620. štev. Posamezna številka 6 vinarjev. flDAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1 ‘50; s pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10"—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: V Ljubljani, nedelja dne 14. septembra 1918. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto it. Posamezna številka 6 vinarjev. 5« Uredništvo In upravništvo: at Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. S. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pietna se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta IB v, osmrtnice, poslana ia zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja poji: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :x is Telefon številka 118. ::: gr.ii>,. Nacionalna stri.J. »Mi Slovenci ne poznamo nacionalne strasti.« (Nekje.) Posnemati moramo druge narode, ki svojo deco že v ljudski šoli vzgajajo v naravnost strastne sovražnike narodnih nasprotnikov; tega pri nas ni, ker živimo hlapčevsko narodno življenje.« (J. E. Štuhec v knjigi, »Slovenska narodna mladina«.) Znaki dolgoletnega suženjstva So nam tako piešli v mi.so in kri. da jse jih bomo težko otresli^/Nimamo Pravega narodnega ponosaT narodne zavesti, k; bi nas odvračala od tega, da ne podpiramo svojih dušmaninov. Ni to samo pri priprostem ljudstvu, ki hodi kupovat tja, kjer dobi ceneje, ie tudi pri takozvanih narodnih kro-Kih. Kaj Slovenec ali tujec, vse eno — saj smo vsi ljudje. To so izgovori. Ko je oškropila ljubljanske ulice za Časa septemberskih dogodkov slovenska kri, so sc ljudje malo predramili in pričakovali smo, da se bo vsaj nekoliko spremenila mlačnost narodnih^'rogov. Ali glejte, menda se Še,ni k/i dobro posušila, pa bili so zopet stari mlačneži, zadovoljni hlapci; jFo samo za primer! / ! Ko ijf ponosa in zavesti, ka.ko bi Se pri njš govorili o nacionalni strasti! Prjtias pa nacionalna strast, to ie pa žf pregrešno! Kako bi se pa izhajalo lepo po krščansko. Sovraštvo Je greh — pravijo klerikalci. Res ni čuda, da smo vse prej kot pravi Slovenci in Jugoslovani! Olejte, sad tisočletnega robstva! Ko bi imeli nacionalno strast, bi ne bili danes hlapci, gospodovali bi s svojimi brati na 8voji zemlji, imeli bi svoje šole, svoje *°spodstvo ,svoj kapital. Ljubeznivost -fcnanial sluga; navajale se so tudi pohvale, odlike in nagrade iz prejšnjega leta ... katera ie imela kaj takšnega. Vsako dekle se je najprej poklonilo razsodišču, ozrlo se naglo na tisti kraj dvorane, kjer ie vedelo, da sedi eden ali par naklonjenih poslušalcev, in sedlo nato h klavirju. In začel se je Mendelssohnov Koncert, ki so ga poslušali člani razsodišča... nekateri pozorno, zapisavaie si pogreške in delaje beležke — drugi pa pogreznjeni v blaženstvo. ki je bilo prav lahko da tudi zaspanost. Sluga je javil: »Gospodična Leonija de Monta-niak!« In nečakinja gospodične Adele je stopila na nevarna tla. Zazdelo se je. da lepota v tisti rodbini ni navadna. Dvajsetletna Leonija ie bila dolga 'n koščena kakor teta: iz bledomodre obleke se ji ie dvigala poštena, neznatna glava. Sedla ie h klavirju. Igrala je res jako dobro. Bilo je pravilno, šlo je kakor namazano ... Tudi čitanje not. ki je sledilo po igri. se ji ie posrečilo brez napake Tovarišice so ji ploskale na vse kri-plje. Stara markiza se je obrnila h gospodični Adelini: »Čestitam: vaša nečakinja ima kaj lep talent. Ali misli potem poučevati?« »Da. gospa markiza.« »Obeta si lahko najboljše.« Toda Ivona io Je prekinila:! »Oh. stara mamica, poglejte vendar tistole srčkano blondinko...« Bila je Gilberta . . . Gilberta, ki se je bližala vsa dražestna v svoji obleki od kitajske tenčice — mojstrskem delu gospe Žirarjeve. »Da«, ie pritrdila markiza, na-stavivša kukalo, »ljubka je ... in celo ... v svojih potezah ima nekaj . . . ne. čudna reč . . .« Prekinila se ie sama. Cernu bi tudi omenjala površno sličnost, ki jo je bila presenetila . . . Sluga je javljal med tem: »Gospodična Gilberta Leme-trova.« »Oh!« ie zamrmrala markiza, »ime tudi . . . Kako neumeven je včasi slučaj! . . .« člani razsodišča so se pozorno zgenili. kakor hitro ie položila deklica roke na klavir. »In kako zna igrati.« je menila Ivona. »Kako žametno ji zazveni tu in tam klavir pod prsti. Glejte, glejte, mamica: človek bi dejal, da ga boža.« »Da. da.« ie rekla Adelina nekam zlovoljno, »tako enakomerne tehnike pa le nima kakor mola nečakinja.« »To ie tudi res,« ie dejala markiza vljudno. 'Ivona se je komaj premagala, da ni pripomnila: »A vse eno mi ugaja igra te gojenke bolje . . .« Gilberta le doigrala: pri čitanju not, ki je sledilo nato. se ji je parkrat zateknilo. Nato so se vi stile ostale gojenke; ko je opravila poslednja, se je umeknilo razsodišče v posvetovalnico. Med občinstvom pa se je naglo dvignil šum. in nekakšna vročica se ga je polastila. Toda kmalu se je oglasil zvonec. in zopet je zavladal mir. Vstopil je ravnatelj konservatorija, nepremični predsednik razsodišča — in za njim vrsta kolegov. Med bravi. katerih vztrajnost je bila včasih protest proti nagradi, ki se poslušalcem ni videla dovoli visoka. ie naznanjal izpitankam ukrepe razsodišča. Nečakinja gospodične Adeline je dobila drugo nagrado. »No.« je vzdehnila stara devica, »še enkrat bo morala k izpitu. Ah, Bože, kako kruto je. ako človek nima drugega priporočila kakor svoj talent!« Toda že ie zaklical sluga: »Gospodična Gilberta Leme-trova.« Vsa v smehljaju in sladkem razburjenju je stopila deklica na oder. »Gospodična.« ii je velel s svojim nailiubeznivejšim glasom ravnatelj konservatorija, »določili smo vam nagrado prvega reda ... za jutri pa vas pričakujemo k izpitu, ki sicer ni važneiši od današnjega, ki pa vemo. da ste se pripravljali zanj še vneteje kakor za tega.