušalce posnela na plošči izjavo angleškega radia. N: bil potreben n:kak komentar, da je sleherni narodno zavedni Srb spoznal, da je med njim in tolovajskim poglavarjem Titom znzijal nepremostljiv prepad. Razkrinkanje Tta je namreč samo pos'ednia slika v tekočem dejanju strašne drame, katere žrtev je postalo na 6totine srbcicih, hrvatskih, musli-mansk-Ti in črnogorskih kmetov. To dramo so si zamislili v Londonu in Moskvi, toda Moskva je že od vsega začetka prevzela njeno režijo. Srbski min'f>trski predsednik general Nedič je upravičeno izjavil v ponedeljek v svojem rad:jskem govoru: »Angležem še ni dovolj srbske krvi: leta 1941. so nas prevarih in pognali v vojno kot svoje zaveznike, pri čemer so nam obljubljali zlate gore Pustil' pa «> nas na cedilu, tako da smo se morali sami boriti z ogromnim nemšlcm rajhom. Tedaj smo izgubili svojo državo, svojo svobodo in svojega kralja. Leta 1942. so si iznrslli »jugoslovansko vojsko v domovini«. Nahujskali so Dražo Mihajloviča kot vrhovnega poveljnika vseh čet v Jugcslavij? in ga pognali proti Nemcem.« Tedaj je bilo v zraku tole geslo: »Osvoboditev dežele od Nemcev«.«« V resnei pa je Stalin že tedaj postopoma pripravljal sovjeti-zacijo vsega bivšega jugoslovanskega prostora. Njegov mož pa ni bil Draža Mihajlovič. temveč njegov »tovariš« Tito. V 1. 1942. in 1943. se je na povelje iz Moskve izvrgla v okviru tolovajskih organizacij tNta sprememba fronte, ki se je začasno zaključila z osnovanjem Titove »vlade« kot prave sovjetske podružnice. Titove tolpe so nasproti Mihajlovičevim četn'kom čedalje bolj pridobivale na terenu Istočasno so se v tako imenovani jugoslovanski begunski vladi v Londonu vršila razna premikanja Čeprav so ti dogodki sam' zase zelo zanimivi, pa so imeli le malo vpliva na celokupni razvoj. Odločilnega pomena je bila samo preselitev »jugoslovanske vlade« v Kairo pod okrilje na novo organizirane sovjetske agtacijske centrale za Bl žnji vzhod. Danes je pomen tega manevra jasen: Stalin &i je hotel zagotoviti možnost, da bi lahko v primernem trenutku ta emigrantski klub pritisnil ob steno. Ne moremo smatrati samo za nekaj slučajnega, da je nova Titova »vlada« podala svejo izjavo neposredno po ka'rski konferenci. Zato je bil prvi odmev te zadeve teko v Londonu kakor v Kairu odklonilen. Toda le prekmalu se je pokazala skrb Kremlja. London je moral dati svoj pristanek in kairskemu jugoslovanskemu »zastopstvu« je bila enostavno odvzeta beseda. S tem je tudi Draža Mihajlovič kot »vojni minister« tega »kabneta« c-dnravljen. Tito pripravlja sedaj brez notranjih in zunanjih nasprotnikov »prostovoljno združitev z bratsko Sovjetsko zvezo«. Kdo pa so Titovj ljudje? Židje, izkoriščes-va'ci, ljudje, katerih imena 'zgovarja vsak Srb, v kolikor jih pozna, s prezirom. Pravega, čistokrvnega Srba v tej »vladi« sploh ni. Pozornega opazovalca pa ta razvoj ne preseneča. Ilegalni organ hrvatskih komunistov je dne 23. septembra t. I. prvič objavil T''rovo sliko. Titu torej sploh ni bilo do tega, da bi veljal za srbskega borca za svobodo. Zato ga je tudi Ned:č označil za Hrvata. Toda za ljudi njegovega kova je pripadnost k narodu teko brez pomena. V januarski številk' komunist:čnega »Prcletarca« je Tito brez prikrivanja obrazložil svoje namene. Tedaj je namreč zapisal: Tilsvajsfsa c^orlš&s m ©takih uspešno bca&bar&ana Berlin, 30. dec. DNB. Nemška bojna strmoglavna letala so bombardirala 28. decembra več malih otoških oporišč komunističnih tolp ob jadranski vzhodni obali ter potopila z zadetkom v polno nek parnik v pristanišču enega teh otokov. Dve manjši ladji v bližini sta bili poškodovani. Z zadetki topniških baterij je bilo uničenih več topov tolovajskih tolp. Nemška lovska letala so izvedla nižinske napade s strelnim orožjem proti tolovajskim oporiščem, zadela dve obalni jadrnici, 6 manjših ladij ter motorno ladjo, ki so deloma začele goreti. Sami sebi pojlrH mostove Madrid, 29. dec. DNB. »»Lepo bož'čno darilo« imenuje »L1 Echoh de Tsnger« novo odredbo alžirskega odbora, da se preda čistilnim akcijam tudi francoska armada v Afriki. List p'še: »S tem so bili oni elementi. ki bi lahko nastopili proti grozeči ne v rnosti boljševizacije, pravočasno oropani avtoritete, če jih ne čaka celo kai hujšega. Alžirski odbor je sam sebi podrl zadnji most. Oblast čistihrh komisij obsega sedni vsa oodročia iavneea živlierjn. Pod plaščem čiščenja so bi1 a sedaj zaupana vsa poveljniška mesta ljudem, ki b! se kot fanatični levo usmerjeni socialisti, polkomu-ni.rti in komunisti uprli De Gaulu, med njimi posebro popolnoma levo orientirani vojni minster Le Trocquer. Ves upravni aparat bi obstal, če b1' De Gaulle iz enega ali drugega razloga odredil kak ukrep, ki ne bijopolnomi ustrezaj njiho^_ldeologijl^ Razgl&iilfk Jutra je že izšel. Dobite ga v upravi »Jutra« in v vseh knjigarnah. »Kdor se v narodno vprašanje ni poglobil, vidi nasprotje v tem, da se socialisti zat rajo>-čih narodov bore za svobodo odcepitve, socialisti zatiran:h narodov pa za svobodo združitve. Dovolj pa je, ako le maio pretehtamo to stvar, pa spoznamo, da ni v sedanjem položaju nobene druge poti k intemac onalizmu in združitvi vseh narodov in da je tudi bit: ne more.« Kdor se spozna na zapleteno dialektiko boljševizma. ve, da je s tem mišljena samo priprava za vključitev v Sovjetsko zvezo. Ze kakih 14 dn pred objavo o sestavi Titove »vlade« je okrožn: načelnik v Valjevu, polkovnik Lukič. na nekem ljudskem zborovanju naslovil naslednjo poslanico Draži M hajloviču: »Zate ni nobene druge izbire, kakor da greš ali s Titom ali z Ned čem. Ako izbereš Tita, boš vso Srb:jo spremenil v eno samo pokopališče in začenja se poslednji odstavek srbske zgodovine. Ako pa se odločiš za NecEča, bo srbski narod za vse čase rešen.« Istočasno je Titu blizu stoječi »Zičk' Kurir« objavil članek, v katerem je Angleže in Američane ozmerjal z najhujš:nr izrazi, in sicer zato, ker da še vedno priznavajo »izdajalsko n reakcionarno jugoslovansko begunsko vlado«. Na koncu članka čitamo med drugim: »Sovjetska zveza in svobodoljubni krogi v Ameriki in Angliji bodo delovali v tem snrslu, da bo jugoslovanska begunska vlada v Kairu svoj umazani gobec položila v Nilovo blato. Če b' pa ti temni elementi le stopili na tla »svobodne Jugoslavije« (to se pravi na ozemlje od Tita že večkrat proglašene sc/vjetske republike), se jim bo pač zgodilo to, kar se zgodi vsem takim ljudem. Tistega pol metra zemlje nad glavo j:m ne u'de.« To je govorica dejstev. Fronte so se razčistile. Danes ni nikjer več govora o kakem »srbskem osvobodilnem boju«. Opravka imamo samo s tolovajskem poglavarjem Titom, ki ima od Moskve nalogo, da napravi del južnovzhodne Evrope »zrel«. Nasiprotno tezo pa je povsem jasno označil Nedič z besedami: »Srbski narod želi biti in ostati samo srbski!« * * * Vsak komentar k temu stvarnemu prkazu b' bil prav za prav odveč. Vendar se nam zdi umestno, da prav v zvezi s tem opozorimo, da so Titovo boljševiško rovarjenje na Balkanu spoznali ne le Srbi, tudi ne le Hrvati in Slovenci, ki imamo že dovolj jasno predstavo o »novem redu«, ki ga Titova tolovajska »vlada« pripravlja na bivšem ozomlju Jugoslav je, temveč tud: drugi evropski narodi, med njimi v prvi vrsti vsi nevtralci, kj opazujejo Titove nakane od daleč, a povsem nepristransko Tako smo že objavil' švicarsko poročilo o stališču merodajnih turških krogov glede Titove »vlade« in njen:h prekucuiik o-revolucionarnih namenov na Balkanu. Poročilo pravi, da v turških pristojnih krogih odločno odklanjajo vse take in podobne pokrete na balkanskem ozemlju, kj b hoteli ne le med vojno, temveč tudi po njej sejati na tem prostoru nered in ustvarjati zmedo.. Te jasne besede obsodbe kornunisričnega to-lovajstva na balkanskih tleh so tembolj zaninr-ve. ker so izrečene v državi, ki se sama ima za balkansko in ki ne prikriva, da je nteresirana na razvoju na tem ozemlju. Prav tako je v zvezi s tem zanimivo, da so spregledal'" mahi-nacije kominterne tudi v Franciji, in to ne ie na matičn h tleh, temveč tudi na ozemlju tako imenovanega »svobodnega francoskega komiteja« v Alžiru. Točno je namreč te dni oznaeM neki francoski publicist položaj v Franciji, ko je zapisal: »Z izjemo manjš:nc organ,-z'ranih čistih komumstov ni danes v Franciji nobene ga rusofila več. Eni odklanjajo boljševizem, drugi pa-moskovski imperializem.