SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 43 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 22 de octubre - 22. oktobra 1998 Marjan loboda ZASIDRANI IN POVEZANI Govor na 43. Slovenski dnevu, 11. oktobra 1998 v Našem domu v San Justu ljubezni do domovine. Odločno zavračamo zato očitke, da s tem nasprotujemo slovenski državi. Prav letos se je tudi uspešno zaključil uradni postopek proglasitve za blaženega velikega Slovenca, svetniškega škofa Antona Martina Slomška. Vemo slovensko ljudstvo je dobilo v njem vzornika in priprošnjika. Prvič v tem stoletju postal kardinal sv. katoliške Cerkve Slovenec, begunec, torontski nadškof, dr. Alojzij Ambrožič, katerega je prav danes z vsemi častmi sprejela slovenska Cerkev v ljubljanski stolnici. Kako bi ne bili veseli in ponosni, da je tudi sedanji ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode delil z nami pot begunstva in zdomstva. Vsi ti in še drugi dogodki nas navdajajo z veselim upar\jem, daje teh 50 let bilo za nas in za slovenski narod pravi blagoslov. Mi namreč nismo ohranjali skupnosti samo zaradi samoohranjanja, ampak tudi z namenom, da pomagamo do uveljavljanja v domovini tistih vrednot, ki so po našem prepričanju nujne za zdrav razvoj in srečo slovenskega naroda. Ko je Slovenija skoro pol stoletja ječala pod komunistično diktaturo, smo mi skušali ohranjati vse tiste vrednote, ki so bile doma zatirane in zaničevane. Boy ko so nas obkladali s psovkami o izdajstvu in kolaboraciji, bolj smo gojili slovenski jezik in slovenske navade. Po naših skupnih in zasebnih domovih je na častnem mestu križ, podoba brezjanske Marije, slika škofa Slomška in škofa Barage. Kakšne slike so obešali v svojih stanovanjih in po javnih prostorih tisti, ki še danes pogrevajo laži o naši politični emigraciji, mi vemo, čeprav se zdi, da so oni to že pozabili. Ko po 50 letih ocenjujemo1 svoje delo, smemo reči, da smo se hvala Bogu prav odločili. Sledili smo idealom slovenstva in krščanstva, za katere so žrtvovali svoja življenja naši nepozabni domobranci in drugi mučenci za pravo ceno človeka in svobodo slovenskega naroda. Sledili smo vodilu škofa Slomška, da naj nam bo „materin jezik ključ, sveta vera pa luč do zveličavne narodne omike”. Sledili smo naročilom velikana ljubezni in žrtve za slovenski narod, škofa-begunca dr. Gregorija Rožmana, ko je dejal: „To vas prosim in želim: ...Vse dni svojega življer\ja imejte Boga pred seboj. Ohranite si vero in utrdite se v njej.... Držite se skupnosti, za vsako ceno se je držite, da se boste ohranili in si med seboj pomagali.” Sledeč tem naukom so naši dobri duhovniki z žrtvami in trudom organizirali slovensko dušno pastirstvo. Vzcvetele so verske, apostolske in mladinske organizacije. Nastali so pevski zbori, naši prvi ambasadorji v velikem svetu. Bogato je cvetela odrska umetnost. Lepo število mladih umetnikov na raznih področjih umetnosti je doseglo lepe uspehe v velikem svetu. Kulturni delavci so ustanovili svojo organizacijo, ki je med drugimi dosežki ohranila za slovensko slovstvo prave zaklade, kar je danes priznano tudi v domovini. Naši ljudje so v argentinski družbi splošno priznani kot pošteni in Letos poteka 50 let, ko smo se slovens-begunci pred diktatorskim komunistič-režimom razpršili po svetu. Velika ^cina za vedno. Po treh letih potikanja po egunskih taboriščih v Avstriji in Italiji se ^s je dobršen del ustavil v gostoljubni gentini in tu začel novo življenje. Od ^°gočnih Andov, od bariloških jezer pa 0 obale Reke srebra in Atlantika utripajo °venska srca. Nismo šli v svet razočara-m- Ljubili rtl°rali nasilno zapustiti, °stati Slovenci. Hitro smo spoznali, da se bomo le med °J trdno povezani mogli ohraniti v tu-®In okolju. Pred 50 leti je zaživelo stv0 Slovencev, danes Zedinjena Slo-Ua, naša prva in krovna organizacija. je a na^a organizirana skupnost. To li ifa^a ^l°venua v svetu. Zrastla je iz ezni do slovenstva, živi iz zaveze zves-be Bogu smo domovino, katero in hoteli smo smo •deali in narodu. Sad neizmernega ud i 'Zrna ne^tetih slovenskih ljudi, ki so ^ proti upanju in še upajo, da njihova živfV nC k° zaman- v Ajej rastemo, v njej ni°, naša je, radi jo imamo. Ima morda wJe Posebnosti, a kdo nam more ospora-vati ’ nase slovenstvo! Zato s ponosom po- 2 našo domovino, z vsem svetom! sor rf Presto' sv- Petra je prišel član nam bn Ue^a P°Wske8a naroda, največja ose-0st tega stolelja, papež Janez Pavel II., ^ bistveno pripomogel, da se je zrušil stnLaSn' Mlinski zid in z njim zločinska ura komunizma tudi v naši domovini Slo iyeniji. r0(l^’°*n'l se je sen številnih slovenskih tie iV samostojna slovenska država. Kako Pisal’ • voseli tega mi, ki smo o tem za o’* 'n S°v°rili, ko so še mnogi to imeli in (,LS'° topijo! To nam di°. Pa tudi nam, ki daleč ^J( ohranjamo slovensko zavest. Če in ^arjamo na napake in pomanjkl-venski družbi, to delamo iz Drobnič izstopil iz Društva državnih tožilcev Generalni državni tožilec Anton Drobnič je 12. oktobra na predsednico Društva državnih tožilcev Zdenko Cerar naslovil pismo, v katerem jo obvešča, da izstopa iz omeryene stanovske organizacije. Zapisal je, da so od letošnje pomladi dalje -'ko se je približal konec njegovemu mandatu -nekateri vidni predstavniki in člani društva začeli proti njemu politično gonjo, ki se je v zadnjih mesecih iztekla v sistematično blatenje in omalovaževanje, tako njega in njegovega dela kot celotnega državnega tožilstva. „Ker se društvo od teh izjav ni niti distanciralo, temveč nasprotno - njegovi člani so to potencirali, sem iz društva izstopil,” je povedal Drobnič. „S številnimi neposrednimi ali posrednimi obtožbami, ki so pogosto bile le namigi in pogosto čiste laži, so v javnosti ustvarili vtis, da državno tožilstvo pod mojim vodstvom deluje povsem politično, nestrokovno in neenotno, da sent ustanovil nezakonito ‘izredno’ tožilstvo za svoje politične namene, da sem povzdignil samo nekatere tožilce in vse druge zamolčal, da zapostavljam drugače misleče, da v državnem tožilstvu ni nobenega napredka, izobraževanja in posvetovanj, nobenih navodil, pravil in usmeritev, da ni nobenih učinkovitih mednarodnih povezav itd., da sem torej - iz prej cvetočega in nepolitičnega - ustvaril slabo, nestrokovno in neučinkovito politično tožilstvo,” je v pismu zapisal Drobnič, in dodal, daje društvo molčalo, čeprav se zna oglasiti celo v manj pomembnih stvareh. Pretep v parlamentu 16. oktobra je na seji v parlamentu poslanec Jelko Kacin (LDS) „s časopisom Delo” napadel opozicijskega poslanca Iva Hvalico (SDS). Napadeni opozicijski poslanec Hvalica »je neposredno po škandalu ocenil, da je poslanec vodilne vladne stranke očitno izgubil živce. „Nenadoma je planil name in me začel tolči po glavi,” je pojasnil Hvalica in dodal, da je pri tem najprej pomislil, da udarca ne sme vrniti, ker je vendar v parlamentu. Povod za obračunavam e pa je po Hva-ličinem mnenju v tem, da je Jelka Kacina dan pred tem kritiziral zaradi pisanja Slovenskih novic o neki sporni ograji. Hvalica je še napovedal, da bo poslanca LDS in predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose tožil. Jelko Kacin je dejal, da Hvalica v svojih sposobni in so tudi na gospodarskem področju mnogi dosegli lepe uspehe. Vse naše delo je vseskozi zvesto spremljal naš svoboden tisk, vez med nami, s svetom in domovino. Srčika vsega našega dela pa so bile naše sobotne osnovne šole, katerim se je po nekaj letih pridružil še srednješolski tečaj. Prav ti šolski tečaji so posredno priklicali v življenje tudi naše krajevne domove, v katerih so našli primerne prostore. Brez šolskih tečajev bi naši domovi kmalu postali le zbirališče upokojencev, tako pa še danes v njih kipi življenje, ki ga prinese otroški živ-žav in mladina, ki tam igra šport, poje in se zabava. Ti domovi, slovenske