« Dolgo časa je grmela po dvorani salva ploskanja. Ivona se je obrnila h gospodični Adelini: »Kaj je menil ravnatelj s tem, kar je govoril o jutrišnjem* izpitu?«! Odgovorila ii je gospodična de Montanjak, ki se je bila pravkar vrnila k njim — precej zlovoljna, toda! trudeča se. prikriti svojo užaljenost: »Gospodična Lemetrova dela tudi izkušnjo iz petja. Imeniten glas ima.« »Naj si bo tako ali tako.« se je oglasila markiza, »vroče je tukaj, kakor da bi pekli kruh. V ta krai me ne spraviš več tako kmalu, dragai Ivona.« »Pa ie bilo vendar zelo zanimivo. mamica.« »Ali bi šla rada še?« »Oh. da!« »No. potem, draga moja, si poišči drugo žrtev, ki te bo spremljala. Pa vi. Adelina?« »Moj Bog . . . jaz ... Jaz sem takšna, kakor Ivona . . . zelo me zanima ta reč.« »In posebno jutri.« je govorila mala. »ko je izpit iz petia za ženske razrede. Ah. to bo še vse zanimivejše kakor klavirski izpiti! . . . Res bi rada vedela, kaf bo pela srčkana blondinka, ki ji Je ravnatelj tako n£6-klonjen.« »Arijo iz »Kraljice Sabske«, go-; spodična.« Je odgovorila uslužno gospodična de MontajnJak. ’ ' / (Dalje.) ^MiVSLw. Kranjski deželni zbor, ki ie sklican na 24. t. m. Je za klerikalne voditelje. nekaj podobnega, kar Je bilo porotno zasedanje za Moškerca. Mo-šker-c je toliko na boljšem, ker se lahko poroti umakne In gre v §vet, da si razširi obzorje, klerikalni voditelji pa tega ne morejo storiti. Toda nič se nikar ne bojte, ker vaši nasprotniki so tolerantni ljudje. Radi deželnega zbora so klerikalci čisto oplašenl. Drugod bi stranka — prijateljica ljudstva, kar hrepenela, da pokaže, kaj vse je storila tekom leta za deželo in da predloži načrte za prihodnje delo. Pri nas pa, kakor bi jih s kropom polil. Niti besedice o deželnem zboru ni prinesel včerajšnji »Slovenec« razven brzo-iftvke. Kakor rečeno: nič se ne bojte! Državni zbor bo prav težko deloval. Vsled absolutizma in komisa-rijata. ki vlada na Češkem so češki radikalci sklenili za toliko časa onemogočiti vsako delo v državnem zboru, dokler bodo te razmere na češkem vladale Kraljev govor ni Imel političnega značaja. Dobra Je ta: govor človeka okolo katerega se na vse zadnje vendar suče vse politično življenje, govor tega čloyeka — kralja nima nobenega političnega pomena. Tako je 'dejal grški rninist. pred. Venizebs na Francoskem, da izbriše slab vtis. ki ga je napravila Konstantinova hvala pruskega drilla. In Venizelos je še pristavil, da je bil govor zato brez političnega pomena, ker je kralj potoval brez odgovornih ministrov, če potuje kakšen diplomat in zine pri kosilu tu in tam kakšno besedo — Ima ta beseda takoj političen pomen — če govori kralj, tedaj je njegov govor brez političnega pomena, pa magari če pove svoje misli nemške mu cesarju; političen pomen ima kraljev govor le, če ga nadzira odgovorni minister. Kakor je videti imajo na Grškem prav zdrave predstave o kraljih in o njihovih govorih. Štajerski klerikalci že zdihujejo. Vsled neznosnih razmer na meji se slov. narodno časopisje vedno bolj širi, z veseljem moramo povedati, da sega danes »Dan« na našo skrajno narodno ineio In da dobiva vedno več prijateljev. To je za našo slovensko stvar velikega pomena. Saj vsak prlprost človek lahko spozna, da s klerikalno narodnostjo ue pridemo naprei. Zato pa zgublja klerikalizem in njegovo časopisje tla pod nogami. Veseliti nas mora, da dobivajo dogodki na eni strani naše domovine na skrajni meji druge strani. To Je vesel pojav. Dogodki na jugu odmevajo na severu. To priznava štajerska »Straža«, ki takole piše: »Pred dvojnimi volitvami torej stojimo. Uspehi slovenskega svobodomiselstva na Goriškem so dali tudi našim svobodomiselcem pogum. V zadnjem času opazujemo zopet intenzivnejše delo liberalcev v cirilmetodar-skih in sokolskih društvih. Sploh sili liberalizem po teh dveh organizacijah vse globlje med naše ljudstvo in mnogi niti ne spoznajo te nevarnosti. Osobito pa je postalo libeialno časopisje vse predrznejše in agitacija zanj živahnejša kakor kedaj poprej. Agitacija za naše liste pa je v zadnjem času minimalna, po nekod, z ža-• I? moranio Priznati, je pa sploh m. Mnogi naši imoviti in odlični pristaši so_ brez lista. Gostilne, v katere zahajajo naši strankarji, imajo samo nemške in liberalne liste, našega nobenega. Obrtniki, ki živijo od naše stranke so naročniki nasprotnih časnikov. Ali je to red v stranki, ali je to znamenje strankarske zavednosti?« Torej »Straža« oziroma klerikalci se bole cirilmetodarije in sokolskih društev. Narod je spoznal klerikalne sleparije in stopa v boj za narodno stvar *a^0* Slovenci vsi na delo za našo narodno mejo! v evharističnega kongresai. Kakšnega pomena je evharistična procesija za naš narod — o tem je težko pisati. Vendar je ta kongres obrodil svoj sad. V »Straži« čitamo-Ob obletnici svetovnega evharističnega kongresa na Dunaju opozarjamo na lep^njegov sad med Slovenci, na podružnico svetovne Ingolstadt-ske mašne družbe. Ustanovila se je v Frančiškanskem samostanu v Mariboru, kjer se dobijo sprejemnice in pravila v slovenskem jeziku. Ta masna družba šteje nad 750.000 živih žili’svVmksud da enkrat ua Iet0 slu’ žiti sv. mašo v cast matere božje za Namen TrSh in POmoč v vicah-! m ^ ie torel’ Pospeševati češčenje Marijino ter pridobiti milost sebi in vsem društvenikom Ker S de na dan nad 2000 sv. maš vsak lahko izprevidi, koliko duhovno pomoč dobi kot član te bratovščine Zato jo prav priporočamo. Vpisnina le 50 vin. Za udnino se da poljubno velik dar, ali vsako leto nekaj vinarjev ali enkrat za vselej večji dar. navadno 3 K 50 v. Vsakoletno sv. mašo da vsak po