mm. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily < in t^lhge^^te« > liitj ewy iay except Sudan -r-andLefal Holidays. < 50,000 Readers > TELEFON: 4687 CORTLAKDT. Entered as Second Glass Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 27a. — fiTEV. 2-/6. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 23, 1917. — PETEK, 23. NOVEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Kerenskijev odposlanec. -ooo- KERENSKIJEV ODPOSLANEC IMA POSLANICO ZA WILSONA. — ZAUPNI TAJNIK KERENSKEGA DR. SOSKIC JE USEL BOLJŠEVIKOM IN PRIŠEL V STOCKHOLM. — PRAVI, DA JE KERENSKIJU POŠLO STRELJIVO. — ŽELEZNIČARJI SO PUSTI U VLAKE Z MUNICUO NA TTRTJ. -ooo- Trne trnnslRi ton filed with t ho pmt matter at New York on Nov. 23. 1017, as required by the Aet of Oct. 6, 11*17. Stockholm, £2. novembra. — Kerenskijev zaupni tajnik dr. David Soskič je ukanil boljševike, ubežal iz Petro-grada in prifcel v re raj v Stockholm. Popoldne je imel kon-ferenco s poslanikom Združenih držav Ira Nelson Mor risom. Govori se, da je prinesel zaupno poslanico na predsednika Wilsona. O tej poslanici pravi sel, ki je v^Ameriki in na Angleškem dobro znan, samo to: — Ako ne bi bilo malega števila boljševikov, bi bila sedaj cela I?nsija z Ameriko. S solzami v oreh je dr. Soskič pripovedoval poslaniku Morrisu, da so bile Kerenskiju lojalne čete prema ga-lie samo v hI cd zapletljajev usode. Voditelji zveze železničarjev so menili, da store dobro delo, ako preprečijo državljansko vojno in prelivanje krvi, zato so pustili vse vlake s Kerenskijevo mtmicijo na železniških tirih. Dalje pravi Soskič: — Kerenskiju lojalne čete so se morale spustiti z boljševiki v boj brez topov, smodnika in patron. Ako se ne bi železničarji tako zadržali iii zadržali niunicijo, bi bil Kerenski še vedno na krmilu. Dr. Soskič je prinesel prvo zanesljivo poročilo o Ke-renskijevem bivališču, toda prosil je poslanika Morrisa. da naj to vest obdrži tajno. Dr. Soskiču se je posrečilo priti do meje s starim potnim listom sovjeta. Rdeča garda ga je vstavila v Torneji na Finskem, kjer so prejeli brzovajno obvestilo, da se nikogar ne srne spustiti čez mejo, razun osebe z dilpomatič-nimi potnimi listi. Soskič je pokazal listek, s katerim se je izdal za poročevalca Manchester Guardiana in mu je bilo dovoljeno takoj potovati dalje. — Kerenski je v vsakem oziru padel, — je rekel dr. Soskič, ki je bil pred dvema letoma voditelj ruskih izgnancev v Londonu in izdajatelj 4 * Proste Rusije", revolucionarnega lista proti Romanovičem. — V tem času mogoče koraka Kerenski s svojimi četami proti Petrogradu. Vedno je treba misliti, da je Rusija dežela neomejenih možnosti. Ko sem v petek odšel, je bila bodočnost še Z'do temna. Tedaj so boljševiki držali Petrograd. To pomeni pocetfk dolgotrajne državljanske vojne, toda še vedno je mogoča popolna izprememba stvari v bližnji bodočnosti. Boljševiki so preslepili ljudske mase z mirovnimi ob ljubami in mogoče, da se bodo polastili vse moči še v nekaterih mestih, toda višji in srednji razredi ter bolj inteligentni delavci niso na strani boljševikov, ki se morejo zdržati samo s terorizmom. Priča sem bil, kako niso samo zadušili svobodo