trdnjave imenovani, so danes glavni stebri naše skupnosti. Za vsem tem pestrim življenjem pa stoji tisto drobno delo, ponavadi malo vidno, ki ga opravljajo naši številni javni delavci, ki se zbirko teden za tednom na sejah in sestankih, kjer načrtujejo in vs-klqjajo vso to dejavnost. To je naša organizirana skupnost, brez katere nas bi že zdavnaj več ne bilo. Ni čudno, da je nastopih v državnem zboru grobo žali-poslance in predstavnike vlade. „Imam zelo visok prag tolerance, vendar tudi osebno dostojanstvo. Ko pa so stvari prišle tako daleč, sem se odločil, stopil'do gospoda Hvalice in ga nekajkrat pritisnil z današnjim Delom po obrazu,” Omenjeni- incident so na seji kolegija obsodili oziroma obžalovali vsi predstavniki poslanskih skupin, Poslanska skupina SDS bo v prihodnjih dneh zahtevala, da državni zbor Kacina razreši z mesta predsednika odbora za mednarodne odnose. Poslanska skupina SKD pa je ocenila, da je Kacin „na nedopusten in sramoten način” fizično napadel Hvalico, obenem pa izrazila pričakovanje, da bo Kacin sam, predvsem pa njegova poslanska skupina poskušala izbrisati „ta madež svoje stranke z zamenjavo poslanca”.. prav ta vedno bila in je še danes trn v peti vsem, ki ne prenesejo svobodne slovenske politične emigracije v Argentini. Naj bo ta 50 letni jubilej za nas priložnost, da pogledamo tudi naprej. Na pragu tretjega tisočletja je tudi pred nami izziv: Kako stati in obstati! Stati in obstati trdno zasidrani v deželi v kateri živimo, pa obenem globoko povezani z domovino svojih prednikov. Ko vidimo sadove, ki smo jih dosegli v preteklih 50 letih, ko smo sledili vrednotam in naukom, ki so nam jih dali naši predniki, je najbolj naravno in pametno, da*se teh tudi v bodoče držimo. Novi rodovi bodo prav gotovo prinesli nove prijeme, nove načine, a ohranijo naj v bistvenem isto smer v zvestobi sebi in poslanstvu, ki so ga prejeli od svojih očetov. Ohranjajmo in izboljšujmo to, kar že imamo! Ne pozabimo, da smo mučencev in junakov rod, ker v tem je naš moč. Gradimo med nami bratsko skupnost v ljubezni in spoštovanju! To bo nam v korist, Sloveniji v čast, Argentini in vsej človeški družbi pa v blagodejen razvoj. Pri tem nam Bog pomagaj! STRAN 4-5: 43. Slovenski dan - - - ------------- Zgodilo se je Iz življenja ZAŠČITNI ZAKON ŠE NE TAKO KMALU Predstavnika stranke Slovenska skupnost (SSk), predsednik Bernard Špacapan in član deželnega tajništva Damjan Terpin iz Trsta sta se srečala z južnotirolskim poslancem Karlom Zellerjem, ki je podpredsednik komisije za ustavne zadeve poslanske zbornice. Zeller je 30. septembra predsedoval seji, na kateri se je začela obravnava zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Špacapan in Terpin sta se mu zahvalila za pozornost, ki jo posveča problematiki slovenske manj-šine, ter mu izročila dokument s stališči SSk o zakonskem osnutku poročevalca Masellija. Poslanec Zeller je ob tem opozoril, da se bo zaradi vladne krize postopek za odobritev zaščitnega zakona verjetno spet ustavil. O FINANCIRANJU SLS Pop IT je pridobila dokumente, ki kažejo na morebitno nelegalno financiranje Slovenske ljudske stranke (SLS) s strani podjetja SCT, ki gradi ceste. Iz dokumenta - položnice je razvidno, da naj bi SCT marca letos nakazal skoraj 19 milijonov tolarjev podjetju Indes d.o.o., kateri lastnik je bivši obrambni minister Tit Turnšek. Denar naj bi bil firmi, ki naj bi se uradno ukvarjala s projektiranjem, nakazan za zagonske stroške. Spiski Agencije za plačilni promet kažejo, da je Indes že teden dni zatem nakazal štiri milijone tolarjev na račun SLS in dva milijona tolarjev na račun Brazd. Križev pot Slovencev KOČEVSKI ROG, 1998 TRINAJSTA POSTAJA Mrtvi. Matere niti mrtvih sinov ne smejo vzeti v naročje. KUČAN IN NUNCIJ Predsednik republike Milan Kučan je sprejel apostolskega nuncija Edmunda Far-hata, s katerim se je pogovarjal predvsem o pripravah na obisk papeža Janeza Pavla II. prihodnje leto v Mariboru, ko naj bi škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Predsednik Kučan je sogovornika obvestil, da bo vlada na njegov predlog o tem vabilu odločala na svoji četrtkovi seji. Pogovarjala sta se tudi o odprtih vprašanjih in potrebi po intenziviranju dela v vladni in cerkveni komisiji, ki bi že moralo dati tudi konkretne sadove. ŠTUDENTJE ŠTRAJKAJO Študentski svet filozofske fakultete je skupaj s fakulteto pripravil bojkot predavanj od ponedeljka pa do petka, 23. oktobra. Za bojkot so se odločili, ker upravni odbor univerze v Ljubljani filozofski fakulteti ni namenil vsega denarja, namenjenega njihovim programom. Zaradi tega filozofska fakulteta ne more izvajati vseh programov. V času bojkota bodo študentje fakultete organizirali tek po stopnicah fakultete. SKD NASLOVILA ZAHTEVE NA VLADO Poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov je 13. oktobra na vlado naslovila zahteve v zvezi z aktualnim dogajanjem. Ugotavlja, da vladajoča koalicija, ki jo bremeni vse več korupcije, dokazuje, da ni sposobna voditi države. Poleg tega v sporočilu za javnost izraža zaskrbljenost, da se vlada ni pripravila na uveljavitev pridružitvenega sporazuma z EZ. Od vlade* tudi zahtevajo, naj zaključi proces lastninjenja v skladu z zakoni in brez uveljavljanja političnih interesov vladnih strank v njem ter ugotavlja, da popotresna obnova Posočja še ne poteka s potrebno intenzivnostjo. ZAŽGAL SLOVENSKO ZASTAVO Velenjčan Mitja Švigelj je 19. oktobra v znamenje protesta nad odločitvami organov pregona in ravnanjem nekaterih politikov, ki jih je opozarjal na dogajanje v pocljetju Hmezad Export Import in v državni hmeljni komisiji, pred parlamentom zažgal slovensko zastavo. Šviglja so po sežigu zastave na pogovor odpeljali policisti, popoldan pa se je vrnil pred parlament, kjer nadaljnje svojo že četrto gladovno stavko. Policisti so tožilstvu že poslali kazensko ovadbo. Švigelj se je za to dejanje, kije po slovenski zakonodaji kaznivo, odločil zavestno. Pred leti naj bi odkril, da so kar desetkrat cenejši hmelj iz vzhodne Evrope mešali s slovenskim in ga po Evropi prodajali kot žlahten savinjski hmelj. Ministrstvo za kmetijstvo naj bi izdajalo lažna potrdila o geografskem izvoru hmelja. ODNOSI MED CERKVIJO IN DRŽAVO V Ljubljani sta se 19. oktobra za zaprtimi vrati sestali komisija Slovenske škofovske konference in komisija vlade za rešitev odprtih vprašanj Rimskokatoliške cerkve. Cerkveno komisijo je vodil dr. Anton Stres, vladno pa minister za pravosodje Tomaž Marušič. Na sestanku so soglasno sklenili, da je treba pogovore o odprtih vprašanjih med cerkvijo in državo nadaljevati, da pa bi to delo pospešili, nameravajo oblikovati nekaj strokovnih skupin, med njimi najprej skupino za ugotavljanje pravnega statusa Rimskokatoliške cerkve ter skupino za področje šolstva, zlasti glede statusa teološke fakultete. Cerkvena stran je poudarila, da je zanjo edini namen teh pogovorov in poggjanj »končna sklenitev enega ali več mednarodnih sporazumov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem’’, ker je to zanjo »edino možno v tej situaciji”. Iz tedna v teden se menja središče pozornosti v argentinski politiki. Včasih je na površju vprašanje korupcije, nato zadeva orožja, morda problemi v sodnih ustanovah, mnogokrat pa notranji zapleti v strankah. Junak tega tedna pa je brez dvoma guverner Duhalde, ki je s svojimi pristaši po dolgih letih znova napolnil Majski trg. DOBLJENA STAVA Majski trg je že od leta 45 bistveni sestavni del peronistične folklore. Priznati pa je treba, da je zadnja leta zašel nekoliko v zaton. A ne zato, ker bi izgubil na privlačnosti. Nasprotno, le prevelik je postal za sedanje politično-sociološke razmere. Trg ni majhen in če človek ne more zbrati vsnj 50 tisoč duš, se kaj hitro pozna in praznina kar kriči v nebo osamljenost