svojem kraju brati, ako Je le mogoče. Kdor se želi pridružiti. zapiše razločno svoje krstno In rodbinsko ime ter kraj svojega bivanja in pošlje denarni znesek na naslov: Uprava mašne družbe v frančiškanskem samostanu v Mariboru. Ml pravimo; Izborno! Tako se rešuje narod! Vse naše gospodinje že prav dobro vedo. da je Kolinska kavna primes najboljši kavni pridatek, obenem pa edino pristno domače blago te vrste; zato vse naše gospodinje ko-pujejo samo Kolinsko kavno primes, ki se jim je najbolj priljubila. Čudovita naglost avstrijske pošte. Na poštnem uradu v Vipavi je bila dne 22. avgusta oddana razglednica za v Ljubljano, kamor je došla v roke naslovljenca 12. t. m. Rabila je zelo dolgo pot — in to celo z av tomobilom do Postojne — celih 21 dni. Res, občudovanja vredna na glost! Nevarna grožnja. Pretekli petek je orožništvo v Vižmarjih aretiralo 28Ietnega hlapca in posestnikovega sina Anona Severja, ker je svojemu očetu med prepirom grozil s požigom in neki ženski z umorom. Severja je orožništvo izročilo deželnemu sodišču v Ljubljani. Nakup konj za vojaštvo na Dolenjskem. Dne 15. septembra dopoldne ob 8. uri bode v Mokronogu in dne 16. septembra ob 9. uri v Št. Jerneju vojaška komisija nakupovala konje za ježo in za vožnjo. Dolenjski konjerejci se vabijo, da pripeljejo svoje za vojaštvo sposobne konje v velikem številu v imenovana kraja. Nesrečen padel raz kolo. 251etni zavarovalnični potnik Josip Bratok je padel te dni pri Senožečah raz kolo tako nesrečno, da se je težko poškodoval na rokah in nogah. Velik kos železa mu padel na nogo. Rudarju Pavlu Murgi iz Litije je padel te dni med delom težak kos železa na desno nogo in mu je zmečkal palec. Preprečena smrtna nesreča. Dne 9. t. m. se je pripetil na postaji Medvode mučen slučaj, ki bi kmalu zahteval Človeško žrtev. Ob pol desetih sta se srečala na postaji dva vlaka: prvi osebni vlak, ki je prišel iz Trbiža in drugi, tudi osebni vlak, ki ie prišel iz Ljubljane. Majhna deklica je skočila namreč, ko se je trbiški vlak že začel pomikati, na tega ravno pred ljubljanskim vlakom, ki se je ustavil. Deklica je hotela priti k neki zenski, ki jo je čakala na trbiškem vlaku, pri vratih voza, vendar je skočila tako nerodno, da je omahnila in le službo opravljajočemu sprevodniku, ki jo je vlovil v svoje roke in jo dvignil v voz, se je zahvaliti, da se ni pripetila težka, če že ne smrtna nesreča. V domači luži utonil. Dveletna posestnikova hči Francka Smrekar iz Zgornjega Vrha, občina Gradišče, je padla pred kratkim v neko lužo, ki se nahaja blizu hiše in je v nji utonila. Prijeta tatica. Dne 9. t. m. med deveto in deseto uro zjutraj se je splazila v odsotnosti domačih ljudi neka ženska skozi strešno odprtino v sobo kajžarice Helene Remškar iz Vnanjih goric, odprla je šiloma s se kiro neko skrinjo za obleko in je ukradla iz nje tri bankovce po 20 K. Pri tein nepoštenem delu pa jo je zalotila posestnica, ki se je ravno vrnila domov. Tatico so s pomočjo nekega moža prijeli in so jo odpeljali k ta-mošnjemu županu. Ker tega ni bilo doma, so tatico zaklenili v shrambo za orodje. Tatica pa je s pomočjo železnega droga, ki ga je dobila v shrambi vlomila vrata in ie neznano kam pobegnila, še predno je prišel župan domov. Po pismih, ki jih je tatica pustila, se sodi, da je identična s 351etno deklo Marijo Olipič iz Ader-gaza pri Šenčurju pri Kranju. Olipič je srednje velika, ima podolgast obraz in je bila črno oblečena. Ponočnjaki. Preteklo nedeljo ponoči so šli trije opekarski delavci prepevaje in vriskaje skozi Brezovico in so se slednjič ustavili pred hišo posestnika Franceta Šebenika. Od samega veselja nad tem prelepim božjim svetom, so začeli bombardirati hišo omenjenega posestnika s kamen[em in z opeko. Ko so pobili ,| nekaj šip, so bile grdobe site in so odrinile naprej. or, ,N?sreča vsled splašenega konja. 261etm posestnikov sin Franc Skok iz Pristave pri Mengšu je hotel te dni pri mlatitvi z mlatihim strojem obdržati konja, ki se je splašil. Pri tem pa je prišel pod mlatilni stroj, ki mu ie zlomil desno nogo. Potepuh. Te dni je orožništvo v Zagorju aretiralo 351etnega brezposelnega mlinarskega pomočnika Fr. Krušiča iz Zgornjega Perešiča radi potepanja. Aretiranec se je obnašal zelo surovo. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Litiji, kjer ie en dan poprej odsedel štirinajstdnevni zapor radi pretepa. Samomor Turka. V Celovcu se je obesil te dni v nekj gostilni, kjer je prenočeval 221etni Sabitai Medina iz Carigrada. Izvršil je samomor iz otožnosti. ” Nesreča pri letalnem manevru. Dne 11. t. m. zjutraj je v Buchenbeu-renu pri manevrih 16. vojnega zbora neki samolet, ki se vsled poškodovanega motorja ni mogel dobro dvigniti, padel med množico in ubil 4 ljudi. V aeroplanu sta bila lajtnanta Schwei-der in Teubner, ki sta imela rekoguo-scirati sovražne pozicije. Padajoči stroj ie zadel žandarskega stražmoj-stra Schmidta na glavi tako, da mu je razbil lobanjo; za žandarjem je stal neki kmet, kateremu je samolet odtrgal glavo; neko ženo in otroka pa je tako zmečkal, da ju ni bilo spoznati. Dve drugi osebi sta težko po škodovani. K nesreči na Vrtači. Poročali smo že, da se je ponesrečila na Vrtači celovška turistka Wykoukal. Vojaška in civilna rešilna ekspedicija sta jo našli v pečinah, kjer je bila že dve noči in tri dni. Rešitev ie prišla res v zadnjem trenotku. Ponesrečenim pripoveduje o svoji nesreči sledeče: V nedeljo sem dospela na vrh Vrtače. Tam se mi je izmuznil iz rok na hrbtnik, v katerem sem imela med drugim tudi toplo obleko in je zdrsnil po vzhodnih stenah. Plezala sem za njim in zašla pri tem med skalovje, in sicer v take pečine, da nisem