« Prav n;č ss zato ne smemo čuditi, če ee je zaradi De Gaullcvega koketiranja z boljševizmom poia-vMo pod vodstvom generala Nogue3a novo francosko »disidentstvo« (odpadništvo), ki b' ga lahko imenovali »dsidentstvo disidentstva« in ki po besedah francoskega publicista Robana ustvarja »tretjo Francijo. k: stoji med Alži-rom in Vichvjem in čaka na svojo uro«. Če bi hoteli to sliko evropsk'h protiboljšev:šk'h sil še bolj izpopolniti, bi lahko navedi' še švicarske, španske, portugalske in švedske glasove, toda že zgornji primeri kažejo, da so v zadnjem čas1- »fronte povsod že postavljene«. f^ovi uspehi jafwwt®foe$a mornariškega "letalstva Tokio, 29. dec. (Vzhodno az'j ska služba DNB). Japonski glavni stan je v .sredo ob 16. objavil: »Japonske mornariške letalske sile so 28- decembra izmed približno 50 sovražnih lovcev, ki so skušali napasti Ra-baul, sestrelile 31. Tri japonska letala sc doslej niso vrnila. Tokio, 29. dec. (Vzhodnoazijska služba). Letalstvo japonske mornarice je po poročilih z nekega japonskega oporišča na južnem Pacifiku neprlčakov: no napadlo v noči na 28. decembra letališče v zalivu Fin-Finsh in povzročilo požare. Vsa letala so se nepoškodovana vrn:la. Portugalsk>brazl!2sld kulturni sporazum Lizbona, 30. dec. DNB. Portugalski ministrski predsednik dr. Salazar in brazilski poslanik Fontoura sta podpisala kulturno pogodbo, ki ureja enotno obravnavanje vprašanj portugalskega jezika v obeh deželah. Portugalska akademija znanosti in brazilska akademija bosta odslej nprej edini odločilni z vsa portugalska jezikovna vprašanja. V bodoče ne smeta niti Portugalska niti Brazilija sama zase brez prejšnjega sporazuma uvesti nikake izpremembe pisave, da bo ostala zajamčena enotnost pravopisa. Ljudsko štetje na Japonskem Toldo, 30. dec. DNB. Vlada Je sklenila izvesti na Japonskem novo ljudsko štetje vključno Sahalin. Ta ukrep je postal potreben zaradi izvedbe totalne mobilizacije, zvišanja proizvodnje življenjskih po-trebšičn ter lz drugih za vojno važnih razlogov. Ukinitev potniškega prometa na progi Ljubljana—St Veit-We:chseldorf S takojšnjo veljavnostjo se ukine civilni Ktniški pa omet po železnici na progi Ljub-_ na—St Veit Weichseldorf. Prehod civilnih potnikov preko meje je dovoljen samo po državni cesti Ljubljana—St. Veit Weichseldorf. Gospodarstvo Davčne napovedi za prifiofc-nlno in poslovni davek Davčna uprava v Ljubljani je izdala naslednji poziv za vlaganje davčnih napovedi pridobnine, posebnega davčnega dodatka po čl. 59-11. davka na samce ter splošnega in skupnega poslovnega davka pav-šalcev za davčno leto 1944. oziroma varuhi; 4) za kenkurzne mase njihovi zastopniki; 5) če je podjetje last več oseb, potem vse te osebe skupaj. Napoved lahko vloži tudi druga oseba po posebnem ali splošnem polnomočju davčnega zavezanca. Ce davčni zavezanec namenoma, da bi se izognil davku, poda v davčni napovedi neresnične izjave, tako da bi zaradi teh lahko nastala popolna ali delna davčna prikrajšba ali če utaji kak vir dohodkov ali dei premoženja, ki je njegov dohodek zavezan davku, odgovarja za utajo po ČL 142 zakona. Napoved se vloži osebno ali po pošti pri oni občini ali davčni upravi, na katere področju se nahaja poslovnica. Ce je davčni zavezanec nepismen ali ne zna izpolniti napovedi, lahko da napoved na zapisnik pri pristojni občini ali davčni upravi. Obrazec davčne napovedi se dobi pri davčni uptravi za ceno 2 liri. GOSPODARSKE VESTI = Iz trgovinskega registra. Tri tvrdki Franc Pristavec, realitetni pisarn; v Ljubljani, je vpisana, ustanovitev požTužnice v Trstu. Via XXX. Ottobre 13. Obratni predmet tvrdke ;ie posredovvrje za nakup in prodajo nepremičnin. Lastnik tvrdke je Franc Pristavec, trgovec v Ljub jani, posamezna prokuro pa je podeljena Štefaniji Pristavec, roj. Meznar, trgovčevi soprogi v Ljubljani. — proračun glavnega odbora za obdelovanje ljubljanskega Barja. Glavni oibor za obdelov nje ljubljanskega barja objavlja, da je preračun za leto 1944. razpoicžen vsem interesentom na vpogled pri načelniku odbora g. Keržm.ancu Antor.u, posestniku v Bevkah pri Vrhniki, oziroma v pisarni glavnega odbora v L'ubij-ni, Novi trg št. 1., in sicer cb sobotah cd 9. do 12. ure dopoldne v času od 1. do 15- januarja 1944. = Dražba Pri glavni carinarnici v Ljubljani na Vilharjcvi cesti bo 5. januarja ob 9. eražba kožuh o vi ne (srebrne lisce, per-zijanci in odpadki od perz:jancev) v skupni ocenjeni vrednosti 22.750 Ur. Poleg tega se bo prodajalo še drugo blago. = Ureditev peštne službe v osvobojenem hrvatskem ozemlju. Z naredbo prometnega ministrstva je bila urejena pristojnost pošt v novo osvobojenem ozemlju v Dalmaciji. Poštni direkciji v Zagrebu so priključeni osvobojeni kraji na področju velike župe Vinodol in Podgorje, nadalje na področju okrajev Reka, Sušak, Rab in Ča-bar z mestnimi občinami Reka, Sušak in Bakar ter kraji na onem področju Istre, ki pripada Neodvisni Državi Hrvatski. Poštni direkciji v Splitu so priključeni osvobojeni kraji na področju velikih ž up Dubrava, Celina, Bribir in Sidraga ter področje Metkoviča. Sedež splitske poštne direkcije je bil prenesen iz Makarske v Split. — Razvoj cen v Rrmunijtt. V zadnji številki mesečnih poročil dunajskega instituta za gospodarska raziskovanja je objavljena obsežna razprava o razvoju cen v Rumuniji. Od leta 1934., ko je gospodarska kriza v Rumuniji dosegla vrhunec, so cene v Rumuniji v stalnem naraščanju. Navzlic temu ob izbruhu vojne leta 1939. splošni nivo cen v primeri z drugimi državami ni bil previsok. Po letu 1939. so cene v trgovini na debelo dosegle štiri in polkratno p.fvctno stanje. Vzporedno so narasle tudi cene v trgovini na drobno. Najbolj se je podražilo tekstilno blago poleg čevljev, potem sled; kolonialno blago, za njim pa sledijo mlekarski izdelki in mast. Razmeroma najmanj se je dvignila cena sladkorju in namiznemu olju. OI Izvoznih proizvodov se je od po-četka vojne najbolj podrdžilo mineralno olje. Izvozna cena za mineralno olje ja danes petkrat do sedemkrat višja kak »r pred vojno. Cene za mineralno olje dokča od časa do časa država, že v okt o.m 1941. je rumunska vlada predpisala sp'>jš-no blokado cen. Prizadevanja za stabilizacijo- cen pa niso prinesla pričakovanega uspeha, šele v zadnjem času je riemrna uspielo zaustaviti dviganje, ki je od junija letošnjega leta bolj počasno in Je pri nekaterih kmetijskih proizvodih "losežcn celo padec cene, kar je deloma popisati ugodni letini, deloma pa tudi izpopolnitvi predpisov proti dviganju cen. V rr^ju letošnjega leta je bil izdan zakn*. , pospeševanju proizvodnje in dirigiran:- ren. Id je pooblastil gospodarsko ministrstvo, da z naredbami lahko v vseh področjih gospodarstva izda ukrepe za kontrolo proizvodnje, prometa, za dodelitev in potrošnjo blaga. Obenem so b:li izdani ukrepi za upravno-tehnično organizacijo kontrole, ki polagoma kažejo zadovoljive r- U-tate. = Nazadovanje francoskej,,. kmetijstva v zadnjih desetletjih. V zv ezu z raziskovanjem vzrokov vojaškega poloma v Franciji se francoska javno.,! intenzivno bavi z vprašanjem, zakaj je tf zadnjih desetletjih tako hudo nazadovalo francosko kmetijstvo. Te dni je o tem vprašanju izšla majhna knjižica z nuslovom »Francozi kot kmetijsko ljudstvo«. Pisoc knjige Marcel Braibant pravi, da ie polom v Franciji pripisati v dafekosežni msri nazadovanju francoskega kmetijstva. Francija