tiska, temveč tudi uništili vsako svobodo. Sovraži jih vse, razun črne mase, ki so bolj napolnjene s strahom kot pa sovraštvom do boljševikov in verujejo v njihove mirovne obljube. Boljševiki morejo ostati na krmilu še največ štiri tedne. Pa naj ostanejo dolgo ali pa le še malo časa, v vsa-s» m slučaju imajo demoraliziran vpliv na fronto. Se pre-dno so se boljševiki |>olastili moči, je imela vlada izvršen načrt 7.h prostovoljno armado, ki bi zamenjala sedanjo u-Inijeno armado na fronti. Vem, da bodeta Anglija in Amerika pomagali. Načrt je, da razpošljejo vabila, da se pridružijo prostovoljni armadi; in taki polki, ki se sedaj nahajajo na fronti in o katerih se domneva, da so lojalni, se bodo pustili tam. Med mnogimi Rusi je trdna volja branit deželo. In vsaka majhna in hrabra vojska, ki bi zadostovala samo za obraml>o, je gotovo boljša kot pa deset miljonov vojakov, ki se nočejo bojevati. Kar se tiče bližnje bodočnosti, moramo sestaviti najprej novo armado in novo hegenionično soejalistično ministrstvo. Drugič pa moramo zopet zahtevati, da zavezniki revidiraJJTin razložijo svoje vojne cilje. Ko sem od|>otoval iz Petrograda, se mi je reklo, da se general Kornilov še vedno nahaja v zaporu. General Ka-1» din je organiziral vse province donskih kozakov ter je razširil svoj vpliv tudi na sever. Toda vprašanje je, ako i*) mogal Kaledin napredovati še dalje, kajti kozaki se bodo morebiti branili, da bi sli predaleč iz svoje zemlje. Ne dvomim v svojih mislih, da je nemška propaganda največ odgovorna za uspeh boljševikov. V Helsingfor-hu «o videli vojaka, ki je nesel nek sumljiv zaboj. Preiskava je dognala, da je bilo v zaboju tri miljone finskih mark. Nekega drugega mornarja so vjeli z 10 miljoni mark. Nemci na debelo pobilia^o denar za podkupljenje. Slišal Z laške fronte. ooo ITALJANSKE ARMADE SO ODBILE SEDEM NASKOKOV SOVRAŽNIKOV IN ITALJANI DRŽE TRDNO VSAKO PED NOVE ČRTE. — PREPLAVILI SO VSE NADALJNO OZEMLJE. — IZ BERLINA POROČAJO. DA JE POLOŽAJ NA LAŠKI FRONTI NEIZPREMENJEN. -uoo- True translation fUed with the postmaster at New York on Nov. 23, 1J»17. required by the Act of Oct. 6, 1017. Rim, Italija. 22. novembra. — Ko*.i** šel na t«V-ke ob reki Piavo, kjer so vršili najfinejši hoji. je Sedem obupnih naskokov sovražniku tekom /adnjih f»6 ur, katere dobil porof-evalev "A-*s. Press" od je vrizoril proti la.skhn armadam častnikov informacije o nenavad- med rekama Piavo in Brento, so odbili. Vsako ped italjanske črte drži trdno ter se ne makne kljub največjim naporom sovražnika. Ta novica, prihajajoča z bojne fronte, je dala danes Rimu prvo priliko, da na miren način proslavlja zmajro ter se veseli izza onej»a temne"-" ko so Nemei in Av- strijci prod: mimo Gorice. Izjavljajo, da pomeni vsaka ura vadržanja na črti ob Piavi pove-r-ft-nje zmožnosti za odpor, kajti na fronto prihajajo neprestano nova ojačenja. . Pri Bovegiave so prodrli Lahi nasipe ter s tem preplavili velik del ozemlja v tem sektorju. Nove laške divizije s soške bojne fronte so prišle v nove pozicije za naj odločnejšo obrambo Benetk. Danes se je sporočilo, da pripravlja sovražnik na daljne težke naskoke severno od gorate bojne črte. Italjanski