drzneža, ki je shod sklical. Marsikdo se je že opekel. Za prvi shod svoje volilne kampanje je Duhalde izbral Majski trg. Mnogi opazovalci so nejeverno gledali, ker je bila stava visoka. Če bi bil trg le preveč prazen, bi bila to blamaža, ki bi mogla usodno škodovati njegovim načrtom. Bolj primeren bi bil manjši štadion, kot se je tega poslužil njegov tekmec Ortega z lepim uspehom. Duhalde dobro ve, da mora staviti visoko, če hoče doseči zastavljene cilje. Njegov položaj ni lahek. Pred sabo nima le kandidatov opozicije, temveč ima med nasprotniki močne vladne kroge, ki si želijo za peronističnega kandidata kogarkoli, samo njega ne. Dobro se zaveda tudi, da mora pokazati moč, ki je nima niti sedanji predsednik. Njega je že prisilil, da se je moral odpovedati sanjam tretje kandidature. Sedaj skuša dokazati, daje bolj peronist in da ga prekaša tudi v kontroli partijskega aparata. Zato Majski trg. Priznati moramo, da mu je poteza uspela. Trg je bil nabito poln in opazovalci so naračunali kakih 80.000 prisotnih. Uspeh je morala priznati celo vlada in sam predsednik Menem se je o zborovanju pohvalno izrazil. Seveda, usluga za uslugo: Duhalde v svojem nagovoru ni ponovil običajnih kritik na predsednika. Obratno, izrazil je ponos, da je nekaj časa kot podpredsednik spremljal Menema na poti potrebnih in uspešnih sprememb. To Duhaldejevo zadržanje pa je v zvezi tudi s pogajanji pred shodom. Iz samega vrha vlade so ga hoteli prepričati, da naj shod organizira kje drugje, ne pred nosom predsednika. Da bi pomiril duhove, je obljubil, da predsednika ne bo napadal. To je tudi izpolnil in še dopolnil s pohvalo. Kdor pa z vsem tem ni zadovoljen, je prav Ramon Ortega. Bivši tukumanski guverner in uradni kandidat menemizma vedno bolj jasno spoznava, da je njegova kandidatura za menemiste neke vrste mašilo, dokler ne najdejo drugega (predsednikov brat Eduardo?), ali ne pridejo do kakega sporazuma z Duhaldejeni. Potem, ko je na svoj prvi volilni shod privabil kar 20.000 pristašev, kljub temu da mu je strankarski aparat odpovedal (ga bojkotiral?), je Ortega mislil, da mu je pot bojj uglajena. Duhal-dejeva množica ga je prepričala, kako stvari realno stoje in kam se nagiba aparat stranke, vsaj v odločilni provinci Buenos Aires. ŠIBKI ADUTI Tisti krogi v peronizmu, ki se ne morejo sprijazniti z Duhaldejevo kandidaturo, pa upravičeno vidijo senčne strani guvernerjevega nastopa. Tu lahko beležimo težave, ki jih ima Duhalde s svojimi pristaši. Med njimi teče huda bitka, ker marsikdo upa na guvernersko kandidaturo. Položaj se je tako zapletel, da je guverner moral slišati grožr\jo, da mu umaknejo podporo („ne bo Tone Mizerit ljudi”), če bi na lastno pest imenoval naslednika. S tem računa tudi Ortega, ki Je močnemu predsedniku državne poslansake zbornice in enemu izmed guvernerskih pre-dkandidatov Albertu Pierriju ponudil, naj se preseli v i\jegove vrste, kjer mu je guvernerska kandidatura zagotovljena. Druga senčna stran Duhaldeja pa je ta, da v notranjosti države nima močnih opor-Guvernerji so večinoma na Menemovi stra- ; ni in sploh po provincah ne vzbuja simpattl-Zato smo zadnje čase lahko zasledili pritisk vlade na Reutemanna, da bi se on približaj menemizmu, tudi celo kot predsedniški kandidat. Bojijo se namreč, da bi Reute--mann končno sklenil zvezo z Duhaldeje® in mu nudil tisto zaslombo v notranjosti, ki [ je guverner sam nima in ki jo krvavo potrebuje. Pa še en činitelj je treba upoštevat*-Duhalde se nikdar- ni odpovedal želji, d® poleg predsedništva zavzel tudi vodstvo peronizma. Še več, vsi njegovi koraki so jasno usmerjeni tudi k temu cilju. Mene® pa bi bil pripravljen sprejeti marsikaj, ce'° Duhaldejevo predsedniško kandidaturo; **3 noben način pa ni pripravljen odpovedat* se vodstvu stranke. Pred kratkim je skuša* sklicati strankin kongres, kjer naj bi dolo®' li novo vodstvo, brez predsedniških kan® datov (torej brez Duhaldeja). Poteza se ®u je izjalovila, ker je Duhalde sodnijsko dos® j gel, da so sklic proglasih za neveljaye® Sodnica Servini de Cubria, ki je to odločil®’ je seda,j pod stalnim pritiskom vlade, n® dtern ko je postopek že prešel na sodnl)sk° zbornico. | Še zadrija omemba peronističnih zaple tov. Po tem novem čudnem sistemu dol® Čanja senatorjev (večinska stranka dv® opozicija enega) so iz Tucumana posl®* kar dva senatorja za eno samo mesto državni kongres. Eden od teh je Ram0*1 Ortega, druga pa je dosedanja senator®3 ; Olijela del Vale Rivas. Prvega so izvolil*v provincjjski zbornici, drugo na stranka®" kih volitvah, katere je potem potrdil s krnjeni pristojni sodnik. Sedaj je držav® senat pristojen, da odloči, kateri od oba naj končno zasede prazen sedež. V sena® ima peronizem lastno večino, a čudi*0’ i prevladuje Duhaldejeva povezava, ki Je menemizmu že marsikatero zagodla. Or®" t ga je besen, ker vidi da ga nenehno iz*ž*^ | vajo. Končno besedo bo imel predsed® Menem ob povratku s potovanja po Evrop1, NEVAREN SMODNIK I st- Da pa ne bomo govorili samo o rrankarski politiki, omenimo še novice zadevi orožja. Te dni je moral sedanji dela- vski minister Erman Gozalez v poslal®*® zbornico, kjer je celih sedem ur odgovafl na razna vprašanje v zvezi s to ate Dejansko je vso krivdo zmetal na zlin . ga ministra (Di Tella) in na Camiliona, k* e je nasledil na obrambnem ministrsri Škandal vedno bolj raste. Sedaj so areti®" generala Vicaria, ki je obtožen zaradi P dttje 230 ton smodnika na Hrvaško. Vladi je ta stvar neljuba, zlasti še led sodnik Speroni vedno bolj poglablja ra®y kovapje. Zato se je odločila za pot, ki i1-že nekaterikrat prinesla ugodne rezultyj celotno afero skuša postavitf pred Vrho’-sodišče. Za to se lahko posluži posl0*’ „per saltinn”, da Vrhovno sodišče prev?-® celoten proces, na da bi bilo treba izp° ^ vse vmesne korake. Vprašanje je sedaj, ali bo najvišji s° organ poslušen kot doslej in če bo hiter. Raziskava namreč čvrsto nap red Seveda, vlada bi se tako rešila veliiK® problema. A cena bi tudi biki visoka-tože korupcije in sodne odvisnosti so dnevnem redu in se poznajo tudi, ko izvajajo ankete z obrazom, obrnjen311 j prihodnje predsedniške volitve. Načrti za 3. svetovno vojno v maju leta 1945 Volitve podpredsednika SKD Pred kratkim je londonski dnevnik The D% Telegraph objavil dozdaj tajne doku-mente o načrtih za vojaške operacije, ki bi bile tako nepričakovane, da sojih upravičeno imenovali „nezamišljive”. Po teh načrtih bi ZDA in Velika Britanija 1. julija 1945 napadli Sovjetsko zvezo s pol milijona vojakov, pri čemer bi jima pomagalo 100. 000 bivših nemških dezerterjev. Šef vojnega kabineta Hastings Ismany je te načrte preložil W. Churchillu 22. maja 1945! Sicer so v°jaški poveljniki 8. junfja sporočili, da ntso pripravljeni na tak napad, ki da bi n>oral biti hiter in uspešen. A Churchill jim Je že isti dan naročil, naj pripravijo obrambni načrt. Kar pomeni, da se je resno bal SoXjetskega napada, do katerega bi lahko Prišlo že tedaj ali kdaj kasneje. Vemo, da se je nato mednarodno raz-®etfe spremenilo v „mrzlo vojno”. Toda navedeno dejstvo daje prav vsem tistim, ki £ načunali na možnost 3. svetovne vojne. Jjedvsem pa daje prav vsem tistim, ki so bi prepričani, da je bil med demokratskim 2abodom in boljševiškim vzhodom nepre-m°stlj iv jorepad. Načrt' je predvideval samo napad na vjetsko zvezo, verjetno predvsem zato, bn bi rešili Poljsko pred komunističnim Jarmom. Toda tedanja tesna povezanost mgokomunistov s Stalinom in Sovjetsko zvezo, katerim so bili dolžni za svojo strahovlado, bi neizogibno tudi Jugoslavijo Navedla v vojno na sovjetski strani! Pomislimo sedaj na to, da so od istega • maia 1945 angleški častniki začeli z Pasilno vrnitvijo slovenske narodne vojske titovcem. Medtem ko najvišji poveljnik brionskih čet načrtnje napad na Sovjetsko ^o (in njene satelite), častniki tretje in n>Žje ravni pošiljajo v smrt usposobljene, ejno jasne in v borbah prekaljene vojake, 1 bi jim mogli pomagati pri izvedbi »Pezamišljenega načrta”. Prepričan sem, da je bilo bolj modro ^Pviti načrtani napad. Vojna ne prinese tve, pač pa veliko goija. Seveda pa se opremo vprašati, ali 45-letno (oz. za ZSSR orni 75-letno) trpljenja milijonov oseb f°b komunističnimi režimi ni bilo hnjše °r morebitna vojna... Gledano iz zgodo-^mskega vidika pa je nedvomno bolje, da Je komunizem nekako sam v sebi zrušil .»radi notranjih protislovij svojega nauka Zaradi nesposobnosti, da bi človeku pri- Frlec sprejel Slovence v Italiji je . ^*ovenski zunanji minister Boris Frlec ^ ' °ktobra sprejel predstavnike slovens-tli^Zameiskih organizacij v Italiji. Sogovor-so razpravljali o problematiki spreje-ariia globalnega zaščitnega zakona za Slo-Ce v Italiji. rili S**"** manjšine soglasno pouda-’ak Se avzemiJi0 za sprejetje takšnega ona, ki bo plod kompromisov. Znotraj , že delnje t.i. mai\jšinska komisija, , ^Premija postopek sprejemanja zakona no sodeluje z uradom Republike Slo-.