je predvsem agrarna dežela. Francoski kmet in plemstvo na deželi sta gradila temelje Francije, ki bi večno držali, če bi se kmetijstvo razvijalo k?kor v prejšnjih stoletjih. Nazadovanje kmetijstva je očividno. V letu 1846. je še 75 % vseh Francozov živelo v kmečkih občinah, ob izbruhu sedanje vojne jih je bilo samo 40 Delež prebivalstva, ki živi od kmetijstva, je pred vojno padel celo na 30 Beg z dežele jc zavzel tak obseg, aa je leto za letom naraščala površina neobdelane zemlje. Ta površina je med obema vojnama narasl eod 3 na 5 milijonov hektarjev. Vrhu tega je francosko kmetijstvo tudi v svoji tehnični izoop lnitvi vedno bolj zaostajalo. Čeprav bi Francija Ihko prehranila še mnogo večie število orebivalcev, je pred vojno uvažala razn3 živila iz kolonij in ostalesa inozemstva. Talne in podnebre razmere dajejo francoskemu kmetijstvu dalekosežne_ možnosti za razvoj. Zato bo obnova Franci i e v pretežni meri odvisno od tc?a. v kakšni^ meri Lo uspelo zopet povzdigniti kmetmtvo. trancoska vlada je zadnja leta izdala številne ukrepe v tej smeri, toda to. kar je bilo zamujeno v desetletiih. se ne da popraviti preko noči. čeprav je uspeh prizadevanja danes že povsod viden. Mislite na tiste, ki se Hm godi slabše ko vam! — Prt-spevajte za Zimsko pamaž! Kino v korist Krnske pomoči Odbor Zimske pomoči ima na sporedu več dobrodelnih prireditev v korist najpotrebnejših brezdomcev. Tudi vsa ljubljanska kinematografska podjetja so se z veseljem odzvala povabilu Zimske pomoči in dala za en dan ves svoj obrat na uporabo. Določeni so posebni kino-dnevi, ko se bodo vrteli filmi v izključno korist Zimske pomoči. Prvi Kino-dan bo dne 31. dec. 1943 v kinu »Slogi«. Na sporedu je film »Ko spet zašije sonce« z izredno lepo vsebino. Film je posnet po vsebini Streuvel-sovega romana »Lanena njiva«, ki ga ljubljanski bralci dobro poznajo. Opozarjamo ljubljanske ljubitelje kina na to predstava Sami bodo imeli užitek od lepega filma, pomagali pa bodo s tem tudi tolikim pomoči potrebnim. Težkoče angloameriškega bojevanja v Italiji Stockholm, 24. decembra. Vojni dopisniki na južno-italijanskem bojišču poročajo, da zadevajo Angleži in Američani pri svojem napredovanju na velike ovire. Nemci najdejo pri svojem umiku vedno dovolj časa, da razrušijo vojaška poslopja in važne naprave, povsod pa naletijo Angloame-ričanj tudi na minska polja, ki jih označujejo »samomorilske kotanje«. Stockholm, 24. decembra. Neki ameriški vojni dopisnik poroča, da spadajo boji pri San Pietru med najhujše in najbolj krvave boje v tej vojni. Od Salerna ni bila še nobena borba tako dramatična, tako junaška in toliko žrtev zahtevajoča kakor bitka pri San Pietru. Ta bitka, ki se je pričela 15. decembra je zahtevala velike izgube. Neki ameriški oddelek je izgubil vse svoje častnike, ki so padli ali pa bili ranjeni. Nemci so podvzemali proti izčrpani mameriškim četam vedno nove protinapade. Povratek francoskih vojnih ujetnikov Pariz, 30. dec. DNB. Po poročili -"Ma-tina« iz Compiegnea je prispelo t_Ja 9.834 francoskih vojnih uejtnfleov, ki se vračajo v domovino. Komunisti naj M stopili v Beneševo vlado Eerlin, 29. decembra. Z zanimanjem beležijo v BerFnu vest iz angleškega vira. naj bi po vrn tvi dr. Beneša iz Moskve nekateri češki komunisti stopili v »češkoslovaško vlado«. S tem se po tukajšnjem mnenju posebno podčrtava osnovna tendenca sov-ietsko-fieške pogodbe. Nsve angleške veličine Amsterdam, 29. dec. DNB. Angleška poročevalska služba objavlja uradno, da sta brla imenovana admiral sir Bertram Ram-say za vrhovnega poveljnika zavezniških mornariških sil in letalski maršal sir Traf-fort Leigh-Mallory za vrhovnega poveljnika zavezniških letrlsklh sil, oba pod vrhovnim poveljništvom generala Eiscnho-wra. Portugalska sMba o usc&i Evrope Lizbona, 24. dec. DNB. V listu »Esfera« ugotavlja književnik Doda Cruz, da bi Evropa v primeru anglo-ameriške zmage bila neizogibno izročena sovjetski pošasti. Nihče drugi kakor Smrts je izjavil to na kategoričen način. Pri tem je morda pozabil, da v nevtralnih deželah žive še milijoni ljudi, ki se niso odvadili misliti. O usodi malih evropskih narodov Smuts ni izgubil niti besede. To pomeni, da bi se morali vsi ti narodi ponižati na vlogo sužnja Sovjetske zveze. Bve težki nesreč; ameriškega letalstva Ženeva, 24. dec. DNB. Po vestih iz Wa-shingtona sta se pripetili v STedo v Zorii-nj enih državah dve težki letalski nesreči, pri katerih je 13 letalcev izgubilo življenje. Podpolkovnik Willia.m Dye?s, ki velja za letalskega junaka filipinska vojske, je padel s svojim letalom nad krajem Bur-bank v Kaliforniji ter se smrtno ponesrečil. Druga nesreča se je pripetila pri Palm Beachu, kjer je strmoglavil velik bombnik, pri čemur je izgubilo življenje 12 članov posadke. Stara granata ubila 4 brate Madrid, 30. dec. DNB. V bližini vaia Sierrapando pri Torrelavegi se je dogodila v sredo nesreča, pri kateri s> bili ubiti 4 bratje. Eden izmed njih j? na polju našel v zemlji granato izza državljanske vojne, ki ni bila eksplodirala. Ker je granato udaril močno z mobiko, se je razletela ter ubila njega in tri njegov« brate, medtem ko je očeta težko ranila. Peti brat je padel v državljanski vojni. Pst delavcev utonilo Pariz, 30. dec. DNB. Sedem delavcev, ki so se vozili, s čolnom v bližini Bresta 200 km od obale, je zajel val, ter jim je obrnilo čoln. Dva delavca sta se lahko s plavanjem rešila, ostalih 5 pa je utonilo. Kratke vesti iz vsega sveta ženeva, 24. dec. DNB. D« Gaulle je odredil zaplembo treh aiž rskih listov »De-peche Alger enns«, »L'Echo d Alger« In »Dernieres Nouvelles«. To dejstvo je dv'g-nilo v severno-afriški javnosti več prahu, k">kor so v začetku mislili, poroča alžirski dopLsn k »Dafly Telegrapha«. Vlgo, 24. dec. DNB. Novi sovjetski poslanik na Kubi Gromjko je predal državnemu predsedniku Bat'sti svoja poverllna pis-nai. Kuba je, kakor znano, že lani v oktobru uvedla d!plomatske odnodaje ■ Krem-ljem. Poslan'8tvo na Kubi je vodil dosedaj sovjetski zastopnik v WaShingtonu Litvinov. Bern, 21 dec. DNB. Po vesti iz Alžira je bil za poveljnika novoosnovanega francoskega ckspcdic:jskega zbora imsoovan general Juin, Napoved za odmero pridobnine A. Redna pridobnina. Vsa podjetja, poslovanja trgovska, industrijska in obrtna) in vsi samostojni poklici, zavezani pri-dobnini. so dolžni zaradi odmere pridobnine, katere osnovo določajo davčni odbori, vložiti za leto 1944 napovedi o čistem dohodku, doseženem v poslovnem letu 1943. (v poslovnem letu pred davčnim letom 1944.) Napovedi je vložiti v roku od 2. do 31. januarja 1944. Napoved se mora vložiti za vsak objekt in prav tako za vsako vrsto posl o varna posebej. Če n. pr. trgovec vodi svojo trgovino v centrali in podružnici, mora vložiti eno napoved za centralo, drugo pa za podružnico. Če se krojač bavi tudi s pro dajanjem gotovih oblačil, tedaj mora vlt-žiti posebej napoved dohodkov od obiti in poseoej napoved dohodkov od prodaje gotovih oblačil. Napoved morajo vložiti tudi one osebe, ki so po členu 46. zakona oproščene plačanja tega davka. Napovedi pa ni treba vložiti onira davčnim zavezancem, ki plačajo pridobnino do stalni postavki iz čl. 59. zakona o neposre lrii'i davkih, kakor tudi ne nnim. ki jiui osnovo pridobnine ne določajo davčni cdbari. Davčna osnova je enoletni čisti dohodek podjetja, poslovanja, poslovnice ali poklica, dosežen v preteklem palovnem letu pred davčnim letom. Čisti dohodek je kosmati dohodek zmanjšan za izdatke, la so potrebni za izvrševanje podjetja, poslovanja ali poklica (čl. 54 zakona). Izdatki, ki niso v zvezi s poslovanjem, se od kosmatega dohodka ne morejo odbiti (čl. 53). Koristno je za davčne zavezance, če napovedi priložijo potrebna dokazila, posebno začetni in zaključni inventar, oziroma račun bilance in račun izgube in dobička, korespondenco in podobno, ako vodijo redne