mogla ne naprej, ne nazaj. Sama v lahki obleki sem vztrajala na pečini dve noči in tri dni. Preko mene je divjala strašna nevihta in,snežni metež. Bila sem že popolnoma onemogla in če bi bila prišla rešitev le eno uro pozneje, bi bilo prepozno. Grozna rodbinska drama. Kakor se iz Krakova poroča, je dne 9. t. m. obesila v vasi Brozow delavčeva žena Mifiakova svojega petletnega sina, dveletno hčerko in naposled sebe. Storila je to iz obupa, ker je bila prošnja, da bi se smel njen iz Avstrije izgnani mož. ki je ruski državljan, vrniti v Avstrijo, odbita. Ponesrečen Zeppelin. Vojnega zrakoplova »L. Z. I«, ki je priplul po težki vožnji dne 11. t. m. ob 3. popoldne v Lipsko, niso rnogli spraviti v hangar. Držalo ga je 150 mož. Naenkrat je zapihal silen veter in dyiguil zrakoplov. Štirje vojaki, ki niso mogli dovoli hitro izpustiti vrvi, so bili dvignjeni z njim. Eden je prišel še pravočasno na tla, drugega so potegnili v čoln, dva sta pa iz višine 150 m padla na zemljo in se ubila. Zrakoplov se je rešil z motorji. Zvečer so ga spravili v hangar. Samostanska afera. Začetkom t. je 221etna Srbkinja Georgija Pavlovič iz Sarajeva izginila z doma. Mati je zvedela, da je v nekem kato- liškem samostanu, ali policija je ni mogla najti. Od nadškofa Stadlerja ie mati zvedela, da dekleta baje ni v Sarajevu in da hoče »prostovoljno« prestopiti v katoliško vero. Te dni je dobila mati od hčere pismo iz samostana »Jezusovih sester« v Sarajevu, v katerem naznanja, da je že katoličanka in da ji je zdaj ime Marjeta. Včeraj, ko je šlo dekle v učiteljišče, jo ie mati s pomočjo nekaterih Srbov odpeljala. Stadler je protestiral pri Potioreku. nekateri srbski poslanci pa so zahtevali od vladnega komisarja, da se hči vrne k materi. Popoldne je dekle izjavilo, da hoče ostati pri materi. Liibrana, — Kdor Slovenec — ta Sokol! Danes bi se moral po vsem slovenskem ozemlju vršiti cvetlični dan na korist Slovenski Sokolski Zvezi. Ko so bile vse priprave dovršene, je prišla prepoved. Kakor vsaka organizacija. rabi tudi Sokolstvo denarnih, sredstev, da more v polni meri v; siti svojo nalogo. Letos pojdejo slovenski Sokoli na mednarodno tekmo v Pariz, prihodnje leto se vrši vsesokolski zlet v Ljubljani. Treba ie žrtev, če hočemo zmage. Od vlade nismo nikoli pričakovali podpore, toda vsaj ovirati bi ne smela tega, kai hočemo napredni Slovenci sami storiti za svoie Sokolstvo! Vladnemu nasprotstvu pa so se pridružili tudi klerikalci, ki v svojem umazanem »Slovencu« hujskajo proti sokolskemu cvetličnemu dnevu. Vsi elementi, ki sovražijo moralno in fizično napredovanje slovenskega naroda. so se sedaj združili v bratski slogi v zatiranju Sokolstva, ki dviga našega naroda nravne in telesne sile! Kakšno plačilo dobe klerikalci od vlade? Kristus je imel Judeža Iška-riota, Špartanci so imeli Efialta. Slovenci pa imamo klerikalce! To je naše prokletstvo! — Toda: nič ob-U| ovania. nič malodušnosti! Čim hujši je pritisk, tem večja bodi odporna sila! Zatrli niso spečih, ne bodo nas bedečih! Naš klic velja vsem skupaj in .vsakemu posamezniku: Kdor ljubi svoj narod; kdor fmče.^ da se ob sokolskem delu dvignejo in utrdijo sile duha in telesa našega naroda, ta mora v protest proti občemu nasilju stopiti v sokolske vrste! Kdor Slovenec — ta Sokol! Ta klic naj odmeva po vsem našem ozemlju! V vas, trg in mesto mora ta ukazujoč glas! To je naš bojni klic! To je vzklik našega govora! To je poziv naše narodne Zavednosti! To Je vzdih našega hrepenenja po svobodi! Kdor Slovenec — ta Sokol! To je zahteva naše narodne časti! To je povelje našega narodnega ponosa! Kdor Slovenec — ta Sokol! To je zapoved naše samozavesti! Tako hočejo naši sovražniki! Tako se naj zgodi! Vrste slovenskega Sokolstva nai se podvoje! Roke. ki so hotele proklinjati — blagoslavljajo! Zato mora veljati beseda: Kdor Slovenec — ta Sokol! . — Cvetlični dan »Sokola« v Šiški. V pondeljek dne 8. t. m. se je vršil na cestnem omrežju spodnje-šišenske občine cvetlični dan v 'prid »Slovenske Sokolske Zveze«. — Zaznamovati moremo prav lep uspeh, kar ni mala zasluga sodelujočih gospe in gospodičen. Zavedna Šiška je storila svojo narodno dolžnost in na- un «vv? — Kakor vse kaže. je bil v Siškj po zaslugi »modre in pravične« vlade prvi in zadnji cvetlični dan v korist Sokolstva. Vsekakor je pa pri celi stvari zelo čudno, da je moglo policijsko ravnateljstvo, ki je vse prei kakor naklonjeno našim težnjam. dovoliti cvetlični dan v Šiški, dočim je vlada na podlagi ministrskega ukaza cvetlični dan en teden pozneje prepovedala. Nihče se ni razburjal, ko se je prodajalo cvetje v najbližjem okolišu Ljubljane v Spodnji Šiški in občinstvo si ie štelo naravnost v dolžnost, da žrtvuje nekaj v prid »Sokola« Vsakdo se zaveda. da je za nas Slovence, kot narod. Sokolstvo biti in nebiti in potem pride vlada, ki trdi da ni upravičeno »Sokolstvo« s cvetjem nabirati darila. O, upravičeno že. ali gospodje cesarskih port naj bi raje rekli: Sokolstvo nam je zelo neljuba organizacija, ker ne gre naša germanizato-rična in hlapčevska pšenica tako v klasje in zato s kolom po njej. — Posnemajte ga! Včeraj zvečer se je oglasil družinski oče v našem uredništvu ter vprašal, če je res vlada prepovedala cvetlični dan za Sokola. Ko smo mu to potrdili, je odvrnil: »Družinski oče sem. ki imam majhno plačo ter sedmero otrok. Doma imarn še pet kron denarja za kruh. Jutri zjutraj Vam prinesem teh pel kron. četudi bomo par dni stiadali zaraditega. ter Vas prosim, da jih sprejmete za cvetlični dan v Pi id Sokola, kateremu iih podarim za društvene namene. Upam, da me bodo posnemali še drugi, zlasti pa premožni, ter darovali zneske, mojemu primerne, ker njim niti pristra-dati ne bo treba tega. To nasilstvo nad slovenskim narodom je gotovo čin klerikalcev! Ali ne bi hotelo uredništvo »Dana« olvorlfj ž rhojim do neskom zbirko mesto cvetličnega dneva?