*6 /-a Slovence v zamejstvu in po svetu. 1V( .80 Poudarili tudi zahtevo po primer- Uia S * 2 08taHmi manjšinami v Italiji oziro-Šij. reciPr°čnosti statusa italijanske mai\j-'V Sloveniji. vil ,1IUster FTlec je sogovornikom zagoto-ra^ a b° Slovenija ne glede na politične R0are v Italiji po padcu vlade premiera Predst^ Prod**a Preko svojih političnih sPrpi VTl‘* škof msgr. Alojzij Uran, župan občine La Matanza dr. Hector Cozzi, veleposlanik RS univ. prof. dr. Janez Žgajnar pred spomenikom Kot uvod v praznovanje Slovenskega dne in predstavitev naše pevske kulture gostom iz Slovenije je bil v petek, 9. septembra zvečer v Slovenski hiši pripravljen koncert naših pevskih zborov. Zvečer je ravnokar prišedši ljubljanski pomožni škof Alojzij Uran s somaševalci iz Slovenye in iz naše skupnosti opravil v cerkvi Marije Pomagaj pričetno mašo, nato pa sta v veliki dvorani nastopila Mladinski pevski zbor San Justo in iz notranjosti države Slovenski zbor iz Mendoze. Uvedel je večer arh. Jure Vombergar in v kratkem razložil zgodovino obeh zborov: “Slovenski pevski zbor iz Mendoze obhaja prav letos 50-letnico svojega obstoja. Ko je leta 1948 prišla prva skupina rojakov v Mendozo, je pod vodstvom in mentorstvom ravn. Marka Bajuka ustanovila pevski zbor, ki je svojo ljubezen do petja gojil skozi pet desetletij. Zbor vodi Roxana Munoz. Mladinski pevski zbor San Justo, vodi ga Andrejka Selan Vombergar, je pa pred dvema letoma praznoval svojo 25-letnico. Oba zbora želita povzdigniti praznovanje zgodovinskega trenutka, ki ga obhajamo Slovenci v Argentini.” Zbora je še pozdravil predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda, nato pa sta s povezavo Janeza Grintala iz Mendoze in Karle Skvarča iz San Justa zbora predstavila bogat, dobro izpeljan in navdušeno sprejet program. Mendoščani so zapeli: Pomlad (Hartman - Bajuk), Stoji hartelc (Dev), Večerni Ave in Naše gore (Foerster), Vespere au-tem (Gallus), Psalm CXX (Olsson). Polka (Bajuk), Nocoj (Lipovšek); zatem pa še tukajšnje Cancion de cuna (Guillen), Para de-spertar (Isella), Un negrito (de la Vega), La arenosa (Castilla), Virgen de la Carrodilla (Herrera} in Pregones del Altiplano (Zala-zar). Kot solistka je nastopala s prijetnim glasom Daniela Bajuk, odlično pa je vodila zbor in z rtjim dosegla zavidljivo višino Roxana Munoz. Mladinski zbor San Justo pa je podal: Per multos (Gallus), Sem zaljubljen bil (Adam), Po cesti gre (Vrabec), Mlatiči (Mašek), Marko skače (Vremšek), Gloria (Vivaldi) in Glorio in Credo iz Mise Criolle (Ramirez). Solista sta bila zelo dobra Marcelo Bmla in Andrej Grilj, spremljali pa so na raznih glasbilih Claudia Lamberti, Franci Grilj, Anči Puntar, Patricija Grilj in Marta Selan. Ni treba poudarjati, da je dirigentka Andrejka Selan Vombergar odlično izvedla ves program. Tehnično opremo so imeli na skrbi Janez Jereb, Pavel Malovrh, Damjan Ahlin in Bogdan Magister, oder pa je estetsko priredil Tone Oblak. Poslušalci, posebno še novodošli gostje iz Slovenye, kar niso mogli prehvaliti izvajanja in umetniške višine, ki sta jih pokazala oba zbora. Po dolgotranjem ploskanju se je zboroma zahvalil predsednik ZS Marjan Loboda, nakar sta oba zbora drug drugemu tudi čestitala in se zahvalila. Koncert je dostojno uvedel praznovanje Slovenskega dne. Prihodnji dan pa je imela v okviru praznovanja nastop pevska skupina Čuki, kar bomo poročali naslednjič. .2. obletnica Našega doma •nladi, čeprav rojeni v Argentini, še vedno lahko hranijo iz kulture svojih prednikov, iz glasbe, jezika in navad, ter obenem doživljajo kulturo te dežele. Pozdravila je in se zahvalila vsem prisotnim ter okrajnim občinskim in verskim oblastem, kakor tudi gostom iz Slovenije. Župan sanhuške občine dr. Hector Co-ffii je pozdravil Slovence, jim čestital ter Prikazal velikodušnost Argentine ob sprejemu tolikerih rojakov, za kar je žel obilen aplavz. Po poklonitvi so se Slovenci zbrali na dvorišču v Našem domu, kjer sta Marjan Loboda in Mici Malavašič ter botra Doma Anica Indihar in Ciril Oblak dvignila slovensko in argentinsko zastavo, vsi pa smo 2aPeli še obe državni himni. Nato je pozdravila vse goste predsednica Našega doma Mici Malavašič Casullo, ki Je posebej pozdravila veleposlanika RS dr. Janeza Žgajnarja ter ljubljanskega pomož-nega škofa Alojzija Urana, kakor tudi Predstavnike naših organizacij ter vse zbra-ne rojake, “prav posebno pa Slovenke in Slovence iz daljne in ljubljene domovine, ki ste nas obiskali, da se z vašo prisotnostjo ysi bogatimo”. Končala je rekoč: “Plapolan-Je obeh zastav, petje slovenske in argentinske himne, potrjajo zvestobo rodni zeml-Ji ter vse prizar\je tej, na kateri danes lahko Praznujemo te dneve.” S tem je bila dopoldanska slavnost končana. Kdor si je želel, je lahko dobil kosilo v Našem domu; bilo jih je nad 600, kar je gotovo rekord in so kuharice in strežniki sk°raj zmogli. Po okusnem kosilu - hvala gre skrbnim članicam Našega doma - so gostje pričakovali popoldansko slovesnost na dvorišču, kjer so naši Domovi imeli vsak svoj “štant”, kjer so prodajali dobrote in spominčke, pijačo in jedačo tudi za tiste, ki niso ostali na kosilu. AKADEMIJA V DVORANI Popoldan ob petih pa se je v veliki gornji dvorani pričelo popoldansko slavje. Tudi dvorana je bila premajhna za vse, ki so želeli prisostvovati. Vso prireditev sta povezovala arh. Jure Vombergar in Danica Malovrh. Najprej sta pozdravila predstavnike- slovenskih organizacij, Cerkve in Domov, slovenskega veleposlaništva, argentinske občine in druge rojake, predvsem obiskovalce iz Slovenije. Kot prva je stopila pred mikrofon Mici Malavašič ter pričela slavnost z besedami: “Z veseljem in ponosom praznujemo 42. obletnico Našega ddhia. Z veseljem, ker je po tolikih letih še živ in trden duh, ki je usmerjal delo naših prvih članov. S ponosom, ker niso leta uničila vsega, kar je našega, slovenskega, temveč močno bije v srcih vnukov vseh tistih, ki so s trudom in ljubeznijo gradili ne samo zidove tega Doma. Ponosni smo tudi, ker je ta naša obletnica obogatena s praznovanjem skupnega Slovenskega dne. To slavje je možno, ker je v teh letih bilo opravljeno veliko delo v vsakem slovenskem središču, v katerem bijejo srca tolikih in tolikih slovenskih družin. Ne bi bilo isto, če bi celica, to j,e družina, ne gojila vseh vrednot, ki so nam drage”. Veleposlanik Republike Slovenije univ. prof. dr. Janez Žgajnarje nato pozdravil vse predstavnike naše skupnosti ter predstavnike predvojnih naseljencev iz Triglava in Bemala, za tem pa vsem čestital ob tem pomembnem praznovanju v imenu Republike Slovenije, slovenskega veleposlaništva ter v svojem in v imenu svoje soproge. Nato je nadaljeval: “Letos praznujete slovenski begunci po drugi