trgovske knjige; nadalje potrdila državnih in samoupravnih oblasti, bank in zavodov ter vse drugo, s čemer bi mogli polnoveljavno dokazati točnost prijavljenih podatkov. Obrtniki raj v napovedi izjavijo, če se morda istočasno ne pečajo tudi s prodajo gotovega, nakuplje-nega blaga, če morda uporabljajo pogonske stroje in koliko pomočnikov zaposlujejo v svoji obrti. Napovedi po tem pozivu niso dolžni vložiti mali obrtniki (pavšalisti). ki so zavezani pridobnini po stalni postavki (po tablici iz člana 59). Pač pa morajo do 31. januarja vsakega leta prijaviti števil,-, zaposlen:h pomočnikov. Podjetniki, ki delajo v akordu, morajo to v napovedi navesti. Po čl. 6. zakona o davku na samce morajo davčni zavezanci pridobnine v napovedi navesti, če so samski, vdovci brez otrok, czi roma ločeni in koliko so stari. Družabniki posameznih podjetij morajo, če so zavezani davku na samce, v napovedi navesti tudi delež, ki ž njim v podjetju sodelujejo. B. Napoved za odmero posehnera davčnega dedaika po čl. 59-II. Vsi davčni zavezanci pridobnine, ki so poleg pridobnine zavezani tudi plačan ju posebnega davčnega dodatka po čl. 59-11. zakona o neposrednih davk:h, morajo v davčni napovedi pridobnine v posebnih, za to določenih rubrikah napovedati tudi skupni kosmati premet, opravljen v poslovnem letu pred davčnim letom. Plačanju posebnega davčnega dodatka so zavezani: a) industrijska podjetja, če svoje blago prodajajo neposredno potrošnikom preko svojih podružnic in prodaialnic, ali preko tretjih oseb; b) ona trgovska podjetja, ki imajo poleg glavne poslovnice še podružnice (prodajalna) za prodajo bl^ga neposredno potrošnikom: c) vse veleblagovnice. Vsa ta podjetja so nod navedenima pogoji zavezana posebnemu davčnemu dodatku. če njihov skupni kosmati promet v poslovnem leta pred davčnim !e'om ni prekoračil 380.000 lir. Pod celotnim pro-meiom je razumeti ne le promet s po-I trošniki, ampak tudi v^s ostali promet v tuzemstvu in inozemstvu kakor tudi promet morebitne podružnice. C. Kdor ne vloži napovedi v gori navedenem roku. bo plačal za ka-ren 3 % odmerjenega dodalka, ednesno 10 */», če napovedi ne vloži v reku c-£mih dni niti na osebni pismeni poziv. Ta kazen sc odmeri tudi v primeru, če zavezanec ne prijavi podatkov za odmero prispevka za narodni sanitetni fond. Za vximero doklade za ta fond morajo davčni zavezanci, ki predajajo kozmetična sredstva. navesti znesek, ki cdpade od celokupnega opravljenega kormatega prometa na promet z kozmetičnimi sredstvi. Napoved za odmero davka na poslovni promet pavša!eev V istem zgoraj naznačenem roku so dolžni intelektualci, davčni zavezanci splošnega prometnega davka, ki njihov skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto pred davčnim letom ni presegal 114 000 lir, in ostali zavezanci splošnega, kakor tudi skupnega poslovnega davka, kj njihov skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto pred davčnim letom ni presegal 190.000 lir, vložiti skupaj r. davčnimi na-oovedmi pridobnine tudi pcj,->bne napovedi o poslovnem prometu, opravi lenem v preteklem letu. Tudi te napovedi se vlagajo za vsako poslovanje in vsako poslovnico posebej. Davčna podlaga za poslovni davek je vrednost opravljenega prometa s stvarmi in uslugami. Od podlage za plačevanje tega davka se ne smejo odbiti postranski stroški (embalažni, zavarovalni, prevozni, obresti itd.), odbijejo pa se državne in samoupravne trošarinske dajatve. Promet, zavezan skupnemu davku na poslovni promet, se mora v napovedi prijaviti posebej za vsako tarifno postavko poslovnega davka, razdeljeno no vrstah blaga, ki je zavezano temu davku. Opozarjajo se davčni zavezanci, da tudi napovedi za prometni davek v1ož'jo pravočasno. ker morajo sicer plačati kazen iz čl. 137 davčnega zakona. Kdo vlaga davčne prijave? Davčne prijav« pridobnine, sploSnega in skupnega davka na poslovni promet izpolnjujejo ln vlagajo: 1) lastnik poslovalnice ali podjetja oziroma oseba, na katere račun se poslovanj« v/Si; 2) v slučaju zakupa zakupnik; 3) za mladoletne starši Kronika * Štirinajst tisoč Italijanov na boj.šču. V Glavnem stanu Duceja je bilo te dni izdano porečilo, ki pravi, da je bilo v začetku meseca decembra na južnem italijanskem bojišču že 14.000 Italijanov. Oni predstavljajo prvo jedro nove republikanske voj-ke v vrstah nemških vojakov, ki ;se borijo na ozemlju Italije. . * Prepoved za potovanja Madžarov v tujino. Madžarski notranji minister je izda! odredbo, ki pravi, da se moškim državljanom Madžarske, starim od 18 do 6j let, ne smejo več izdajati dovoljenja za potovanje v inozemstvo. * Pogojen ou,)ust ujetnikov v Španiji, španski ciržavni vestnik objavlja, da je Ul° pred lcratkim izpuščenih na svobodo 1300 jetnikov, katere so bile oblasti zaprle zaradi degoikov v španski državljanski vojni. Vsi ti ujetnici so bili izpuščeni, lso so dali častno besedo, da se bodo v bedoče 'vzdrževali politike. * Kumunslki delavci za vojne s:rote. Od meseca oktobra t. 1. dalje žrtvuje 12.000 rumunsklh rudarjev v premogovnik h v Petrochamu uro dela mesečno sirotam runi unskih vojakov, ki so padli na vzhodnem bojišču. * Bivši rumunski kralj v Kaliforniškem zalivu. Listi poročajo, da si je pridobil v Mehiki živeči bivši rumunski kralj Karol pravico nadzorstva nad ribarstvom v Kaliforniškem zalivu. Odkar je bila izdana ta koncesija, so cene ribam mečno poskočile. * Ukradene goslj Vaše Prihcde so našli. Znanemu češkemu virtuozu Vaši Prihodu so bile, kakor smo poročali, pri nedavnem gostovanju na Slovaškem, ukradene moj-strrke gosli. Slovaška državna policija je sedaj odkrila tatu ter gosli spravila na varno. * Pomanjkanje v Južni Italiji. p0 vesteh iz Južne Italije, je v vseh od Angloameričanov^ zasedenih krajih veliko pomanjkanje živil. Črna borza je ljudi popolnoma obubožala. Ped roko se prodaja kruh po ceni, ki prese-.-a normalno ceno 20 do 40-krat V okoliških vaseh Neaplja se hranijo prebivalci največ z jabolki, drugod pa z orehi in smokvami. * Usta\itev večerni k.; v v Washingtonu. V Washingtonu je prišlo do mezdne stavke tipografov, zaradi katere izhajajo jutranjiki v močno skrčenem cbsegu, večer-fiiki pa sploh ne morejo izhajati. * Medvedi in volkovi ogražajo španske vasi. v španskih planinskih predelih imajo letos rano zimo z velikimi zameti. Iz Asturije poročajo, da so se pojavili v tropih medvedi, volkovi in neresci. ki jih tira lakota v bližino človeških bivališč. V vaseh Salisncia. Parrio in Torce so v zadnjih dneh ubili pet medvedov in štiri merjasce. * Ameriške železnice pod vojaškim nadzorstvom. Ameriški vojni minister Stim-son je postavil ameriške železnice pod nadzorstvo generala Brehona B. Sommsrvvella, kateremu stoji ob strani generalni major Gross, šef za prometne zadeve v ameriškem glavnem vojaškem stanu. * 54-letna prababica. V Magdeburgu so pri razdeljevanju živilskih nakaznic opazili, da je neka 54-letna kn.iigovodkinja postala prababica. Ko je bi.io tej ženski 24 let, je rodila svojega petega in zadnjega otroka. Vaš najboljši prijatelj v dolgih zimskih večerih : RAZGLEDNIK „Jl) TR A"! Bnnn^ * Žrtve ledu. V Hundisburgu pri Haldes- lebenu so se fantiči drsali na vaškem ribniku. Nenadno je led popustil in v vdrtini so izginili trije drsalci. Dva so utegnili rešiti, neki 12-letnik pa je utonil. Tudi v Volmerstadtu je utonila neka 12-letna deklica. ki se je drsala na ribniku. * Nova repatica. Bukareštanska zvezdama je dne 18. decembra v podobi Vodnarja odkrila nov komet šeste velikosti. O odkritju je bila takoj obveščena mednarodna. pisarna aa zvezdoznanstvo v Kcdanju. * Ločitev zakona po smrti. žena nekega vojaka, ki je umrl v vojaški bolnišnici na vzhodu, ie več mesecev po moževi smrti rodila otroka, za katerega ni nobenega dvoma, da ne more b"'ti otrok zakonskega moža svoje matere. Zatorej je bil uveden postepek za razvedbo zakona. ki je bil obenem prvi postopek te vrste, p odvzet po nemškem sodišču. Žena je priznala, da je ta otrok sad njenega razmerja z drugim moškim, nakar je sodišče izreklo veljavno ločitev zakona. * Upadanje svetovne proizvodnje zlata. Neka statistika navaja, da znaša pridelek zlata v letošnjem letu komaj 900.000 kg. Produkcija zlata ▼ zadnjih letih je bila precej večja in je znašala ie L 1940. 