« Naj žive, ki bodo tega moža posnemali. — Za Sokolsko zvezo so poslali 10 kron slovenski železniški urad niki državnega kolodvora v Šiški »kot denar brez rože« za Sokolsko zvezo zaradi prepovedi cvetličnega dne. Živeli! Omizje na Zgornjem Rožniku daruje Slovenski Sokolski Zvezi 18 kron 81 vinarjev s pripombo: ker cvetličnega dneva ni bomo tako nabirali. Uradniki ljublj. kred. banke zbrali 10 kron za Slov. Sok. Zvezo — Najboljši odgovor. Kakor smo včeraj poročali, ie vlada prepovedala cvetlični dan sokolski. Nihče nam pa ne more prepovedati in odvzeti naše ljubezni do našega naroda. In vsled tega bomo, zavedni Slo venci, odgovorili s tem, da bomo te dni zbirali In zbirali povsod, po vsej naši domovini za naše Sokolstvo, — Cvetlični dan slovenskega Sokolstva ie tedaj prepovedan. Slovenci in Slovenke! Nihče pa nam ne more prepovedati kupovanja sokolskih razglednic, katere ie založila »Slovenska Sokolska Zveza« in katere se dobivajo malodane no vseh trgovinah — Iz malega raste veliko. Mesto cvetk kupujte po trgovinah In trafikah danes in jutri sokolske razglednice. Kakor čujemo. izda Slovenska Sokolska Zveza v kratkem serijo novih krasnih razglednic — delo mojstra Vavpotiča. Segajmo tedaj marljivo PO sokolskih razglednicah. — Slovenski Sokolski Zvezi poklanja stalno omizje pri »Mraku« 50 kron. namenjenih za cvetlični dan. — Iz Most, V nedeljo se je vršila volitev upravičencev vasi Moste. To volitev je sklical menda Oražem samo zato. da bi se predsednik skuhal iz kakega Karpeta. Glavni cilj teh volitev je, da klerikalci delajo na vse mogoče načine, kako bi dobili rredsednika iz klerikalne srede. Karpe Franc je že večkrat prosil župnika Petriča, nai deluje na to. da pride on. ki je najbolj pobožen mož, do te časti. Karpeta je zelo strah, da bi pri prihodnjih volitvah propadel, zato hodi in prosi Boga v šentpeterski cerkvi, da bi bil zopet izvoljen za odbornika, ker kakor sam pravi, bodo začeli zidati »Cukarski dom«, kakor hitro bode nova šola dozidana, na občinske stroške. Moščani naj se pa takih lisjakov nekoliko ogibljejo in preudarijo, komu dajo zaupanje do te časti. Klerikalci bi radi dobili tri glasove v občinski zastop in druzega pa prav mč in samo zato jim gre. Tega Karpeta poznamo v Mostah, da dela zcliazbo med sosedi. Černeta je na-znanil Oražmu. ki ga je potem tožil. Vsled tega denuncijantstva je Karpe spravil Oražma ob lepe kronce. Karpeta se v Mostah skoral vsak ogiblje, ker dela sosedom škodo in dela med njimi prepir. ... Selo pri ‘Ljubljani. Po oprav-ikh smo se mudili ta teden par večerov v Mostah. Ko gremo po glavnf cesti skozi Selo. zagledamo pred neko niso par gospodičen v črnem knlu. kjer so se prav glasno zabavale, menda s svojim fantom. Ena je imeia kar dva. Mogoče, da sta bila le prijatelja od nje. Ko gremo zopet drugi večer, naleteli smo zopet na enako čivkanje. Mislili smo. da je to kaka nenavadna hiša. — Ko smo se Pa od nekaterih naših znancev infor mirali, smo zvedeli, da je t0 tista diuzba. v katero tudi neki klerikal-cck rad zahaja. In hiša* pa da je ne-kegfl uglednega naprednjaka. — Nasvet. Tiste stranke, ki so d?»e za klerikalni shod prenočišča, pa se jim je pritrgalo na zahtevani plači, naj tako! zahtevajo, da se jim vse do vinarja izplača. Kakor se čuje. so klerikalci več strankam pri-trgali. ter jih s nar groši odpravili. Mi smo že preje opozarjali ljudstvo, da nai za prenočišča denar tako! zahteva. Ako jim pa klerikalci noči o takoj do vinana izplačati, kar jim gre. nai Pa to stvar enostavno1 odstopijo kakšnemu advokatu, ki vam bo že preskrbel, kar vam gre. Ako ne drugače, pa sodnijskim potom in klerikalci nai Pa potem Stroške plačajo. — Zakaj se porabi izprešan denar. Od zelo verodostojne klerika,ne strani se ie zvedelo, zakai se bo porabil denar, nabran na klerikalnem cirkusu. V prvi vrsti se po-' raoi za prihodnje volitve! Kar ga bo pa preostalo, se porabi pa za na-daljne volitve. Klerikalcem bo šla. kar sami prav dobro čutijo, zelo frda' °,k, prihodnjih volitvah. Zatorej so sklenili, da bodo kar največ mogoče denarno vplivali na volilce. Ker drugače bi bil ves njihov trud zaman. — Babičeve razglednice. V spomin na velikega dobrotnika pok. Fr. Babiča ie založila Družba sv. Č. in Metoda razglednice z njegovo slikoJ Pisarna družbina se priporoča za tia-ročila. — Gledališka predstava. Danes priredi gosp. Skrbinšek s Člani slov. gledališča gledališko predstavo. Igra se: Nihilistka — Maska satana Kdo ie blazen! Zač. ob 8. zv. Slovenci! Pokažimo ljubezen do gledališča s tem. da mnogoštevilno obiščemo to prireditev! — Prejeli smo in priobčujemo: Slavno uredništvo v Ljubljani. Vaš dstva z velikim zanimanjem. Zatorej cenjeni list se bere v vseh slojih ljudstva z velikim zanimanjem. Zatorej dovolite, da se poslužim Vašega posredovanja v sledečih zadevah. Nai potu k Bellevue ie postavljen železen kažipot z ostrim robom, 'la kažipot je zelo pokvarjen in tako nagnjen, da si lahko marsikdo po noči glavo razseka. Opozorite slavno policijsko ravnateljstvo, da ga pusti popraviti ali pa popolnoma odstraniti. V prvi vrsti bi bil poklican posestnik Bellevue-a, da ga pusti popraviti, ker ta kažipot služi edino njemu v korist. Ena druga stvar ie namerjena proti slavnemu magistratu. Naš magistrat ima v upravi več ustanov blagih ranikih Ljubljančanovi ki so določili iazne svote vsako leto kot dekliško balo za poštene zaročence. Od tega dotični še nič ne zvedo. ker se razglaša samo v blaženi