svetovni vojni petdesetletnico svojega prihoda v Argentino, ki vas je lepo sprejela in vam dala možnost, da ste lahko zaživeli in se ohranili v novi domovini. Vsi smo Argentini in takratnim oblastem hvaležni za izjemno dejanje, da ste lahko prišli sem z družinami, česar mnoge in znane demokratične države tedanjega časa niso bile sposobne. Hvaležni smo vsem vam in vsem že pokojnim, da ste se tako uspešno vključili v nove razmere in tako hitro dosegli uspehe kot solidni in spoštovani delavci in državljani, istočasno pa poskrbeli, sami in z izjemnimi žrtvami ter napori, da ste ohrani- li svoj verski in narodni značaj ter ga tako uspešno prenesli na mlajše. Prav gotovo je danes prilika, da se s ponosom ozrete na doseženo, obenem pa tudi prilika, da se ozrete naprej. Republika Slovenija vam bo ob tem še naprej pomagala po svojih močeh, v skladu z novimi časi in novimi potrebami in tudi v skladu s svojimi možnostmi. Dragi rojaki iz Slovenije, želim vam, da v teh dneh doživite v 13 milijonskem Buenos Airesu in 13.000 kilometrov od domovine to živo slovensko zavest in življenje med svojimi rojaki, ki nam je lahko v marsičem za zgled, zlasti v ljubezni do domovine. Že Cankar je zapisal, da je domovina kakor zdravje. Žal se pomena domovine, podobno kot zdravja, često zavemo šele, ko ga ali jo zgubimo. Vaša prisotnost bo našim ljudem vlila novega poguma, nova znanstva in prijateljstva pa bodo omogočila nove vezi med vami. Ko se naši ljudje, ki živijo tukaj, vračko v Slovenijo, potrebujejo poleg sorodnikov tudi znance in predvsem prijatelje, saj pra-vijo, da beseda sreča prihaja od besede srečai\je. Od vas pa tudi pričakujemo, da boste po povratku domov znali navdušiti tudi druge rojake in pomagali ustvariti prijazno ozračje za medsebojno zauparye in sodelovaiije. Posebna skrb naj velja zlasti mladim ljudem, kajti predvsem od teh od i\jihovih stikov in vezi je odvisna bodoča povezanost naših izseljencev z matično domovino. Želim vam, da bi se tu, v tej lepi deželi, imeli lepo med svojimi sorodniki in prijatelji in da bi se obogateni z novimi znanstvi, z novim znanjem in novimi spoznanji, srečno vrnili domov.” Tudi msgr. Janez Gril je rojakom povedal, da je držal obljubo, ki jo je dal lani na Slovenskem dnevu v Lanusu, da bo letos spet prišel pogledat rojake, a z večjo skupino. Predsednik Izseljenskega društva Slo- ~ venija v svetu lic. Boštjan Kocmur je pozdravil rojake, ki so se mu zahvalili s ploskanjem za vse, kar nam pomaga iz Slovenije. Oglasil se je rojak iz Moravč Jože Bergant in se vzhičen zahvalil za lep sprejem in čestital vsem ob tem obisku. Slavnostni govornik je bil Marjan Loboda, katerega zgodovinski pregled in načelne misli prinašamo na uvodnem mestu. Zatem se je pričela glasbena akademija: Kot se spodobi, so najprej nastopili naj-ml^jši. Otroški pevski zbor Zedinjena Slovenija (vodi Marta Selan) je zapel narodno Ptička ter živahno Klipe, klope Slavka Mihelčiča, ki sta obe navdušili poslušalce. Sledil je odrski prikaz Srečanje dveh svetov, ko šmo poslušali petje treh zborov. Med njimi pa so vstopali recitatorji: Nevenka Godec, Marcelo Brala, Brigita Cerar, Nežka Štefe in Gregor Modic, ki so recitira- li pesmi Franceta Papeža, Tineta Debeljaka ml. in Toneta Rodeta, ki govorijo o tematiki srečanja dveh svetov - Slovenye in Argentine - v duši novega vseljenca. Tudi otroci Balantičeve šole so recitirali znano Kun-čičevo Ded se poslavlja. Naši najmočnejši zbori: mešani zbor Gallus (vodi Anka Savelli Gaser), Mladinski zbor San Justo (vodi Andrejka Selan Vombergar) in Slovenski zbor iz Mendoze (vodi Roxana Muiioz) so zapeli posamezno in skupno pesmi Ptičke (Rančigaj), Bajukovi Pojdam u Rute in E j, zato; Zdravico J. Pavčiča, Aljažev Triglav, Angelika Hribarja Hišica očetova, Bog in Slovenija (Pregelj -Ocvirk), Ipavčevi Iz stolpa sem in Domovini. ki so odmevale v ubranih zvokih po tihi dvorani, ki je z užitkom poslušala vituoz-nost izvajalcev. Zatem je sledila še izročitev priznanj pevskima zboroma Gallus in iz Mendoze, ki letos obhajata 50 let nepretrganega in nesebičnega dela. Odličji jima je izročil Marjan Loboda Mendoški Slovenci so ob tej priložnosti izrazili svojo zahvalo in čestitali ZS ob njeni 50-letnici. V imenu gostov in turistov iz Slovenije se je še zahvalil msgr. Alojzij Uran za gostoljuben sprejem in izrazil pohvalo ob našem trudu in uspehih. Končno so vse zbori skupno zapeli našo himno Slovenija, ki so jo povzeli vsi prisotni in je mogočno zaključila slovesnost. S tem je bilo slavje končano. Rojaki so Otroški zbor Zedinjene Slovenije Vsi trije pevski zbori na odru Msgr. Alojzij. Uran je prevzel vlogo dirigenta Pisali smo pred 50 leti... Homenaje y agradecimiento Hoy,, delante de la excelsa figura del Capitan de los Andes y Padre de la Patria, la Colectividad Eslovena rinde su mas sin-cero homenaje y profundo agradecimiento a todos aquellos que posibilitaron a nues-tros abuelos y padres encontrar en la Argentina su segunda Patria, su segundo ho-gar y la cuna de sus hijos y nietos. La historia de los Eslovenos se remonta a mas de 1250 anos de acontecimientos en una incomparable region de lagos, rfos, Alpeš, bosques, llanuras, colinas, cuevas magicas, la costa del mar y serpenteantes valles. La belleza singular del pai's guarda en su seno ima vida que a traves de los siglos fue signada por epocas de glorias y de tristezas, de libertades y de sojuzgamien-tos. El hombre esloveno, profundamente creyente a traves de todas las generacio-nes, supo de invasiones en una region que fue paso obligado entre el Oriente barbaro y un Occidente cristiano. Sobrevivir en una pequena zona geografica tan diversa, for-mar parte de un pueblo no muy numeroso y mantener, a pesar de todas las circuns-tancias, su identidad como nacion, definio el caracter de los hombres y de las mujeres eslovenas. Las crisis y las guerras que afectaron a Europa en los ultimos cien anos tampoco perdonaron a los eslovenos. En la actuali-dad cerca de medio millon de eslovenos viven esparcidos por todo el mundo como consecuencia de tres grandes migraciones. Nuestro pais era receptor de inmigrantes y en el ano 1930, segun las estadfsticas ofi-ciales, en la Argentina el 70% de la pobla-cion estaba compuesto por inmigrantes. La ultima llegada masiva de los eslovenos a la Argentina fue en el ano 1948, hace hoy 50 anos. El terror comunista y las fronteras polfticas definidas en la mesa verde de la diplomacia de bloques, los obligo a optar entre una vida detras de la Cortina de Hierro - con una gran posibili-dad de ser masacrados - o la desgarradora ruta del destierro. Los que se salvaron de ser asesinados indiscriminadamente reca-laron en los campos de refugiados de Italia y Austria. Desde alii y ante la imperiosa necesi-dad de buscar un futuro estable, cerca de 6 mil eslovenos, jovenes, viejos y familias enteras recibieron una acogida humanita-ria y autorizacion para vivir en la Argenti- 43. Slovenski dan se pričeli razhajati, zbori pa so se uredili na odru za fotografiranje. Tedaj pa je škof msgr. Uran stopil na oder in čestital pevcem, potem pa še sam pričel dirigirati vse tri zbore, tako da so pod škofovim vodstvom - izven programa seveda - nekaj časa peli narodne pesmi!. Po kratkem odmoru, ko so se lahko rojaki pozdravljali z znanci ali obiskovalci iz Slovenije in se okrepčali v dobro založenih š tan tih, se je pričel FOLKLORNI VIDEO - FESTIVAL na mogočnem odru, ki ga je izdelal s sodelavci - kakor tudi oder v dvorani - naš mojster Tone Oblak. Tu so bila predstavljena slovenska središča v Argentini v besedi, sliki in folklori. Danica Oblak je povezovala vse pripovedovanje o “slovenski sagi” v Argentini po besedilu Stanka Jerebiča in arh. Jureta Vombergarja, ko so se med kratko zgodovinsko orisbo Doma in okoliša na platnu