1.2 milijona kg. * Na Danskem živi blizu 4 milijone lju di, Letos 1. julija so imeli na Danskem ljudsko šetetje, ki je pokazalo, da ima dr žava 3,949.000 prebivalcev ali 46.000 ljudi več kakor pred letom dni. Prihodnje leto bo prebivalstvo danskega ozemlja verjetno doseglo 4 milijone. Posebno značilno je, da imajo na Danskem mnogo otrok, ki še niso dosegli 5. leta starosti. Na Danskem živi tudi 20 oseb, ki so že prekoračile stoto lerto svojega življenja, in sicer je med njimi 10 moških in 10 žensk. * V Abes niji cvete zopeC kupčija s sužnji, švedski listi poročajo iz Alžira, da pripovedujejo trgovci, ki so imeli priliko obiskati Abesinijo, da se v tej deželi obnavlja kupčija s sužnji. T-ste abeslnske družine, ki so v dobi zasedbe vzdrževale kakršnekoli zveze z Italijani, so sedaj brez svebode ter prodajajo njih člane na javnih trgih kot sužnje. 1% Ljubljane BEKANNTMACHTJNG DER PLATZKOMMANDANTUR Am 1. 1. 1944. und 9. 1. 1944. findet von 11.30 bis 12.30 Uhr auf dem Kongressplatz ein Platzkonzert des SS-Musikzuges statt. OBJAVA MESTNEGA POVELJSTVA Dne 1. L 1944. in 9. 1. 1944. se bo vršil na Kongresnem trgu od 11.30 do 12.30 ure koncert glasbenega sprevoda SS. u— Poledica v jutranjih urah. Davi je vse ceste na mestnem področju pokrila tenka ledena plast. Vlaga iz megle se je na gladkih cestah spremenila v arljivo in nevarno ploskev. Hoja je bila nevarna zlasti v predmestjih, kjer ulice niso tlakovane al: pa posute. DeLavci, ki so hiteli davi v službo, im ženske, ki sc šle v cerkve k mašam, so morali stopati z vso pazljvostjo. Kljub temu se ni posrečilo vsem, da bi prišli do svojega cilja brez nezgode. K sreči je večina padcev bila lažjega značaja m menda ni b'lo petreba nikomur iskati zdravniške pomoči. u— Tudi za novoletne čestitke je pripravila gdč. Jela Vilfanova lične podobice, izdelane iz papirmašeja s pomočjo modela za mali kruhek, starega 150 let. Podobice so svetlo obrobljene in opremljene s čestitko na papirnatem traku. Ze po božičnih izdelkih gdč. Jele Vilfanove so Ljubljančani prav radi segali. Prav tako se gotovo pridno poslužujejo tudi njenih novo letnih čestitk. Kupijo jih lahko po prav nizki ceni v papirnicah, trafikah, slaščičarnah in cvetličarnah. Čisti dobiček gre v plemenit namen. u— Dijaki-inje in visok^šolcl-ke. kj nimate rednega pouka, porabiti svoj prosti čas v koristno svrho. da se priučite praktičnih predmetov: strojepisja, s'enografije. knjigovodstva i. t. d. Novi tečaji prično 7. januarja. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. — Informacije in vpisovanje dnevno. — Na razpolago novi prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učnj zavod*, Domobranska 15. u— V evangeljski cerkvi bo na Silvestrov večer služba bežja ob 5 popoldne in na novega leta dan ob 10 dopoldne. u— Za desinfekciJo ust in grla dobite v vsaki lekarni FORMICOT PASTILE! u— Važno za vsakogar sedaj in v bodo. če je znanje strojepisja, stenografije, knjigovodstva I. t. d. Praktično strokovno znanje, potrebno v zasebnem ali javnem poklicu. — Novi tečaji prično 7. januarja. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Na razpaiago novi prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. ANEKDOTE, SALE, KRIŽANKE?! u— Društvu slepih je daroval tovarnar g. Franc Sancin 500 lir namesto rož na grob pokojnega veletrgovca g. Karla Pre-loga. Plemenitemu dobrotniku se odbor iskreno zahvaljuje. u— Interesente opCzar.jamo, da je izšla v knjigarni Tiskovne zadruge Slovnica an-gieškega jezika kot II. del prof. dr. J. Kot-nikovega Učbenika za angleški jezik u— Oskrbite si Gospodinjski koledar za leto 1914 v knjigarni Tiskovne zadruge. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično 7. januarja. Desetprstna učna metoda. — Največja moderna strojepisni ca, raznovrstni stroji. — Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. — Posebni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo i. t d. Izbira predmetov po žel M. — Na razpolago novi prospekti: Trg-v ko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Za praznike bo točila odlična vina čez ulico gostilna »Lovšin« Gradišče 13. _ Zahtevajte AMIDON tablete proti glavobolu, nevralgiji. hripi, influenci in revmatizmu. Dobite jih v vsaki lekarni. Z Gorenjskega Namestnik okrožnega vodja v Kamniku je sklical sodelavce, predstavnike oblastev in orožništva na sestanek ter jim sporočil pozdrave okrožnega vodje Pilza, ki je zaenkrat v bolnišnici. Vsem se je zahvalil za delo, ki so ga izvršiii preteklo leto. Smrt v Dravogradu. Med božičnimi prazniki je umrla v Dravogradu 83-letna žena Ivana Lorberjeva. Ob veliki udeležbi domačinov so jo položili k večnemu počitku in na pokopališču so ji domači pevci zapeli v zadnje slovo. Tekstilna tvornica v Zgornjih Gameljnah je priredila božičnico za svoje delavstvo ter je delavce in nameščence primerno obdarovala. Izlet delavcev iz Tacna. Lastnik tvornice za izdelovanje čevljarskih potrebščin »Seta« Ivan Seunig iz Tacna je pred kratkim priredil za svoje delavce izlet ter sam plačal vse stroške izleta Člani obmejne carinske straže v Šmart-nem pri Litiji so zbrali za zim~ko pomoč 5000 mark. Vsota je bila izročena namestniku vodje Haberlu. Spodnje štajersko Posmrtno povišanje v činu. Dne 1. decembra 1942 je padel v bojih na Murman-skem bojišču štajerski rojak sednik refe-rendar, rezervni poročnik dr. Walter Gu-renberger. Sedaj je bil pokojnik povišan v nadporočnika. 88-letnik zdravnik. V Gradcu živi 88-le-tni medicinski svetnik dr. Gustav Bokh. Mož navzlic starosti še vedno sprejema bolnike, za kar je prejel te dni posebno zahvalo po odposlancu štajerskega župnega vodje. Smrt vzornega rudai^i. Od kapi zadet je umrl nedavno 84-letni Jakob Rezniček. rudar v pokoju iz Trbovelj. Mož je opravljal 42 let službo pri trboveljskem rudniku ter je vžival pri svojih tovariših in znancih največje spoštovanje Iz Trsta Prometne zveze Trst—Pulj. Vlaki odhajajo iz Pulja v Trst ob 6.50 in 13 50. Oba v'ak: prispeta v Trst ob 11.46 in 18.40. Iz Trsta v Pulj vozita v'aka ob 6 45 in 13.43; prihod v Pulj ob 11.50 in 18.27. Avtobusa vezita iz Pulja v Trst ob 6.30 in 14. Iz Trsta prispeta v Pulj ob 10.30 in 17.30 Razdeljevanje paradižnika. Pričelo sa je razdeljevanje paradižnika po 300 gramov na osebo v tržlški, gradeški, miljski in postojnski občini. Cena konzerviranemu paradižniku je kg po 15.60, 17.60, 19, 19.40 in 26 lir. Umrh so te dni na Reki 721ctna upokojenka Alojzi;'a Malenšek od čergon}-, 40-letna gospodinja Frančiška Matko—Bo-štjančlč, 221etni mehanik Ernest Zdrabal, 361etna gospodnja Ivanka Brnčič-Grube-šič, 74!etni de'avec Jcdu Gabre. 631etni mizar Ivan Juretič in 231etna gospodinja Jo-landa Ljubi. Smrten padec s tramvaja. 411etn? gospodnja Mart; Rcr.ar iz ulice Glnestre v Trstu je pa:la s tramvaja na progi 8 ln obležala z usodnimi poškodbami, za katerimi je podlegla. Ponesrečenci. V svojem sanovamju je padla 68Ietna Gizela Legat talko nas eč.no na tla, da si je zlom-la levo na ".'ahaiico. Na Goldonijevem trgu v Trstu je prša pod konjska kopita 661ctna gos^oiinja Reza Krili, ki ima poškodbe po vsem telesu. Po levici se je hudo opekel mali Ivan Do-diier iz Umaga, ki je med igro prevrnil posodo, napolnjeno z vrelo vodo. Tramvaj zavczll v pogrebni voz. V ulici Azeglio v Trstu £3 je pripetila nsnavrdna nesreča. Po nesrečnem naključju je z. .vozil tramvaj proge 5, ki pelje v Rcjen. v pogrebni voz. Stek'a na vozu so se razbila z voza je zagvmela rakev z mrličem. P. i karamrolu se je ponesreči! tuli 5 i letni voznik N kola j Prhor, ki je pr.Jel s posebnega voza in obležal z cbn.tnirnl p £ o '-barni. Pogrebni sprevod je lahko ni" al.e. val svojo pot. patem ko je prisp 3 Irug pogrebni voz. Ponesrečenca vo r:';. P.i-ho; ja so prepeljali v tržaško bolnišn:co. Namesto novoletnih voščil sorod niko?n in ------" posojanja no/oV.irh dani bogutim znancem — pošljite :e'o? voščHa neznanim revežem, tako da darit- 1 \tlz za Zir/sko dotgoč in ccš!je!s darove njim. Smrtne posledice usodne poftkodbe. Poročali smo o dogodku v tržaški Drahcrjev: pivovarni. Med ranjenimi je bil tudi delavec Natale Lorenza, k je. kakor njegov delavski tovariš Karel Vrua, podlegel smrtnim poškolbam. Nezgoda v Gabrovio'.. 