glavni stan v Severni Italiji, 22. novembra. — Težki boji, ki so se pričeli v nedeljo na severu, se vrše naprej z veliko silo, ki ima svoje središče na obronku sore Fenera. Bitka se vrši z velikim obupom ter se polagoma koncentrira na tri glavne točke. Pri tem ni vprašanja, če se pridobi ali irgubi kilometre, temveč je to velikanska bitka, od izida katere je v veiiki meri odvisno stališče Italije v voini ter učinek, ki ga bo imel ta izid tudi na ostale zaveznike. Avstrijska in nemška ofenziva se ni zmanjšala, pač pa je postala bolj spložna. Dosedanji frontalni naskoki s« se izjalovili ob Piave in na severni Asi ago planoti. Vsled tega je prisiljen sovražnik poskusiti, kako bi mogel prodreti ob enem izmed laških bokov kajti, to je edina pomoč po izjalov-Ijeuju frontalnih napadov. To p? obenem pojasnjuje počasno pre-rnaknenje fronte na tri glavne točke, Pnr» se na ha j* ob teku reke Piave, drujra sega od Piave do Brente% dočim sega tretja od Bren te preko Asiago planote. Sovražnikovo prodiranje ob Piavi ter ogrožen je Benetk je zaseda; kolikortoliko vstavljeno in sicer po krvavih spopadih zadnjih par dni. Nemei in Avstrijci se kljub t*mn 4e vedno nahajajo na levem bregu reke z velikanskimi silami, ki pritiskajo proti tej ozki reki. Na drugem koncu črte za Asia-go pi^poto, so se Lahi sijajno upirali iti sovražniški naskoki so se izjalovili vsled izgub, katere cenijo na tri divizije. V centralnem odseku med Piavo in reko Brento. pa so se njegovi naskoki od nedelje stalno večali in ravno v tem cdseku črte je položaj še vedno zelo resen. Italjanske pozicije, o katerih je javljal general Diaz, da so jih zapustili, se nahajajo fceve-rozapadno od Querro ob gorenji Piavi, in fronta teče sedaj južno od Querro. Ta fcrta pa je ona, kjer se spajajo gore x dolino in ravnino in kjer je Uprizoril sovražnik najsilnejče poskuse, to je v bližini Monte Fenera in M on te Tomba. Ta severni odsek je življenjskega pomena za vzhodno fronto ob Piavi, kajti prodrtje na severu bi spravilo sovražnika v ozadje črte pri Piavi, kjer se je zdaj uspešno vstavljata vsakemu sovražnemu front« bi emu naskoku. Iz tega vzroka so osredotočili vso pozornost na Sever ne le radi nih okolščinah, ki so bile v zvezi s temi boji. Polkovnik, ki je poveljeval ber-saljerjem m ki je junak dneva, je izjavil, da je strategija, katero so skušali Avstrijci uporabljati, povzročila, da se je obrnila vojna sreča proti njim. Amsterdam, Nizozemsko, 22. novembra. — Vojni poročevalec "Berliner Lokal Anzeiger-ja" pravi, da so tevtonski zavezniki izvršili gibanje, s katerim naj bi potisnili nazaj nemško levo krilo ii. to vspričo velike premoči Italja-nov. "Frankfurter Zeitung" pravi, da so pripravili Italjani, ojačeni z infantemja in topovi, močne ob rambne pozicije ob dolenji Piavi. Be.iin, Nemčija, 22. novembra. Vojni urad je danes objavil, da je položaj na laški fronti neizprenie-njen. Benetke, Italija, 22. novembra. Vojni in mornariški minister sta iospela danes sem ter se posvetovala z županom, grofom Grim=-nijem, glede obrambe mesta. Obiskala sta vse dele meste ter pregledala arzenal in obrežne baterije. Mornariški minister se je vkrcal zatem na svojo