Ljubljančanki, ki je večini našega ljud stva nepristopna in se zaradi tega tudi nihče ne oglaša. Ko bi se razglašalo v Dnevu ali po v Slovenskem Narodu, bi se iih gotovo več oglasilo posebno v naših slabih časih, ko ie vsak stotak več vreden nego preje. Prosim Vas torej, da to zadevo v Vašem cenjenem listu blagovolite razglasiti. (V zadnjem slučaju se menda g. dopisnik moti. ker magistrat razglaša vse tudi v slovenskih listih.) — Nogometna tekma. Danes po-poludne ob 4. uri se vrši na igrišču poleg Lattermannovega drevoreda nogometna tekma med rezervo in II. moštvom ljubljanske »Ilirije«. Topot si stojita prvokrat nasproti ta dva nasprotnika. Ker so si nasproti skoraj enake moči. bo ta tekma gotovo polna napetih trenotkov. Vstopnina 20 vin. — Razpisana ustanova. Razpisanih ie 6 mest grofa Franceta Co-droipota ustanove za dekliško balo po 84 K. Več je razvidno iz dolične-ga razglasa na mestni hiši. Vilfanova koča na Begunjšici se je zaprla dne 9. t. m. Ključ od koče se dobi pri Podružnici S. P. D. v Radovljici. Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče ^ —--*■ — mm, i------------------------- — rirni- nr-Tr i t. i — — m Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko. - = Ljubljana. — itd. Telefon St. 296. Pisarna, delavnica in skladišče na Tržaški cesti. Telefon št. 296. A Stopnjice, balkoni, spomenik5 stavbni okraski j H :td. —a v ja m — Ob priliki jutrajšnje dirke sestanejo se vsi kontrolerji in dirkači točno ob 1. uri popoldne na dvorišču Dri Novem svetu, nakar je odhod k startu na Tržaško cesto km 2.8. Pred dirkači vozil bo reditelj na motornem kolesu, za dirkači pa avto z zdravn kom. Ker v Ljubljani že dolgo vrsto let nismo imeli sličnih priredb je sa-tno ob sebi umevno da je za dirko splošno zanimanje. — Društvo slov. trg. sotrudnl-kov v Ljubljani, ponovno vabi svoje Člane in prijatelje društva, da se v Polnem številu udeležijo društvenega nešizleta v nedeljo, dne 14. t. m .v Škofljico. Zbirališče pri Karlovškem mostu. točno ob pol 2. uri popoldne. Odbor. — Javna dražba se vrši v pode-'iek dne 15. t. m. ob 9. uri dopoldne v Kolodvorski ulici št. 8, in sicer se bode prodajalo: deske, mizarsko orodje, stroji in izdelki Ludovika XV. XVI. itd. Kupci se vabijo. Prodala se bode tudi ena šupa. zelo pripravna. — Žepna tatica — In zaupljiva ljubljanska policija. Pred 14 dnevi so se na ljub., trgu ponavljale žepne tatvine. Gospodinjam, ki so na trgu kupovale so izginjale denarnice in denar. Kmalu so imeli na sumu neko Adamič, ki je bila znana kot pijanka 'n je rada stikala po trgu. Pred ted-hoin je policaj žensko zasledoval s Pomočjo dveh žensk, in zvita tatica je kmalu zginila s trga. Šla je k Bon-*ariu. Tam so jo preiskali in našli Pri nji sicer tri denarnice —pa le par desetic. Popoldne pa je ženska menjevala krone. Policija je to žensko Prijela — pa jo ie spustila, ker ni našla dokazov. Domače preiskave pa n! izvršila, čudno pa je, da te ženske JJ1 več na trg in da je ta teden minil — brez tatvin. — Nesreča. Ko se je pripeljal Pretekli četrtek sluga tukajšnje krajne bolniške blagajne Jurii Brozovič službenim potom na svojem Kolesu v Zeleno jamo. mu ie nenado-,na spodrsnilo. Brozovič je padel in se pri padcu tako poškodoval na levi ,.°£k da so ga morali z vozom odpe- domov. *,rrr'~~'V mestni klavnici se je od 17. glista do 24. avgusta 1913 zaklalo « volov. 7 bikov. 10 krav. 244 prašičev. 372 telet. 41 koštrunov. 13kozli-cev. Vpeljanega mesa ie bilo 969 kg. Zaklane živine se ie vpeljalo: 28 telet. Opomnja: 9 goved z mal. zob. — Uboga, delavna vdova z malimi nepreskrbljenimi otroki se tem potom priporoča dobrosrčnemu občinstvu. Ako ima kdo kakšno porab-tio obleko za jesen in zimo za njene tnale otroke, naj sporoči uredništvu »Dneva«. : . — »Kdo ie storilec?« Ta krasni kriminalni roman se predvaja še do torka v Kino Ideal. Tudi ostali spo-red.ie prvovrsten. V sredo »Beneške sanje«. Pretresujoča drama iz življenja. ki je ravno tako pretresujoča in tragična kakor drama »Otrok Pari- fa«. Predstave ob 3. pol 5. 6. pol 8 in 9. 0 — Loterijske številke. Dunaj: 8(V2, 44, 83. 49. Trst. ^ V pouk. Nekateri ljudje mislijo, ■p se mora pred njih mogočnostjo AvSti ce' ^rst 'n seve(ta tudi »Dati«, ^ko se jim pove v obraz nekoliko tssnice — sami ne vedo, kako bi se ZnaŠali. dolgočasijo ljudi s popravki § 19., in prete s sodnijo. Tako je baje storil neki gospod, ker nismo uvakrat prinesli njegovega poprav-Mi pa žal ne razpolagamo z obi-2? Prostorom, zato moramo šted:ti. nni Zgled. kaj prinese rogoviljenje, njihaVedem° sledeči slučaj. Pri zad-" Volitvah je »Dan« pisal o nekem g blfiu, da je volil na pritisk svoje D 3e z Italijani. Pozneje se je nam Jasnilo, da to menda ni bilo res. Mi ,mo to popravili. Mož pa ni bil za-4°vo]]en _ ampak je šel tožit, češ, a3 Je razžaljen, ker se je očitalo, da ena hlače nosi. In kaj je dosegel? reiskava je ustavljena, ker je list netočnost takoj, ko je dobil in-ertnacije, popravil, mož pa bo pla-31 zdaj nepotrebne stroške. , Glede včerajšnje notice o oddaji 9«l Drl šoli D. C. M. v Trstu na Aque-otto omenjamo, da hiša ni last Druž-Jin..da Družba nima ingerence pri ddah ev. popravil. tpmu s*ov!*ni veder. Danes 14. sep-Trct a ptrlred>l° vojaški novinci v dvnlU ?oslovilni večer s plesom v deSrani1.20SP°da1rskega društva »Vr-Scoglio. k obilni udeležbi vabi klub »Zvonimir«. Ko iy°iaši;inl se le hotel odtegniti. ml?