531etna kmetica J osi pina Karlič iz Gabrovice na Krasu je krmila v hlevu živino. Pri tem jo je nebodla krava na roge. Karličeva je obleža a s poškodbami po vsem telesu. Zdravi se v tržaški bolnišnici. Iz Gorice Nove odredbe goriškega nadškofa. V smislu posebnega razglasa goriškega nadškofa morajo biti cds^j p; do preklica končane slovcnrke maše v gor šle h cer kvah in vonih nasebin. h gorške nadškofi je. kjer se daje alarmni znak, najpozneje ob 1030. Popcldanske cerkvene pobožnosti se ne bodo pričele pred 16. uro. Novost v goriški cerkvi sv. Ignacija V cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici bo vsako nedeljo ob 9 zjutraj slovenska propoved pri deveti maši. Za pridigarja je določen stolni kanonik dr. Brumat. Pri te, maši bo tudi slovensko petje. Pevce bo vo iil goriški glasbenik Envl Kcmel. Dogon živine bo v januarju 1944 na pod ročju goriške pokrajine: dne 4. januarja v Caprivi ob 8. Dne 12. januarja v Gorici pri mestni klavnici ob 8. Dne 13. januarja ob 8. v Krminu Dne 19. januarja ob 8. v Gorici, dne 20. 'anuarja v Zagradu, dne 26 Januarja v Gorici, dne 27. januarja pa v Grad škj ob Soči. Cene živilom. Bolg-rški f žol stane v Gorici kg 9.50 lir, grah 14.70 lir, mezga pol kg 14 lir, sladkor 11.50 cziroma (kristalni) 11.30. Smrt v Solkanu. V Solkanu so našli mrtvega 741etnega Štefana Gomlščeka. katerega je zadela srčna kap. Obstrelili so ga. V goriško bcln'šn'co so pr:peliali te dni hudo ranjenega 551etnega Avgusta Grgiča, katerega je pred doma Čo hišo zade"o več krogel. Smrt v vodi. 521etni Srečko Ž;žmond iz Vrtojbe pri Gorici se -e zvečer v temi vračal demov, zgreš'1 pot in utonil v potoku Vrtojbic1. adel je namreč z g'avo ob kamen, obležal nezavesten in pozneje izdihnil. Poškodovana noga. Na Slapu pri Idriji je nezranec obstrel'1 24!etno šiviljo Viktorijo Kovačlčevo, ki ;o je zafel v desno nogo, ter j! ranil kost d- so ji morali v Gorici v bolnišnici odrezati n:go nad kolenom. Smrtm nesreča. 161etni Ivan Kenda po rodu z Reke, je v svc.iem stanovanlu v ulici Fajtleva hriba č!stil svojo puško. Nesrečno nakl učje je hotelo, da se je puška sprožila in da js strel zadel nesrečnega Ker; do, ki je kmalu potem podlegel za smrtnmi poškodb"mi. Vsak dan nezgode. 531etni m'sar Ivan Sukslda iz Šempetra ja padel s kolesa in si z'omil levo nogo v gležnju. V okolici Vipave -'e peljri mali M"ks Kran'c konja k napajališču. Konj pa ga je nenadoma brcnil tako močno s kopitom, da mu je zlomil levo nndlahtmco Obi ponesrečenca se zdr~v:ta v gcr5šk' bclnišnicl. Przitc na kolesa! V kavarni V:doz v Lu-činiku pri Gorici se je pomudil nekoliko č-isa 28'etn' Kv^r n Dion!sio. Pred poslopjem je pustil svoje kolo, ki ga pa ob vrnitvi ni več našel. Varnostni organi poizvedujejo za tatinsk:m zlikovcem, ki so mu že za petami. Iz Hrvatske Smrt polkovnika Auerja. Dne 11. decembra je v Zagrebu preminil polkovnik g. Avrel Auer. Pokopali so ga na Mirogoju. Izredni poslanik dr. Kavčič premeščen ni Dunaj. »Narodne novine« so objavile odredbo o premestitvi generalnega konzula na Dunaju dr. Andrlje Kr,rčiča v ministrstvo zunanjih zadev. Imenovanja v državni s!užfci. Za državnega svetnika je bil s Poglavnikovo cd-redbo imenevan Doglavnik Adema®a Me-šič. — Veliki župan velike župe Hum v Mostaru Petar Zlat< r :e imenovan za svetnika Ba^ske-a stc'a v Sarajevu. — Za podžupana velike župe Bilcgora pri Bjelo-varu jc bil imenovan dr Joiin Vedriš. Z'?la G.vungjenac je gest- vala n?. Dunaju. Dunajski časopisi so v zvezi z gostovanjem Z'ate Gjungjenčeve v »Madame But-'erily» in »Eohemu« ob avili obširne kritike. M d diug:m pouclar aji, da je gostja trdi t:krat pokazala veliko bogastvo svojega glacu in nadarjenost za igro. Čiščenje na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo. da se čiščenje kemuni tičnih tolp nadaljuje po načrtu. Osvobojeni so bili kraji: Foča, Srebrnica, Cajniča in Goražda. Na Dinari so imeli kemunisti nad 150 mrtvih, pri Klad iju je v ostri borbi padlo nad 30 komunistov. Več.ia bhka s komunisti je bi- la tudi na področju Bosanske Kostajnice kjer je padlo nad 100 komunistov. V Kor-dunu so hrvatske in nemške čete zavzele Cetingrad. Smrt dcmobranskega porot ii!;a. V borbah v vzhodni Bosni je padel d-;n branskl konjeniški poročnik Branko Suk. Doma je bil iz Tivta v Boki Kotorsk . vojn ko š pa je končal pred 15 meseci v Z grebu. Potem je bil ves čas na fronil. :-m ' pokosila v 22. letu starosti. Poke : i Branko Suk ima pri vojakih še dva br " in sicer letalskega poročnika Viiima in domobranskega poročnika SlavkJi. Skrb Ržerega križa za intern!rance. Hivatski listi poročajo, da je ca si rs^vo Rdečega križa odpolovalo v Italijo. k;er bo po raznih taboriščih zbralo interniran-ce in konfinirance jih spremilo v domovino. Odposlanstvo ima vsa potrebna pooblastila. Beie&nica KOLEDAR Petek, 31. decembra: Silvester. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; Ob zvokih glasbe. Kino Sloga: Ko spet sonce zašije. Kino Union: Med dvema snubcema. DEŽURNE LEKARNE Danes; D/. Plccoli, Dunajska cesta 6, Hočevar, Celovfika cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. ZATEMNITEV je strogo obvezna cd 17. do 6.30 ure! DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek. 31. dec., ob 16.: Cvrček za pečjo. Izven. Cene od 22 lir navzdol Sobota, 1. jan., ob 16.00: Cvetje v jeleni. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Nedelja, 2. jan., ob 16: Nevesta s Kron°. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Ponedeljek, 3. jan.: Zaprto. Mladinska igra. Drama pripravlja ponovitev na novo naštud rane mladinske igre, ki jo je napisal Fcrster, »Robinzon ne sme umreti«. Delo je bilo izvajano pred 10 leti in je csvojilo mlado in staro občinstvo si svojo prisrčnaetjo in vzgojno visoko vrednim jedrom. Vsebina dejanja se suče okrog znamenitega rokopisa mladinske povesti »Robinson Črusoe«. ki jo je napisal Danijel Defce. V igri nastopa pisatelj in njegov izprijeni sin Tem, ki proda dragoceni rokopis. Lov za njim in učinki knjige »Robinson C raso e« so orisani na prisrčen in mestoma humoren način. Igra je namenjena odraslejši mladini. Režira jo prof. O. šest. OPERA Petek. 31. dec., cb 16.: Melodije srca. Izven. Cene od 35 lir navzdol. Sobota, 1. jan., ob 16: Prodana nevesta. Isven. Cene cd 32 lir navzdol. Nedelja, 2. jan., cb 15.30 Sneguročka. Izven. Cene od 32 Hr navzdol. Gregorc: »Melodije srca«. Libreto: H. Stepančič. Pri predstavi danes poje glavno tenorsko partijo Marij: na g. Drago čuden, vsa ostala zasedba kot pri premieri. Smetana »Prodana nevesta«. V soboto bo pel part:jo Janka v Prodani nevesti Vinko Slanovec, Marinko Ksenija Vidalijeva, Kecala Friderik Lupša. Ravnateljstvo Drame naproša starše, da k predstavam »Nevesta s krono« in »Normanski junaki« ne jemljejo s seboj ir« ne pošiljajo v gledališče otrok, ker sla obe deli vsebinsko za otroke pretežki in zato dO;goča65jo in delajo nemir ter tako motijo odrasle obiskovalce. RADIO LJUBLJAKA PETEK, 31. DECEMBRA 7.00—8.00: Juti-anji keneert; vmes od 7.30 do 7.40 poročila v nemškem in slovenskem jeziku. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemškem in slovenskem jeziku. 