zastavno ladjo. Sprejeli so ga z vsemi častmi ru streli, kateri so bili namerjeni na sovražniške pozicije ob izlivu reke Piave. Oba ministra sta dala izraza svojemu zadovoljstvu glede sijajnega obnašanja prebivalstva vspri čj tevtonske nevarnosti. Poleti zrakoplovov se vrše neprestano, vendar pa so prenehali uetati bombe. Narod se je že privadil teh ob--kovaleev. Po celem mestu odmeva grmenj* topov, vendar pa ni padel dosedaj noben izstrelek v mesto. Vedno bolj raste upanje, da bo naskok italjanskih čet ob Piavi endarle rešil Benetke. Rim, Italija, 22. novembra. — Tukaj prevladuje splošno nazira-nje in sicer v dobro informiranih krogih, da bo vojna napoved Zdr. iržav Avstriji neposredno sledila zavezniški konferenci v Parizu. To se bo zgodilo, da se doseže popolno enotnost v bodočem v o jevanju. kajti v drugačnem slučaju bi bilo nemogoče, ker je vražnik osredotočil zdaj svoje glavne napore proti Italiji. Poročevalec nevrvorškega lista *'Sun" je dobil na vprašanje, če bodo Benetke branili ali ne, zagotovilo, da bodo tozadevni sklep storili sorazmerno z ogroženjem neposredne invazije in prav posebnih okoliščin, ki bodo v zvezi z raz. vojem vojaškega položaja Vojna poročila. Trne translation filed with the p^st master at New York on Nov. 23, l.il7, a* required l.y the Act of Oet. Jti, l:ji7. London, Anglija. 22. novembra. Prodirajoč proti severu v smeri proti Cantaing so včeraj zvečer naše čete napadle in zasedle vas Fontaine Notre Dame. Vjeli so večje število Nemcev. Skozi ves dan so bile naše čete zaposlene v tem, da e:avijtna iz princev, nače!niko\ jteritorjal. piemenitašev, dosmrtnih •"'lanov, katere izvoli cesar izmed ' bogatih lastnikov zemljišč, velikih jndnstrijcev m narodnih zaslužnih .mož, plemenitašev, ki so izvoljeni v osmih starih pruskih provinci-jeh, zastopnikov vseučiliič, županov velikih mest in brez itevila drugih, katere imenuje kralj. Po nekem poročilu iz Budimpešte je dr. Wekerle v svojem odgo voru na interpelaeijo v ogrski zbornici zaradi češkega, napada na Ogrsko v avstrijski poslanski zbornici rekel, da je bil pooblaščen, da naznani, da bo kralj preprečil vsako prizadevanje, ki je namerjeno proti uepostavni neodvisnosti aii teritorjalni nedotakljivosti ogrske države. *4Ogrska", je rekel dr. Weker-le. ne more nikdar dovoliti, da bi se dežela razdelila v posameznt dele." Trne translation filed with the post mnrter at New* York on Nov. 23, 1017,1 as required by the Act of Oct. 6, 1017. Washington, D. C., 22. nov. -neposrednih posledic, temveč radi Grška *e naglo pripravlja, da se celega učinka ob Piavi. Grof iz Turina, vrhovni poveljnik laike kavalerije, je izdal pto- Ameriska misija j« prišla v Paris. Trne translation filed with the poet master at New York on Nov. 23, 1J17. as required by the Act of Oct. «, 1917. Pariz, Francija, 22 .novembra. Polkovnik E. M. House in drugi člani ameriške vojne misije so prišli nocoj iz Angleške v Pariz. člani francoskega kabineta, poslanik Sharp s štabom in general Pershing in njegov štab so sprejeli misijo na postaji. ' vdeleži vojne. Kabelska brzojavka, ki je dane« prišla sem iz Aten preko Švice, pravi, da je več gr-dirizij zasedlo nekate- Nemci