prikazovali posnetki iz r\jih zgodovine in dela. Video je izdelal odlično Marjan Bogataj. Potem pa so na odru še nastopile skupine iz vsakega doma: Iz Bariloč so na, por decision del entonces Presidente Gral. Juan Domingo Peron. La gratitud que experimentamos hacia este gesto de la Argentina no se borrara jamas de nuestros corazones y creemos que en estos anos ios eslovenos han dado muestra de este sentimiento al mantener viva la identidad nacional pues un buen esloveno es un buen argentino. Prueba elocuente de ello es la integra-cion a la vida argentina de nuestras familias. Nuestros profesionales, empresarios exitosos de nivel continental, hombres de las artes, las ciencias, la educacion, la politica y los sacerdotes han dejado una huella indeleble en la sociedad argentina. Nuestros hijos han luchado en la Malvinas, nuestros andinistas escalaron las cumbres mas altas y el pensador esloveno calo hondamente en la filosofia vemacula. Al agradecer gestos tan nobles creo justo resaltar la actitud de otro presidente argentino, el actual, el Dr. Carlos Saul Menem, cuando confirmo la generosidad argentina y en el ano 1992 ubico a la Argentina entre los primeros pai'ses del mundo en reconocer al nuevo estado inde-pendiente: la Republica de Eslovenia. Por ello, senoras y senores, los eslovenos testimoniamos hoy nuestra gratitud y nuestro compromiso perpetuo al Gran Pueblo Argentino. Que Dios bendiga a la Argentina! prof. Augusto Vivod predstavili folklorne plese, iz Carapachaya štajerske plese, iz Slovenske vasi tudi naše folklorne plese,- Pristava pa je predstavila živahen re^janski ples. Iz San Martina je nastopil moški pevski zbor, Slomškov dom pa je predstavil argentinski ples tango, novost na naših odrih. Končno pa so gostitelji iz San Justa predstavili argentinski ples malambo - kot počastitev bližnjega praznika odkritja Amerike 12. oktobra - pa še argentinski pericon ter za konec slovenske folklorne plese v zabavni obliki. Poslušalci in gledalci so vsako točko nagradili s ploskanjem in živahnim odobravanjem, s;\j so vse izzvenele mogočno in zanimivo. Naj omenimo, da sta za zvok v dvorani in na dvorišču skrbela Janez Jereb in Pavel Malovrh, znak slovenskega dne, ki smo ga objavili v prejšnji številki, pa Erika Indihar. Kot zanimivost je arh. Vombergar naštel, da je pri Slovenskem dnevu pomagalo - zastonj seveda - nad 600 sodelavcev: med pevci, dirigenti, recitatorji, plesalci, otroki, narodnimi nošami, duhovniki in ministranti pri maši, pripravi in tisku besedil, programov, videa, pri izdelavi odrov in upravi luči, v stojnicah in pri kuhi in postrežbi, pripravi in pospravi, in še in še! Da se zalivali vsem posamezno, je bilo Mendoza, konec septembra V Mendozo je v zadnjem času začelo prihajati vedno več emigrantov. Tudi slovenskih beguncev je že precej prišlo, ki so že vsi dobili razne zaposlitve. Emigranti ob prihodu v Mendozo dobe zatočišče v novem imigrantskem hotelu. Stanujejo v lepih sobicah in imajo dobro hrano. Ker bo tudi v bodoče prihajalo vedno več emigrantov v te kraje, Vam navajamo nekaj splošnih podatkov. Plača znaša dnevno za navadnega delavca $ 11.-, za medio oficiala $ 13,.50-, za o fi c ral a $ 15,- Torej mesečno od $ 300 do $ 450. Privatniki v konkurenci plačujejo ofi-cialom tudi $ 18,- Oskrbniki na večjih posestvih dobivajo mesečno po 200 $ in 20 odstotkov vsega pridelka. Kupna cena za zemljo na periferiji mesta je 30 $ za kv. meter, 20 do 30 km izven mesta pa 1000 $ za en ha. Za privatne službe je težje. Delajo le po nekaj ur na dan in plača za tako delo znaša 150 $• Stanovanje ni tako težko dobiti, kakor v Buenos Airesu, nekaj slov. družin je te dni dobilo stanovanje že v mestu samem m sicer za 80 $ in to dve sobi, kuhinja in kopalnica. Tuk. slovenske družine, ki štejejo po 4 člane, za hrano ne porabijo niti 100 $ mesečno, toda ne žive slabo. Če bo sčasoma prišlo v Mendozo kf\J več Slovencev, se bo uredila v cerkvi San Nicolas, ki je v središču mesta, skupna slovenska služba božja Svobodna Slovenija, št. 20; 15. oktobra 1948 Slovenija, moja dežela • Smučanje na Blokah Folklorni plesi na mogočnem odru pred številnim občinstvom. Kot vsi vemo, se je moderno smučanje porodilo v nordijskih državah, odkoder se je razvilo ne samo v oddih, ampak tudi v tekmovalni šport. V tem športu smo Slovenci precej poznani. Zanimivo pa je dejstvo, da se je v Sloveniji že pred več sto let razvila enaka ali podobna smučarska tehnika, ki so jo pa uporabljali samo kmetje na Blokah na Notranjskem. Zgleda, da se je to smučanje razvilo samostojno, da pa je sčasoma zamrlo. Že Valvazor je omenjal, da smučanje 0* bilo neznano Slovencem - Kranjcem tistega časa. Takole pravi: „Kmetje Gornje Kranjske poznajo pose-bne vrste iznajdbo, ki je še nisem videl j nikjer drugje: v zimskem času, ko je veliko snega, se spuščajo v dolino z neverjetno naglico. V ta namen vzamejo dve leseni deski, vsaka je kake četrt palca debela, P°1 čevlja široka in kakih pet čevljev dolga. Na prednjem koncu so deske zavihane navzgor, na sredi imajo usnjene jermene, da se pritrdijo noge vanje. Vsaka taka lesena deska se priveže pod vsako nogo. Kmet na njih ima v roki debel kol, S' ga porine pod pazduho, se nagne nazaj in ga uprablja j kot nekako krmilo, da s® spušča ali kar leti navzdo po najbolj strimih breg0' vih, nič hitreje kot tisti, 1? > uporabljajo drsalke, da se se na Holandskem drsajo P° ledu.” Maksim Gaspari Smučanje na Blokah n i ni je plesala v dvorani še kar v jutro ob zvokih pevske skupine Čuki. Res, bil je en lep večer, nam v ponos-gostom pa v prikaz o našem življenju-Na svidenje v prihodnjem letu! nemogoče, zato se je predsednik ZS Marjan Loboda zahvalil le Tonetu Oblaki, Andrejki Selan Vombergar, Eriki Indihar in Nežki Kržišnik, ki so zahvalo sprejeli v imenu vseh sodelujočih. Nabito polno dvorišče v San Justu se kar ni hotelo izprazniti. Gostje so se pogovarjali rti) mizah še dolgo v noč, mladina Da Fotografije: Marko Voinhprear Slovenci v Argentini Novice iz Slovenije LJUBLJANA - V Cekinovem gradu so °dprli Slovensko razstavo sadja, ki so jo Pripravili Strokovno sadjarsko društvo Slo-venye, Etnografski muzej Slovenije in Kmetski inštitut Slovenije. Razstava, s katero so obeležili tudi stoletnico Kmetijskega u'štituta Slovenije in 150-letnico prve slovenske razstave sadja, bo na ogled do 11. °ktobra, posebno mesto pa so namenili tudi izobraževanju kupcev sadja o sadnih VTStah in sortah ter tehnologijah pridelave. SAO PAULO, Brazilija - Na 12. mednarodnem festivalu video in elektronske umetnosti, ki je od 22. do 27. septembra Potekal v brazilskem Sao Paulu, se je v tekmovalnem sporedu predstavila umetnica iz Slovenije Ema Kugler, in sicer s svojim video filmom Postaja 25, nastalim v produkti1 Foruma Ljubljana in Video produkcije Kregar. Video film Postaja 25 se ukvarja s silnicami v razmerju med posameznikom kr oblastjo in v intimnem odnosu med parterjema, ki jih razume kot nekaj v temelju 'racionalnega. Na brazilskem festivalu predstavno dela umetnikov iz vseh predelov sveta. ?