12.45—14.00: Konacrt Malega orkestra. Sienovic. 14.00—14.10: Poročila v nemškem jeziku. 14 10—15.00: Za vsakega nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemškem in slovenskem jeziku. 17.15 do 17.45; Popcl lanski koncert. 17.45—1S.C0: Slovstveni kotiček. 19.00—19.30: Slovenska ljudska oddaja. 1S.30—19.45: Poročila v slovenskem jeziku. Pregled sporeda. 19.45 do 20.00: Mala glasbena medigra. 20.00 do 20.10: Poročila v nemškem jeziku. 20.10 do 22.00: Pisan večer, prenos iz ljubljanske opere. 22.00—22.45: Sta-o leto se poslavlja. 22.45—00.00: Ludvvlg von Beethoven: IX. Simfonija. 00.00—00.15: 1943 1914. 00.15 do 01.00: Naprej, v novo leto. Severina Šalija razgovori s smrtjo Za božič je :zšla drobna knjižica lirike — ena redk h liričnih knj g v tem izrazito nelinč-nern času — Sever'"na Šalija »Srečavanja s smrtjo«. (Ljudska knjigama, 40 strani.) Samo štirinajst, delne nekoliko daljš:h pesmi je strnil Sali v zbirko, ki j daje skupno noto tematika smrti, pojavljajoča se zdaj v premih podobah njene večne, ne zprosne žetve, zdaj v pesni.kih si kah in razpoloženjih, k: so ubrana na njeno skrito in vendar pov6od vidno pr sot-nost. Od pive pesniške knjige, ki je izšla malo pred vstopom naše domovine v usodni vojni ples, do tedanje tanke, a poetično kar dragocene knj:žice se je pesniški izraz Severina Ša-I"ja izbrus.il in poglobil. Njegova živčna vlakci:, ca segajo k napahlejšim središčem umetniške sensibilncsti in tvorijo vizije n pesniške podobe, ki dajejo stihom Severina Šalija po-mcmbnG kakovostno veljavo v poezij' mladega literarnega rodu. Iz svojih pesmi zadnj:h dveh. treh le* je Šali izbral s pesebn m poudarkom motive s smrtjo in prpravil dojemljivemu slovenskemu bralcu majhen liričen brevir za tiste m nute njegovega življenja, ko se bo mogel ali hotel sredi v:harja. ki se zaganja tudi v valove naših ču-stev, poglob:ti v meditacije o smrti. Večina ljud se izogiblje tak;h samotnih in molčečih razgovorov z največje neznanko, ki je obenem ed;na gotovost nagega življenja Vzlic temu je vse, kar počenjamo, ;n vse, s čimer uveljavljamo svojo življenjsko voljo, odgovor na njeno večno prisotnost v vsem, kar smo. Ne samo> fe le smrt po besedah antičnega mlsloca prvi in zadnj vzrok s'ehernega filozof Tanja, ona je fcidi skrita navdihcvalka sleherne velike umet- nosti, saj sta Eros in Tanatoe samo dva božanska simbola iste vesoljne ;gre večnih sprememb duha in tvan. Smrt je neugnano v najtesnejši bližrni ž v-Ijenja, in kdor hoče živeti iz polnega ne sme zatisniti oči pred njene vekčino ter pozabiti tega, kar bi človek kot m sleč organizem sploh ne smel pozabiti. Odncs ao življenja je nepopoln, če si ne določimo tud' odnosa do smrti. Filozof Hu;z'nga dobro vprašuje, al' lahko obstoji kaka kultura, ki bi ne zavzela stališča nasproti smrt ? To prometejsko drznost si je dovolila samo sodobna. vital:st čns in materialistična civilizacija, zato se v svojem pretirano optimstičnem utilitarzmu pegreza v močvirje lastne gmlobe, tone v 'astni omejenosti, ki ji zapira poglede v večnost Smrt n un-cevalka življenja in njegt vih neskončn h ciljev, marveč je vprav njegov moter. njegovo večno izhod šče. ali kakor je zapisal mist k An gelus Silesins, čigar stiha je Sevenn Sali postavil kot motto na čslc svoie knj:ge. Smrt je dobrohotna stvar: čim huje nas boli, življenje lepše zmir iz nje nam vzkal Šalijeva drobna zbirka se začenja s pesmijo »Smrt «, ki tiplje okrog njene tvame podi be in slika prisotnost večne Neznanke v vsem. kar srečuje v življenju pesnikov v:dcviti pogled. Naposled 6e spomni še neizprosnega me-menta lastne smrti 'n pravi: Ko zvabi me tvoj klic na Zale. nasproti pošlji ni pomlad, da bodo rože ji odpale na hladne pot izpoid arkad. Tam bova šla v dvorane molka, kjer vse zgubi Svoj zvod in draž. in zagonetka kot Kreolka razgaljeno telo mi dal V naslednjih pesmih (Groza Stvar? nvnule. Noč. Tiha ura. Žilcst:) je pesnik postavil :-mrt v ozadie svojih nm golčijo« :n kc je ». .lune luč vol.-;v« n »k kor kača se strupena / lovi pc fručah okostnjakov«; zdaj sc spominja tega l:ar je m n le in ie zato prav tako zaznamovan.', s pečatom Mnrti. zakaj življenje je večno m;nc-.^rje: n- t-i no e terene »Ncči« al: v tenkem suevu pr slu kuje poteku t:hc ure. ko mu ie v du'e odnadei var ljivi lesket sve'a in 7-i'nava z nairahlej im duševn m sluhom k'.r kc n e. k: priha a »'z mrtvih dni« — nic k: je sanir. »« spomin. Krasna 'e »Pro"nja ?a mrtvega pesniku«, v pesmi »Zarj'« vzk'ika Ra.ti, večaj se •?. (r.jvs v d?n. Zori seme nn":h bridkih ran! Že v tej rahli nadeji v svit novega dne. k pr haja ro črni, zli noči "e bolj pa v »Baladi«, morda najlepši pcsm;. kar jh je doslej obredja slovenski liriki izkušenost na: h viharnih dni. stopamo v vrečo bl'ž no sedanjosti Smrt ni več samo obči problem člove-kega b tja n žitja. marveč je trko imenovana aktua'nost: nekaj, kar srečujemo kot mrzli resničnost vojnega časa. Prav tak skr vnosten nadih oodobne. s simbolizmom prežete balade kaže pesem »Pastirca«. »Na grobeh« je dvogovor med pesn'kom in mrliči pod rušo Mrtvi mu odgovarjajo: M:sliš na grob? Ne obupaj, dobro je z mrtvimi skupaj nočasi trhlimo v prah. živih nas n več strah. Pesem »Pre defunetis« je e svojim rilkejan- j stbi-ča->'n'nn merili sploh n: mogoče oceniti. Ženske, ki j'h takšna čustva privedejo do tak'!i čudovitih dejanj. učinkuje-'o z vzponom svofh sil zmerom lepo. bodisi kjer koli in k^kcr koli. Tesra o ženski v soortu ni mosrcče trdit'. V športnih tekmah se por av'j "jo prizori, ki žensk1 ne nudijo najprimernejše priložnosti za uveljavljanje njene ženskosti. To izvira iz borb°ue strani sncrta "'n iz edine zaverti, s katero gre vsak športnik na tekmo, da je treba zmagati z- vsako ceno- ženska b; morala v še tako ogorčeni športni borbi ostati mirna zvesta sama sebi in svoj' naravi, kar bo dvignio celotni vtis njenega nastopa. Ženska mora tudi v športu ost~ti ^pa. To pravilo mora imeti zmerom pred očnv-Prav zaradi tega bo morala sploh opustiti nekatere kretnje in vežbe, ki. so izrazito nameniene moškim Saj je dovolj panog, ki> so pr kl"dne'še zanio in tem naj se posveti s tem večjo ljubeznijo. Na prvem mestu je treba tukaj navesti — umetno drsanje. Ta ljubki gpcrt na ledu je močno podoben plesu, ki ji že sam po sebi bol »lež! Drug pregovor se glasi: Če so jazbeci močno zamaščeni. bo pritisnila mrzla zim? Tudi človeški spanec spravljajo v zveze z jazbečevim. ko pravijo: Kdor trdno spi spi kakor jazbec. Menda so ja7beci letos že nastopili pot v svoje zimsko spanje, kajti v zraku diši po snegu in je samo še vprašanje časa. kdai bo zapadel in oble žal. Po tem, če lo letošnji jazbeci odšli spat tolsti ali mršavi bo treba presojati kakšna bo zima DELAVCI v rtarrvsti od 20 do 35 let po možnosti ti- zaposleni v gradbeni stroki, dobe rstalno raposPtev fr' »M-l;ana. Iz zidarske stroke, ce-mentii=ti m brusuči im.vn prednost -"^ISn-ls KROJ POMOČNIKA za velike Ko^e. sprpi~i~ prvovrstni sa'on. Fonud be na ogl. odi J"t i TRGOVSKI SLUGA ki je izurjen v Sp-c"riJ-ski trgovini, dobi službo Ponudbe na ogl očd Jut-a pod »Po«t n« 21238-1? j rOSTRE2XICO za takoj, rč&m Mi"ec. CHI-Metolova 69- -III — Be?,:=T24241-1 n GOSPODINJO »imostojno. snažno in . va^no vešfo m-šVirfkf : kuhe in lJub^teM cn 1 otrok . sn.xO p vov- t FpreJ~e*n t«'o".— 1 N slov v vseh p>Jo"»l-nic^h »Jvt a« 35-la KlrHAR'CO ki oT--ux'ni, tud; s?rr>o fe7 d n. P1t-ča in hrana dob"-. Naslov v vseh posl. Ju*ra-24251 1 s ELEKTRO-MOTOR še pedvojiji, moian 25 k. s., takoj prodam. — i Zgias ti se Je do oldns. -Naslov pove oglasni rd delek »Jutra«. 22 6 MOŠKI PLAšf: podložen s koiuhov no, j ugodna p odam. N s'ov v oglas, oddelku Jutra. 1-6 PISALN' STROJ Contnental, nov. p rti-bel. p olam. Vrhovčeva ulica 14. 4-6 PRODAM nove damske glace rokavice, zijr.ske in 1 duc. domskih platnenih rob-cev. Naslov v og snem oddelku »J;tra«. 