se bodo umaknili. _ _000 VOJAŠKI IZVEDENCI PRAVIJO, DA BO IMEL ZA DNJI UDAREC ANGLEŽEV NAJBRŽE ZA POSLEDICO IZPRAZNENJE BELGIJSKE OBALI OD STRA NI NEMCEV. — VES NAČRT ZA TO JE BAJE ZAPO-ČEL PRAVI 2ENU. -OOO- •True translation filed with the- i><*tu;:«ter at Xew York on Xor. 23, 1'fJT, as required »v*- the Act of Oet. 6, 1;»1T. Washington, D. C., 22. novembra. — Veliko napredovanje eet maršala Haiga je najbolj važna posamezna pridobitev v več kot enem letu in pol ter pomenja naravnost strašen udarec za Nemce. ^ • Tako se je izrazil danes nek ugleden vojaški izvedenec. Brez vsake izjeme so vse važnejše operacije, katere so izvršili dosedaj Angleži in Francozi, uvedli z intenzivnimi in po navadi vse uničujočimi artilerijskimi pripravami. Zadnji naval pa je šel dal je. kot katerikoli prejšnji na širši fronti, a ob istem času brez vsakih artilerijskih priprav. Jasno je seveda, da so tanki izčistili nemške ovire iz bodeče žice, katere so prej uničevali z artilerijskim ognjem. Uspeh tega značilnega udarca je nad vse veličasten, ter ne pridejo pri tem vpoštev izgube, ki so pri tem nastale. Častnik, ki je navdušil armado za ta udarec, je moral biti velik ženij. Veliko vojaških izvedencev je že prej čutilo, da je to pot,, kako je mggoče priti skozi nemške črte. namreč pozabiti na velike topove ter iti naprej, a obenem seveda plačati katerkoli ceno zahteva pri tem sovražnik. Kolikor je mogoče presoditi iz predležečih informacij, so Angleži napredovali skoraj polovico tako daleč na svojih točkah največjega uspeha kot so prišli od julija 1935 naprej. Vse to je pomenilo strašen udarec za Nemce. Dejstvo, da so bili popolnoma presenečeni kaže, da je bila angleška taktika, ki je obenem vsebovala mogočno artilerijsko obstreljevanje v Flandriji, pregloboka za nem taktiko, ki je odvisna od dela artilerije. Nemci bodo to jasno občutili. Razen omajan ja njihove morale bo imr>? 11 -• . * di učinek, da se bo zmanjša-o pritisk na la-'ci frori 1 >* -e sedaj Italjani uspešno in sijajno bore. &e malo več pritiska, in glavna nemška komu* črta se bo nahajala v rokah Angležev in Franeorov. V 1 ' tega pa bo tudi postalo umaknenje Nemcev s »edanie.črte na belgijski obali neizogibno in s tem se bo tudi izdatno zmanjšalo nevarnost nemških podmorskih čolnov. kn;ti zaieli bodo vsaj eno izmed gnezd nemških podmorskih čolnov. Za udarec kot so ga izvedli sedaj Angleži, bi se zdelo človeku 8,000 jetnikov zelo malenkostno število. Treba pa je pomisliti, da niso zakopi prve vrste go-sJo zasedeni razen v slučaju, če se vrši kak večji naskok ali se ima boriti sovražnik z mogočno obrambo. Ponavadi je nekako 1,500 mož na miljo zakopov popolnoma zadostno število. Število jetnikov nima vsled tega nobenega posebnega pomena. Obenem pa se tudi lahko domneva, da je nemško poveljstvo zelo hitro umaknilo svoje čete, kajti s tem je hotelo preprečiti večje izgube glede vojnih jetnikov. D'Annimzio ujet? ; Poročilo iz Rima je. pred krat- Troe tratiKlHtion filed with the j>ost kim naznanilo, da so listi poroča-luaster at New York on Nov. 1H17, !i: , «„■ • . j a« required by the Act of «**. V.,17. tU\d* D AnnunZIO. toda London, Anglija, 22. novembra.Je to poročilo oticjel-Nemei trdijo, da so vjeli pesnika,00 zanikano. Tedaj je bila reee-Gabriele D"Annunzio, ki je iuajor J no, da je pesnik se vedno v zra-v laškem zrakoplovnem oddelku, koplovni službi. Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija telji in znanci. -ooo- Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, y Rusiji in Italiji Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali Polkoviuk Howe je rekel, da je pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvr- ^CSLTio^ j siti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov. 'Po Tojni ^ ^ IVfiF.R, NAP?IODA 'Slo^CitB DA3J.) ud published by um SLOVEHIC PUBLISHING COMPANY rn^VK aagaglL Fr-tdst (> WPW*t> repaired by Hie Act of Oct. O. 1017. Y xvojem uvodnem govoru kaže francoski ministrski pmlst clnik <'lcinpneeati odločnost .Toffrt'-a in živah-H>«it Gainbett*. To je sirrr mno^o rečeno, vendar pa se do more boljšo oznaniti kakovosti novo imenovanega voditelja. j »rt1 j večkrat smo označili Clemeiieeaii-a kot močnega človeka ter mislili pri tem ono vrsto ljudi, pri katerih jili vzdrže celo napake odločnosti na visokih političnih mestih. Komaj enkrat v eni generaciji dospe človek njegovega kova v naši lastni deželi na mesto predsednika. Močnega moža pa oči v id 110 potrebuje Francija, da za-tiv v kali nrmAkc soejalističAe in pacifistična intrige, ka-terim so dale svobodno institucije dežele prosto roko. IV|>oŠik> j«* to lahko edinolo s jx>močjo ostrih odredb in šifer take vrsto, za katero ima on prav posebno nadarjenost. — On obljublja vst rajno vojno proti Nemcem na fronti in proti onim doma, katere je nazval zle preroke poraza. Ti ljudje morajo sedaj paziti, kajti novi ministrski predsednik strelja, in prav gotovo bo, če bo ostal v uradu, poslal m- na daljno delegacijo na kongres komunardov, a-na rh 1 sto v in protipatriotov, ki so sedaj za stalno zbrani k v. čiioimi zasedanju pod vijugastim zidom Pere Lachaise. To se Im> z got lilo, če lx> ostal. Njegova začetna večina v zbornici ne pomeni ničesar. Veliko pa )»ometii njegov poziv za pornoe zbornice. Oni, ki so čitali ta poziv, so spoznali, da bi moral biti človek hud soejalist, da se uspešno vstavlja eneržiji in poštenosti tega govora za domovino. Njegove težkoče niso brezupne, odkar so celo napake francosko politične situacije izstavile nagrado na njegov odločni bojni ženij. -000- Farme za vojake. -000- ' . Tr»*e trn n sla t ion filed with the jxwr master at New York on Nov. 23, 1917, iiv required l»y th<- A. moči-, '-novo življenje. Priznajte vsedaj. iln ni laž. kar piše tukaj pfro, je žalostna resnica. madež avtokracije, katere se ne more znebiti stari svet. S........t. sem mogel dihati, da -se mi je zdelo, kakor da me že drži v objemu smrt in da čutim njeu mrzli do-tikljaj na svojem licu. Cirn dalje sem se plazil, tem bolj se liš;il oni tožeč; glas. ki je bil sedaj že bližje, toda še žalostnejši. V lent trenutku sem začutil strah in grozo v srcu. a le za trenutek in takoj postalo sram tega čuta; kri mi j, stopila v glavo od sramu in hitel sent dalje. Plazil sem se po razstreljeni ru javi zemlji. Z rokami sem zadeval __ v roke. noge, irlave in druge del - teles, ki So ležala okrog na kupih Amerikanci zapuščajo Petrograd. m posamezno ter razširjale nepo- _ da bi v bodoče sploh ne bilo no-' ^^'' J* ^^ rJ?ZT"€' True translation filed with the jv.st •>aijemh teles je gledata odstre- master at Xew York ..n Nov. 23. 