<« ** till H* % iji , MARIBOR - z Gregorijanskim koralom ^ solistoma Ireno Grafenauer (na posne-Ku) in Tonetom Potočnikom se je sloves-n° začel 5. mednarodni festival Glasbeni ^Member v mariborski stolnici. Letos je ežišče festivala na slovanskih skladateljih, Za kontrast pa bodo številni ugledni izvajal- 12 tujine in domovine izvajali sodobna ela francoskih skladateljev. MARIBOR - V vojašnici generala Maistra v Mariboru se je začela slikarska kolonija v spomin na vojaka, pesnika, generala in domoljuba Rudolfa Maistra - Vojanova, ki jo že četrto leto zapored organizira poveljstvo vojašnice. Slikarsko kolonijo, na kateri sodeluje prek 20 slikarjev iz vse države, je odprl poveljnik vojašnice polkovnik Franc Ošljak. Povedal je, da bodo slike iz kolonije razstavili ob dnevu vojašnice, ki ga vsako leto praznujejo 23. novembra, na dan, ko je Maister z vojaško akcijo Maribor prikijučil Sloveniji. FRANKFURT, Nemčija - Trubarjev sklad in ministrstvo za kulturo RS sta na Frankfurtskem knjižnem sejmu v okviru razstavnega prostora slovenskih založnikov predstavila knjige najboij prevajanih slovenskih avtorjev. V središču „ulice” so za informacijskim pultom bili na voljo izvodi nekaterih knjig slovenskih avtorjev, ki so izšle s podporo Trubarjevega sklada pri tujih založnikih, in sicer 20 knjig, ki so izšle v 12 jezikih pri 20 založbah. Posebna pozornost je posvečena najbolj prevajanima avtorjema Tomažu Šalamunu in Dragu Jančarju. Založba celovškega dnevnika Kleine Zeitung Carinthia pa je skupaj z založbo Wieser predstavila knjigo o stotih slovenskih gostilnah. Avstrijska avtorja v svojem izboru predstavljata v sliki in besedi ne samo dobrote vseh slovenskih pokrajin, pač pa tudi slovensko kulturo in istovetnost. Knjiga o kulinarično-kultumem potovai\ju po Sloveniji bo prihodnji mesec izšla tudi v slovenščini pri celovški Mohorjevi družbi. PRAGA, Češka - V Pragi sta ministra za kulturo-Slovenije in Češke, Jožef Školč in Pavel Dostal, odkrila spominsko ploščo renesančnemu skladatelju Jacobusu Gallusu. Na slovesnosti sta ministra poudarila, daje Gallusova življenjska in ustvarjalna pot izjemnega pomena tudi za povezovanje slovenskega in češkega naroda. Ministra sta imela tudi pogovore o izvajanju programa o dvostranskem sodelovanju v izobraževanju in znanosti za obdobje od 1998 do 2002. ^ LAŠKO - Na seznamu tujih športnikov, k dobili slovensko državljanstvo, je tudi ^ arkar Miljan Goljovic. „Presrečen sem, s° se stvari končno uredile. Po nekaj secih bom danes spet lahko mimo spal,” le(f0Ve^al centimetre visok krilni igra-’ elan Pivovarne Laško, p ERLIN - Brazilski tekač Ronaldo Da Ua'K ■le na berlinskem maratonu dosegel ton °^' ^as na svetu v tej disciplini. Mara-in ^ Pretekel v dveh urah, šestih minutah Petih sekundah. Edini slovenski tekač j an Kejžar je osvojil 11. mesto in s Zg m 2:13,23 postavil nov najboljši čas v °yini slovenskega maratona. Au EL0VEC, Avstrija - Avstrijec Michael pr *erwmkler je bil na konstitutivni seji edstva skupne kandidature za OI brez J? 2006 (avstrijska Koroška, Furlanija van' ^ra^'na *n Slovenija) po pričako-datip *Z^ran za Predsednika. Nosilec kandi-^ e je Celovec. Slovensko stran so iske°Pa^ ^an'ca izvršnega odbora Olimpi-p,^a ^°miteja Slovenije Tjaša Andree Strel0110’ (^avn’ sekretar za šport Janko Q0 ln Tomo Levovnik (mesto Ljubljana). obis^Vai;iali so se Predvsem o pripravah na °lim ..Posel5ne komisije Mednarodnega 23, d^kega komiteja (MOK), ki si bo od Piizo°°k|ohra ogledala tudi predvidena l" v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Monik ■ * Najboljši slovenski olim- r>Uskt‘ !*' na,islan‘iSi dobitnik zlatega olim-p°tltJj °dličja na svetu Leon Štukelj je Pogodbo s Telekomom Slovenije, 43. Slovenski dan in 42. obletnica Našega doma .Odbor Našega doma bi rad izrazil zahvalo vsem, ki ste iz domačega društva pripomogli, da je praznovanje Slovenskega dne in 42. obletnice Našega doma tako lepo uspelo. Najlepša hvala sodelujočim pri nastopih: pevskim zborom in pevovod-kinjam, voditeljem in članom folklornih skupin, režiserjem in recitatorjem, narodnim nošam in vsem tistim, ki ste povzdignili slovesnost s skrbno pripravljeno sv. mašo. Vsem, ki ste izdelali video prikaz, video-snemalcem, fotografom, upravljalnem luči in zvoka. Tistim, ki ste si zamislili opremo in diagramacijo programnih listov, letakov, plakatov, napisov, znakov in grbov; tistim, ki ste pripravili oglase, ste-nčas, zahvale, priznanja ter sestavljali besedila programov, napovedovanj in povezovanj. Vsem, ki ste sodelovali pri pripravi odrov (tako za koncert v Slovenski hiši kot za nastope v dvorani in na dvorišču Našega doma), pri pripravi scenerije, izdelavi stojnic, pri barvanju, krašenju, čiščenju in pospravljanju, pri pripravi prostorov z mizami in stoli. Kuharicam, strežnicam, strežnikom, ki ste poskrbeli za kosilo, napekli krofe in empanade, prodajalcem v stojnicah; gospem, ki ste spletle vence; otrokom, ki so izdelali zastavice. Prisrčen Bog plačaj: Zvezi žena in mati, Mladinskemu pevskemu zboru San Justo, članom šolskega ter mladinskega odbora, otrokom ter družinam, ki zahajajo v Naš dom. Lepa zahvala tudi vsem bratskim domovom ter Zedinjeni Sloveniji! Ostanimo združeni v bodoči rod! Odbor Našega doma ki bo v naslednjih dveh letih izdal štiri serije kartic z motivi iz Štukljevega življenja in športne poti. Leon Štukelj, ki živi v Mariboru, bo 12. novembra v rojstnem Novem mestu praznoval stoletnico življenja Telekom bo polovico prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic za trženje telekartic v tnjini, nakazal Rotary klubu Novo mesto za humanitarne programe. SOFIJA, Bolgarija - Slovenski namizno-te-niški igralci so zmagovalci predtekmovalne skupine D druge evropske lige. Na turnirju v Sofiji so brez poraza zasedli prvo mesto, Bolgarijo so premagali s 4:1, Turčijo s 4:2, Ciper s 4:0 in Izrael s 4:3. Njihov nasledi\ji nasprotnik v polfinalu bo zmagovalec skupine C, kjer nastopajo Belorusija, Ukrajina, Litva in Latvija. Polfinalni tekmi bosta na sporedu novembra. HRASTNIK - Petkratni svetovni prvaki v raftingu, ekipa Bober I, tudi na predzadnji letošnji dirki državnega prvenstva na Savi pri Hrastniku niso dovolili presenečenja. Zmagali so tako v slalomu kot v spustu, skupno pa so že osvojili novi naslov državnih prvakov. Drugo mesto so v slalomu zasedli domačini (Rafting team Hrastik), v slalomu pa člani ekipe IPS Sulec. BLED - Iztok Čop med skifisti, skupaj z Luka Špikom v dvojnem dvojcu, Grega Sračnjek in Miha Pirih v dvojcu brez krmarja, blejski četverec brez krmarja in Romina Štefančič med članicami so državni prvaki v veslanju. Izidi na DP na Bledu so le še enkrat potrdili razmerje moči v slovenskem DIPLOMA V SPOMIN V Bariločah je navada, da za dan emigranta bariloška občina skupaj z notranjim ministrstvom pripravi posebno prireditev, na kateri podeli diplome vsem priseljencem iz drugih držav, ki so dopolnili petdeset let svojega bivanja v Argentini kot priznanje za njih ,.izbiro Argentine kot zemlje upanja in v zahvalo, da so petdeset let posvetili svoj trud, delo in vse najboljše iz sebe za veličino Argentine.” Bariloški časopis El Cordillano z dne 5. septembra, po katerem smo povzeli to novico, prinaša med drugimi tudi sliko Slovencev, ki so letos prvič prišli v poštev za to diplomo. To so dr. Vojko Arko, Marjana Mam, Terezka Mam Žužek, dr. Stane Žužek ter Ignacio Ingrisch. Še nekateri drugi rojaki, ki so tudi prišli sem pred 50 leti, pa bodo to diplomo prejeli naslednje leto. Osebne novice Krst: V soboto, 3. oktobra je bil krščen v cerkvi San Isidro Labrador Matej Nikolaj Ravarotto, sin prof. Pavlinke Voršič in prof. Germana Ravarotto. Botra sta bila prof. Cristina Varvello in Jurij Truden. Čes- titamo! Srečni družini iskreno čestitamo! Poroka: V cerkviJVIarije Pomagaj sta se v soboto, 17. oktobra, poročila Franci Sire (iz Velesovega v Sloveniji) in prof. Nancy Selan; za poročne priče so bili njuni starši Franc in Ljudmila Sire ter Anton in Vladi-mira Selan; ob somaševanju Staneta Zidarja, dekana v Kranju, ju je poročil msgr. Jože Škerbec. Čestitamo! veslanju. Poznavalci slovenskega veslanja so največ pričakovali od obračuna med skifisti, Kjer sta se za prvo mesto potegovala Čop in Špik, na koncu pa se je izkazalo, da je Čop ta čas premočan za ml£yšega klubskega Jekmeca. Tretje mesto je z zelo dobrim nastopom osvojil tretji blejski tekmovalec Jani Klemenčič in po dolgotrajni bolezni potrdil vrnitev med najboljše slovenske veslače. NOVICE S PRIMORSKE MRAČNA LETA BENEČIJE (Cankarjeva založba, slovenski