- pripIul LI°yd°v parnik »Dal-tia« v tržaško luko. so na njego vem krovu aretirali 23Ietnega Angela Basilio, rodom iz I.ecce v Italiji. Vzlic vsemu napristnejšemu junaštvu vendar ni nikakor dišala Basiliju vojaška služba za »patrijo«, zato se je v Aleksandriji vkrcal na parnik pod napačnim imenom Karla Černigoja in se je iz Trsta nameraval odpeljati v Švico. Ker so pa medpotoma prišli na to, da potuje pod napačnim imenom, so ga v Trstu potem aretirali. Ponesrečen parnik. Parobrodna tvrdka Tarabocchia i. dr. v Trstu je dobila predvčerajšnjim brzojavno poročilo, da je nasedel njen parnik »Alpha« pri Freuchreefu na pečine. Moštvo parnika se je rešilo, kake poškodbe je dobil parnik, še ni znano. Samomorilec pod vlakom. V Pulju je skočil pod vlak izvošček Josip Kisich. Izvršil je samomor, zakaj, še ni znano. Ker je ravno na istem mestu hud ovinek, strojnik samomorilca ni videl in je peljal čezenj stroj in 6 voz. Truplo-je popolnoma razmesarjeno. Dobro ie shranil svoi denar neki Joahim Rubo, rodom iz Barija v Italiji, stanujoč v ulici Madonnina št. 8., ko je izročil nekemu svojemu sode-želanu, 231etnemu Ignaciju de Ro-bertisu iz Malfette v barijski provin-ciji. stanujočemu pa v Trstu v ulici Navali št. 4, lepili 200 kronic, češ, naj mu jih shrani. De Robertis je res shranil denar, toda ne za Rubota, temveč sam zase, kajti ko je Rubo prišel po denar, ni bilo od 200 K niti ene več. Rubo je dal svojega poštenega »patriiota« aretirati. Najnovejša telefonska in brzojavna poroči'a. NOVA BALKANSKA KONSTELACIJA. Belgrad, 13. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) V zadnjem času se pojavljajo v evropskem časopisju prav pogostoma glasovi, da odnošaji med Srbijo, Grčijo in Rurnu-niio niso posebno prisrčni in da je s porazom Bolgarske prenehal celo glavni povod srbsko - grški zvezi. Kakorkoli so ti glasovi že sami po sebi neverjetni, posebno z ozirom na Grško, ki more zadržati v svojih rokah pridobitve zadnjih vojn samo in edino v zvezi s Srbijo, je treba vendar naglasiti, da prihajajo vse te vesti iz enega vira in sicer iz dunajskega, ki je znan kot najbolj nezanes. Ijiv v Evropi. Odnošaji med Srbijo, Grško in Rumunijo so slej kot prej veliko prisrčneji kot bi si to želeli oni, ki razširjajo vesti, da ta prisrčnost po sklenitvi bukareškega miru ponehuje. Poskuša se pač intrigirati na vseh koncih in krajih, ali te irilrige ne bodo imele nobenega uspeha, kakor ga niti dosedaj niso hnele. PROPAGANDA ZA UNIJO NA BOLGARSKEM. Belgrad, 13. septembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Propaganda. ki se sedai vrši na Bolgarskem v tej smeri, da bi Bolgari prestopili iz pravoslavja v unilo z Rimom, ne jemlje tukaj nihče resno in to ie pravzaprav samo znamenje zadrege. v kateri se Bolgari nahajajo. Sicer Pa naj Bolgari prestopijo na katero vero hočejo, Srbi se bodo malo brigali zato, ker iim je popolnoma vseeno, ako so Bolgari pravoslavni ali katoličani, ali ako Bolgari mislijo, da bodo s pomočjo unijatstva vršili v novi Srbiji kako bolgarsko propagando — in zato edino se jim gre — se zelo motijo. Srbija bo v verskem oziru do skrajnosti tolerantna, ali duhovščina se bo pač morala omejiti na cerkev, brez ozira na to, katero kon-fesljo ona zastopa, ako pa bi se spuščala v kake propagande, ki bi bile naperjene proti državi, bo pač prišla v konflikt i državno avtoriteto in tega menda niti v Rimu ne pričakujejo, da se bo verska toleranca na Srbskem tako razumevala, da se bo katoliška duhovščina smela razun s cerkvenimi opravili pečati tudi z raznimi propagandami v prilog drugim, Srbiji sovražnim državam. Bolgari računajo tudi s tem, da bodo bolgarsko unijaisko propagando v novi Srbiji podpirale katoliške države, aii se bodo uračunall, tudi v tem, ker Srbija je neodvisna država in ne bo dovolila nikomur vtikati se v njene notranje razmere in tudi rimska stolica stori najbolje in najpametnejše, ako se v vprašanju verskih pravic katoličanov v*Srbih snora/ti- me naravnost in samo s srbsko vlado, ki verskega življenja svojih katoliških državljanov v nobenem oziru noče ovirati in rimski stolici ne bo težko sporazumeti se z njo. Bolgarsko unijatstvo je pa tudi sicer mrtvorojeno dete, ker govoriti bo imelo pri tem tudi ljudstvo, ki pa najbrže ne bo hotelo iz političnih vzrokov kar v svoji celoti zapustiti vere svojih očetov. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in lisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Lepa meblovana soba s posebnim vhodom za 2 gospoda ali gospodični s hrano ali brez, se takoj odda. Poljanska c. 47. I. nad. levo. 844—3 Sprejmem takoj ključavničarja ali kovača za izdelovanje peči proti dobri plači. Iv. Mesesnela nasl. Vipava. 848—2 Dva dijaka sprejme na hrano in stanovanje, ali samo na stanovanje Marija Fischer, Hrenova ul. 17. ______________________________ 849—2 Stanovanje z eno sobo, kuhinjo in pritiklinami se odda mirni stranki. Poizve se na magistratu pri slugi Bevc. od 8. do 9. ure. 850—3 „ Dobro ohranjeno pohištvo se proda. Vodniat, Valgonijeva hiša 21. 834—3 Dijaki in dijakinje se sprejmejo na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. Poizve se: Stari trg 22. I. ________________________________ 856—1 Dva dijaka se sprejme na stanovanje. eventualno tudi hrano. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 858—1 KOP* ^ONDENCA. Gospodična želi korespondirati z uradnikom. Poštnoležeče »Cvetka«, Opčine Trst. 859—1 šivalni stroji priznano najboljši. 10 letna garancija. i.Vok, LjubLana, Sodna ulica štev 7. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Lokal na dobrem prostoru, primeren za trgovino, tudi za pisarno se odda takoj. Natančnejša pojasnila daje iz prijaznosti M. Valentič, brivec, Woifova ulica 6. za podjetje v Opatiji se takoj sprejme.' Kje, pove „Prva anončna pisarna*. Vet delavk se sprejme. — Naslov pove „Prva anončna pisarna*. Martin Kralj Čevljar in izdelovatelj gornjih delov v Ljubljani, Wolfova ulica 12. Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje hitro, točno in solidno. HF* Za birmo I Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slovenski urarni in zlatarni Alojzija Povha,Trst ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke. Bogata izbera. Šolske knjige za vse srednje, meščanske in ljudske šole v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni L. Schwentner knjigotržec v Ljubljani, Prešernova ul. 3. Poslopje »Mestne hranilnice". Dva dijaka sprejme učiteljska rodbina v oskrbo. Vpraša se: Levstikova ulica štev. 2. Danes pojdemo vsi na Glince-Vič k;er je velik KONCERT na prostornem vrtu pri „Travnu“. Začetek ob 4. uri popoldan. Pri neugodnem vremenu se vrši koncert v prostornem salonu. Vljudno se priporoča 3"- Txa/u.xx. Popolni šivalni stroj je le »Singerjev* Dobi se samo s tem izveskgm in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79. Varujte se ponaredb, ki niso „FLORIAN“ in zdravju ne koristijo! Kdor vživa, Zabi težav; Danes vesel je Jutri bo zdrav! Naslov za naročila: „FL0R1AN“, Ljubljana. Gramofonske °nnno,,na°'! Kraijst e tlita po 20 in 40 vinarjev komad najboljše vrste. Razpošiljam po povzetju od 10 kron naprej. Pri večjem naročilu poštnina prosta. Prodajam vsako sredo in soboto na ljubljanskem trgu J. Primc, gostilničar in izdelov. klobas, Selo št. 28 pri Ljubljani. plošče z novimi slovenskimi :: posnetki :: so zopet izšle in se dobe edino pri A. Rasberger. Ljubljana Sodna ulica štev. 5. Največja tovarniška zaloga najnovejših gramofonov in godbenih automatov na Kranjskem. Glavni zastopnik tvrdk: Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, z znamko „Angelj“, in Homophon Comp. v Berclinu, znamka „Homokord„. Plošče: Junibo, Favorit, Odion itd. vedno v zalogi. : 10.000 vsakovrstnih plošč. : Lastna delavnica za izdelavo in popravljanje gramofonov in godbenih automatov vseh vrst. — Posamezna dela, igle, peresa, In cela kolesja. Ceniki zastonj in franko. H SVA mi vseh vrst priporoča Marija Tičar, Ljubljana 3?©tra, c. 20 99%late kaplje6*. Naznanilo. Zaradi opustitve koles prodajam iste po zelo znižanih cenah z jamstvom. Kdor si misli drugo leto kupiti kolo, naj se potrudi v mojo trgovino. Vljndno vabim FR. ČUDEN, trgovina s kolesi Ljubljana, Prešernova ulica 1. p 1 . '■ f Uradnik travnik želodca Edna posebnost likerja je star 22 let, vešč hrvaškega, ogrskega in nemškega jezika, ki je služboval do sedaj v zavarovalnici na Ogrskem, želi službe. Ponudbe pod „M. J. 2.“ na „Prvo anončno pisarno". je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Zdravnik za očesne, nosne, nšesne in vratne bolezni FRAN KRAIGHER ordinira zopet. Slovenski trg št. 8 od 10.—11 in od pol 3. do pol 4. ferojaišlri mojster Grcsiposlka, "clIIcsl štev. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. - Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe !z svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 Modni salon Stuchly-Maschke S Zaloga po- S n ■ f Ljubljana, H h šiva in ta- ■ &1» Ri AlilllS Š Marija Te- m | petniškega I 1 I |H(|U||S S režije cesta I § : blaga. : g___________________g 11 (Kolizej). J Sl " ■ | Zaloga spalnih | Zaloga otomanov a | ter jedilnih sob j divanov, žimnic g S 1 različnih najnovejših slogih. ■ različne kakovosti; L Vsakovrstno drugo f zaiam«'110 trP«žni McIki- j g m ■ EBaBBHBMMKHMHBU H« b pohištvo. [ Velika izbira ■ b .i««™................ j otroških vozičkov, B H Priznano solidno blago j vsakovrstnih slik, 5 | ter najnižje cene. | ogledal itd. S 3 Ljubljana, Zidovska ulica 3 priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo - z inskih klobukov in športnih čepic - za dame in deklice po najnižji ceni. Popravila točno In ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. Priznano de Toro "blago — nizke cene. priporoča tvrdka zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4‘50 Edina zaloga: Br. Novakovič, veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja Itd. ILjj-cublja. Ljubljana, Prešernova ulica 9 svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljenih oblek za dečke in deklice. blaga najnovejše mode in sicer: nad 5000 oblek za dečke in gospode po K 8'— 10-— 15-— in naprej „ 2000 raglanov ali površnikov za dečke in guspode po K 10-— 15— 20'— „ „ „ 2000 otročjih kostumov „ „ 3— 4'— 5-— „ „ „ 2000 štofastih hlač in modnih telovnikov „ „ 4— 5-— 6— , „ „ 1000 klobukov za dečke in gosp. „ „ 2-— 3-— 41—■ „ „ „ 3000 pelerin nepremočljive najboljše kvalitete po K 5'— 6‘— 8'— 10— „ * nad 15.000 damske konfekcije kostumov, paletojev, kril in “bluz za dame in deklice najnove;šega kroja po priznajmo nlzlcili. cenali I Dalje se dobijo tudi pristni pariški mcdeli. Postrežba točna in solidna. Angleško skladišče oblek O. Rernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Prvovrstna najboljša kolesa sedanjosti. ■RBBBH Specialna trgovina s kolesi in deli Ana Goreč, Ljubljana Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja). Zahtevajte cenik. Rabljena kolesa od 25 K naprej, — Izposojevanje koles. ===== Sprejme se takoj trgovski pomočnik vešč slovenskega in nemškega jezika v trgovino Josip Seunig Ljubljana. Znanje prodaje usnja na drobno (Lederauschnitt). Prednost imajo samo boljše moči. Plača po dogovoru. 8^o«.oovoniKa: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeva ulica fitev. S, (lastna liiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistiti Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije otvori dne 15. septembra lastno prodajalno LJUBLJANA na drobno Rrpff 20 na debel0 (Gorenjsko) (najmodernejše podjetje monarhi; J v Cojzovi hiši, Varstvena znamka.