24253-6 MOŠKE ČEVLJE rjave. št. 42, nore — ln pcjz rce št. 40 prodam. KI a dežna ulica štev. 33. 2 "280-6 ZIMSKO SUKNJO proda kroj. štvo I~lič. P-ažakova ul. 10. 24279-6 KLXO UNION Telefon fl-t\ Napeta ljubezenska drama Med dvema snubcema Borba mlade žene med ljubeznijo in dolžnostjo. — Marte Harell, V/illy Birgel, Evvald Balser. Predstave ob 15.30 in 17.30 uri. KINO MOSTE Sloviti tenorist Johanes Heesters v velikem muzikalnem filmu karneval ljubezni Predstave: Praznične dni ob pol 11, pol 2, pol 4 in pol 6. — V soboto in nedeljo ob pol 11. MATINEJA. »iiisMas SIV V4 JENKA išče mesto. — Naslov 24197 44 Ml SI, PODGANE ■n ščurke z nes livo pokončate s st upon, k gl d >'5 te v d~ >ser Ji Ken\ tidoVKka ul 1 24 T»« 6 SALON KO URO ."tojeio u?oino p o '.im N sov: Co-o.a 1. prvi Vhod, vrsta t 12 -Oried od 12 do 14 vr*. fl^-fi CANKARJEV ROKOPIS prve ti »KkrdMjt. ;:rod.-m po ugodn čari. Ge b čeva 42. 25-6 RA :IO AFAR '.T j-cevni. p.edvojn . p-o-dam. Or ei od 16. d j 18. ii-e N s ov v vseh oosl Jutra. 50-6 MO KO L"RO kronorr.et. r. zupestno, r.ovo. prod '-ti. R Lmčka ul. 15 M ste. 44-6 PRODAM: 4 kcm. v t gumi. 4.5^x17 — 2 avto umi, 1 5x400 — 1 gu.. o za motor, 3.25x19 in 1 d nam i od avtomobila in še d ugo. samo esnim kupcem. Naslov v vseh poel. Ju tra. 51-6 REG. BLAGAJNO tova niško novo, težki predvojn* 'Z.ielek pio-■ iam Ponudbe na ogl •dd. Jutra pod »Nova reg''t rc-" 24233-6 O OI /.AR CE pudrov ne prodam ali 3 »menjam za ze'o f ne nepodkovane St 36-37. — B ankova ul.Ca 3 — ob Linhartovi — Bež g-ad 24245-6 OMARO kombinirano ter kuh nj-6ko opravo — prodam. Hišnik v Gosposki ul. 6. 24-6 iibalil!) mm gobe STAR PAPR kupujemo. — R Weber, Pie.na ulica 8, n.isproti mestnega kopališča J -360 7 OTROjKE SNE KE Št. 33 in 23, kup m. Ni-slov v vseh poel. Jutra. 65-7 2ELOD cei ai. zdrob'jen do 100 kg kup m. GLnce. Postojnska 66. 14210 7 CCJZAit CE SI. 45 kupim. M kac. Ciril Me t- dova ul. 69-a (Bjži-gr d) 24242-7 .-.PORTNI VOZlcLK ali lepeg.i globckeg , kupim. Ponudbe na o las. oddslek »Jutra« pol Cifro »Takoj 33. .4 407 NAJBOLJE 1'BODA^.E šivalne stroje, kolega, ha momke. ot oSkc vozičke in razne druee prtdmete pn t r k-PROMET. — n s prj J Kr ževniške cerkve 242 -7-7 SMUČARSKO OBL. KO za 13—14 let starega fanta iel m k p t: P nudJe na ojl sni cd<3e !ek »Jutra« pod zn iko »Modr.i«. 24293-7 STANOVANJE enosobno, z vsemi tiklin. m, iščem "za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 12 21a OPREMLJENO SOBO ev. s souporato kuhinje, odd.-m. OTled od 12. do 15. u e. Naslov v V' h posl. Jutra. 64 23 OPREMLJENO SOEO v b.lžim Trnj> k; r.e--kve, išče gospod. Ponudbe na ogi. odd. Ju ra pod »T novo«. 57 23a OPREMLJENO SOBICO po možnost: s posebnim vhoaom, išče gospod s 1 J:ixiuarJem. Ponudbe na 05I. od-e!ek »Jutra« pod značko »Domač-. 243.0 23j. STAREJŠI GOSPOD osamljen se 'el -pognati v svrho ženitve s p e-pro.to idi al; d ,vo \ot družabn co. sta •> oj 40 let. S ka z ž Ijena. 3 mo resne pjnudbe na ogl odd. Jutra pM šifri »Resno«. 242-7 2j POSODO za kisanje repe m za nasoltev me sa. dobita pr: Gospodarski zvez. — B!eiweisova cesta 29 24017-37 bre;:ove metle držaje za lop.te. omela :td dobite pr Gospodarski zvezi BIeiwe s va cesta 29. 24019-37 jedilne buče :n za k-mo dobite v Maist ovi ulici štev 10. 24013-37 PR\5'CJEREJCI! Odlične buče za krmo dobite še nekaj dru v Maistrovi ulici 10 — za jelgijsko vojašnico "4179-37 ZAPESTNO URO Long nes. je izg bi! siromašen regunec Polten najditelj se na- o-'a. da jo proti nagr dl 200 lir v ne. Lah Vrhovčeva ulica štev. 1. 23-37 ZAPESTNA URA se je izgub la dne 28. de-cemb a od 17. do 19. ure od car na niče po Vi her-jevi. šmartinski do Gni-dovčeve ul ce Najd tolja naproiam. da Jo proti nac adi vrr-e v ioar n'j-nici. 17-^7 n sem plačnik za dclove ki b 'ih n pravila mo'a žena Devetak Ivanka. — Jo p Devetak — preje Viti. Er.anueUa ulra JO. 24 63-37 vzame TAKOJ V NAJEM večje, suhe skladiščne Iti poslovne prostore po možnosti v središču me^ta. — Naslov v ogL oddelku »J u t r a«. Slaščičarna m kavarna »Pstii&k« javlja, da je bila — vsled odpovedi lokala od strani novega hišnega gospodarja — primorana opustiti svojo PODRU2NICO poleg »Figovca«. Zato se zahvaljuje vsem svojim dosedanjim p. t. gostom in odjemalcem za njihovo pozornost in jih naproša, da ji ostanejo naklonjeni tudi v bodoče s svojim obiskom v njeni glavni slaščičarni in kavarni na bivši Aleksandrovi cesti. Slaščičarna In kavarna „Petriše&" Daphne du Maurier: 59 Roman »Izvrstne, milostiva gospa.« Oiprl je vrata, in Dona je krenila skozi mali, bujno zaraščeni vrt. »Ne bo nema izpodletelo, William,« je zatrdila, »čez tri dni, ako ne prej, boste v:deli bretanjske pečine. Veseli boste, Ko boste spet dihali francoski zrak, kaj ne?« Hotel jo je še nekaj vprašati, pa je naglo krenila po stezi do svojeg- konja ki je bil tam privezan k drevesu. Ziaj, ko je pričen ala svojo nalogo, se je čutila odločno in močno; tisto koprneče razpoloženje, k* jo je bilo obšlo na vrtu v Navronu, jo je bilo zapustilo, kaker hitro je n:počil trenutek, ki je terjal od nje dejanj. Vse to je bilo minilo. Naglo je jezdite-: čvrsti konjič je jadrno dirjal vzdolž mokrih seči. Kmalu je dospela do parka, ki je obdajal Godolphinov grad. Nekoliko dalje zada' je Vdela s:ve obrise poslopja. z:jetni stolp in močne zidove trdnjavice, ki je spadala h grajski stavbi. V stolpu, med zemljo in linami, je bilo kakor reža ozko okno. Ko je jezdila mimo njega, ji je srce mahoma jelo r zb jat!; to je morala biti njegova ječa; najbrže je bil slišal peket njenega konja in splezal gor k odprtini in ;io je zdaj gledal od ondod. Sluga je pritekel, da ji prime konja; za- čudeno jo je gledal; zdelo se ji je- da ug:b-lje, zak?j je lady St. Columb iz Navrona pr jahala sred: popoldanske vročine na navadni kmečki kl;'usi, sama, ne da bi jo spremljal mož aH vsaj konjar. Peljali -»o jo v ve'iko preddvorje, in tam je vprašala ali bi lahk- govorila z njegovim lordstvom Med čakanjem je gledala skozi v*sok"? okna v park. Tedaj je opazila sredi trate, nekai vstran od drug'h in obdano z vrvjo, mogočno drevo, mnogo višje od vseh ostalih. Na eni njegovih širokih vej je sedel mož. ki je z ž go nekaj delal in se pre-krkoval z majhno gručo mož, ki so stali spodaj. Odvrnila se je, in mrzla zona jo je izpre-letela. V dvorani je začula bližajoče se korake, lord Godclphin je stopal proti nji. »Najponižneje v"s prosim za zamero, mi-lotiva gospa,« je rekel in j' po'jub:l roko, »bojim se, da ste me morali čakati, a po pravici povem, vaš obisk prihaja malce v nečas — smo pač vsi priz deti — stvar je namreč ta, da mi žena lež" v porodn h bolečinah, in baš ta mah pričakujemo zdravnika.« »Oprostite mi, dragi lord Godolphin,« 1e rekla Dona, »da sem to vedela, se vas nikoli ne bi b;la usod'la motiti Toda prinašam vam sporočilo od Harryja in hkratu njegovo prošnjo za zamero V Londonu se je zgodilo nekaj kar ie terjalo, d.a se ne-utegoma vrne tja; opoldne je odpotoval z otroki, in . ..« »Harry se je vrnil v London ?« je vzklik- nil v skraj.-.em začuden u, »saj je bilo vendar dogovorjeno, da pride sem. Možje baš pr pravljajo drevo, k: kor lahko v dite odtod. Harryju je bilo mn do tega, da bi videl Francoza ko bo visel.« »Izreka vam svoje najiskrenejše obžalovanje, a stvar je bila res je ko nujna. Menda je v neposredni zvezi z njegovim veličanstvom.« »Oh, potem seveda, milostiva gospa v tak:h okol ščinah dobro razumem. A škoda je, zelo škoda. Priložnost je tako Izredna in zmagoslavje tako popolno. In spričo tega, kako se stvari razvijajo, je skoraj podoba. da bomo hkratu slavili še nek j drugega.« Pokaškal je in z važnim na moč samozavestnem izrazom vrgel g"avo nazaj Ko se je n to začulo drdranje voza se je ozrl prot' vratom: »To bo najbrže zdrav-n;k,« je dejal, »ali se smem za trenutek odstraniti?« »Ali, lord GcL\lW