prevod Vide Gorjup Prosinkovič po italijanskem izvirniku - izdaji založniške zadruge Dom iz zamejskega Čedada) je povzetek „prezgodaj odkritih dokumentov” o obstoju, organizaciji in delovanju tajne para-vojaške službe v Benečiji ter načrtnem raznarodovanju Slovencev v imenu zaščite pred invazijo komunizma oz. na podlagi enačenja slovenstva s komunizmom. Ob predstavitvi je predstavnik zadruge Dom Božo Zuanella ocenil, „da je bilo po drugi svetovni vojni, predvsem v obdobju med letoma 1945 in 1956, torej v razmerah demokratične ureditve v Italiji, proti Slovencem v Italiji storjene več škode kot pod fašizmom”. Beneški Slovenci zato zahtevajo „vojno odškodnino” v obliki zaščitnega zakona. V FINŽGARJEVEM DOMU na Opčinah IN V Primorskem dramskem gledališču Nova Gorica je nastopila lutkovna skupina Mi smo mi SKD Celovec s predstavo Sapramiška avtorice Svetlane Makarovič. Predstava je bila v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem; ti so se z omenjeno lutkovno predstavo začeli v petek v Šentpetru in končali v Števerjanu. Slovenske gledališke oz. lutkovne skupine s Koroške ter ustvarjalci z različnih umetniških in kulturnih področij so se predstavili oz. srečali s kolegi iz zamejstva v Italiji še v Štandrežu, Trstu, na Opčinah, v Gorici, Naborjetu, Rojanu, Devinu in Števerjanu. Pestre in vsebinsko bogate kulturne dneve na Primorskem je pripravila Krščanska kulturna zveza (KKZ) iz Celovca. PROF. IVANU RUDOLFU, enemu izmed voditeljev protifašistične organizacije TIGR (Trst-Istra-Gorica-Reka), so odkrili doprsni kip v njegovi rojstni vasi, Podnanos pri Vipavi (takrat Šentvid). Prof. Rudolf je deloval med vojno tudi v Afriki, kjer je primorske rojake spodbujal za boj proti fašizmu. Po vojni pa ni mogel ostati doma, ker se ni maral ukloniti Titovemu komunističnemu režimu. Zato se je v Trstu posvetil šolstvu, politiki in časnikarstvu do smrti leta 1962. Kmalu bo izšla tudi publikacija z njegovim življenjem in delovanjem ter zbirka njegovih lovskih zgodb. —mireti nmn-pntwnrn mwiwniinntrn ČEVLJI - tudi po meri. Od preprostih do najmodernejših italijanske mode. Pridem na dom. Kličite na tel.: 624-8876 od 15. ure dalje. TURIZEM ’el. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 4764)320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmarje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 659-2060 - E-mail: marko@pinos.com GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejla - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12,- VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 21. oktobra 1998 1 dolar 153,59 SIT tolarjev 1 marka 94,72 SIT tolarjev 100 lir 9,57 SIT tolarjev Obvestila PETEK, 23. oktobra: Zadnja maša, ki jo bo daroval msgr. A. Uran, bo ob 10. uri v kripti bazilike Santisimo Sacramento. SOBOTA, 24. oktobra: Občni zbor Počitniškega doma dr. Rudolfa Hanželiča ob 17. uri v Slov. hiši. Razgovor z dr. Grilom ob 20. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 25. oktobra: 31. obletnica Pristave s celodnevnim programom. SOBOTA, 31. oktobra: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. SREDA, 4. novembra: Občni zbor zveze slovenskih mater in žena s predhodno sejo, ob 16.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 7. novembra: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. SOBOTA, 14. novembra: Sklepna seja profesorjev Slovenskega srednješolskega tečaja v Slov. hiši. Zveza trdna - temelj pravi, da bo trden naš obstoj! OBLETNICA PRISTAVE Nedelja, 25. oktobra 11.00 zbirapje prijateljev 11.15 dvigarye zastav 11.30 sv. maša; delegat msgr. Jože Škerbec 13.00 kosilo 16.00 kulturni program Slavnostni govornik; lic. Franci Markež Igra „Žlahtni meščan" (Moliere) v režiji Dominika Oblaka Prosta zabava Prisrčno vabljeni! SDO SFZ ZVEZNI MLADINSKI DAN bo v Slomškovem domu, v nedeljo 9. novembra • 8.00 pričetek tekmovanj • 9.45 dviganje zastav • 10.00 mladinska maša za našo mladino • 13.00 kosilo • 19.30 kulturni program in nato prosta zabava; sodelovala bosta „Rock & Polka" in „Trio Mi štirje". Tiskovni referat Zedinjene Slovenije vabi na predavanje, ki ga bo imel glavni urednik tednika Družina, dr. Janez Gril na temo Položaj tiska v Sloveniji Vabljeni vsi, ki se za to snov zanimajo. Srečanje bo v mali dvorani Slovenske hiše v soboto, 24. oktobra ob 20. uri. ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefcmo: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com u Ef m Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj TARIFA REDUCIDA Concesion N° 7211 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 " — Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošh pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 10® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljai\ie z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. čeke na ime „EsIovenia Libre ^) Stavljenje, oblikovanje' in tisk: TALLERES GRAfICOS VILKO S.R L- Eslados Unidos425 - (1101) Buenos Aires -Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar USTAVNO SODIŠČE O DENACIONALIZACIJI Ustavni sodniki so na seji 14. oktobra . vnovič obravnavali in tokrat tudi sprejeli odločitev v zvezi z novelo zakona o denacionalizaciji ter zakonom o zaključku lastninjenja. Odločitev ustavnega sodišča glede zakona o zaključku lastninjenja naj bi bila predvidoma dosegljiva do konca tedna, o noveli zakona o denacionalizaciji pa predvidoma do konca tega meseca. O CARINSKI ZVEZI Slovenija je v Bruslju opravila še dvostranski pregled uskaljenosti slovenske zakonodajo z evropsko ureditvijo za področje carinske zveze. Slovenija je glede na sedanje stanje kar dobro usposobljena oziroma pripravljena na vstop v carinsko zvezo, je povedala Vojka Ravbar, ki je kot predsednica delovne skupine za pripravo pogajalskih izhodišč za to področje vodila slovensko delegacijo v Bruslju. Odprta vprašanja so glede obsega brezcarinskega uvoza za potrebe državljanov ob prehodu meje, kjer ima EZ postavljeno mejo na 175 ecujev, Slovenija pa na 80 ecnjev ter glede olajšav pri uvozu opreme za invalide in invalidske organizacije. SREČANJE NA BLEDU Na Bledu je bilo 5. srečanje ministrov za kmetijstvo držav srednje in vzhodne Evrope. Slovenski minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj je dejal, da bo vključitev v EZ prinesla slovenskemu kmetijstvu pozitivne spremembe. Če že ne na dohodkovnem področju, pa vsaj na sistemskem. HRANILNE KNJIŽICE lepo darilo za vse priložnosti: rojstne dneve, godove, prvo sv. obhajilo, božič, ipd. Lično vezane dobite v glavni pisarni Sloge v Ramos Mejia Tel.: 656-6565 NAROCNTNO ZA ..DRUŽINO” lahko plačate v SLOGI do 23. oktobra t.l. v uradnih urah Če imate pri nas račun, lahko to uredite po telefonu. SLOGA — Glavna pisarna: Bme. Mitre 97 — Ramos Mejia Tel. 656-6565/ 654-6438 /658-6574 Uradne ure: Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Kdo bo zadnji? Nihče ni rad zadrgi, gotovo tudi vi ne. Zato pohitite z nakupom najbolj iskane slovenske kpjige v Argentini. Zbornik Zedinjene Slovenije naj bo čim prej tudi vaša last. Nabavite si ga! lahko v Slovenski hiši, v Slogi in v vseh slovenskih Domovih. Pohitite, da ne boste zadnji! DR. VITAL ASIC odvetnik sporoča, da uraduje tudi v mestu Buenos Airesu Parana 830, 5. nadstr., tel. 811-8186 Prijave na tel/faks: 796-5153 (vsak dan od 17. do 20. ure) E-mail: asic@interar.com.ar t Jaz sem vstajenje in življenje, kdor v Me veruje, bo živel vekomaj Vsem članom in prijateljem Pristave sporočamo, da nas je po kratkem in hudem trpljei\ju zapustila in odšla k Njemu, ki ga je resnično ljubila, naša gospodična Mija Markež dolgoletna članica in steber naše pristavske družine. Molili bomo za Vas. Vi pa P1"1 Bogu prosite, da bi Pristova še dolgo let takšna, kakršno ste v življenju ljubili. Odbor Pristave