101 Poveljnik švicarske armade je umrl. T'ashigton, 1). C., 21. nove. — Polkovnik A. Aiidout, poveljnik švicarsko armade je nmrl p<» kmt-ki bolezni, katero si je nakopal nn svojem inšpekcijskem jwtovanju. Kahlska poročila pravijo, »la /a ,n\ r1 njim žaluje cela dežela. Medtem ko je ofiejelno za^le-»loval nevtralnost ni Audout -prikrival svojih simpatij z ententni-mi zavezniki. ski Dom. Ker je Slovenski Dom za (Hvala za pojasnilo. Op. ured.) Waukegan, in. Stavba Slovenski Ntarodni Dom se vzdiguje na veselje večine tu-imajo svoje domove, samo naša' kajšnjih Slovencev. Radi lepeiga newyorska naselbina je ta ko. na-vremena, ki smo ga imeli zdaj zadnjaška, da ninta prostorov.'nar tednov, je bi4o dano dedav-kjer bi lahko rekli, da stojimo na cem, da so neumorno donašali posvojeni. Slovenski Dom bi moral trebno tvarino za stavbo, biti naše tzbirališče, kjer bi se »ha-j Pa tudi zavedna društva ter jali k sejam in kjer bi prirejali drugo občinstvo so nepretrgoma svoje veselice. Čemu vedno iaj>o- na delu za srfavbo Slovenskega soje\iati si dvorane od drugih Narodnega Doma. Prirejajo raz- narodnosti, ko si sami lahko orni-j no vestne veselice, kakor igre, pie- ..... ......... slimo svoj dom, kjer bomo prire- se, maškerade itd. A največje pri. sinove ^ene Juože in oitroei očete' jali razne zabave in veselice i En- znanje in pohvalo pa dobijo tu-jCvet je pam <*eni. samo, ako s«' poskusi? pri njem, ki je klical tako milo na — Zato. ker upam. da hom do-pomoč. I miral je in pošiljal zad- bil dovolj denarja da mi ne bo nje to/lie na človeštvo, ki jja je treba živeti na ta način, umorilo. Za trenutek setn moči od neme grozi obstal brez od ustuilje- POZOR, rojaki v Clevelandu, Ohio! nja, ki mi je trgalo srce. Potem' Tu v državi Washington i«- bil sem .pričel iskal vžigalice, toda ustreljen Slovenec Frank Lo«ar, zaman. Pričel sem tipati naokrog, roma ii Rakeka na Notranjskem. Pod svojo roko sem začutil napol Kakor sem eul, ima brata in se-mr/io telo; srce je še bilo, toda je «*ro v ClevHamlu. Prosim jti. da že ponehovalo. Postajalo je vsak^ ogla«ita in ja/ jima bom kaj trenutek mirneje. Tipal sem da- več i>oi-očal. ljc; velike nine, kamor sem se do-; Frank lire t. tak nil. Otipal -sem Obleko tu pa Tal mirti Hotel. Abrrdeen. Wash, tiani; bila je sežguna. ker je raz ' -- ±-i- 11 'padla v !*oki in duh po ožganem sc je razširjal naokrog. Ta človek je zgorel živ. Vendar pa še ni izginilo vse življenje iz tega trpečega človeka. Vedno se še zvija, zdi huje in toži ter nerazumljivi hripajoči glasovi prihajajo skozi trepetajoči ustnici. Nisem se upal ganiti in ne ifc-tprogovoriti b«-sede. Kakor NAZNANILO. Člane društva sv. :i.ti-l»ar.* p««t. št. ."»0 v fturdine. Pa., spadajoče v Forest <*ity,' Pa., se po/.ivlja. da se vdeležijo glavne društvene seje. katera so vrši dne 2. decembra ob rJ. uri dopoldne v slovenski dvorani. Ker po sklepu glavne je teio iz daljave 4'Domovina" v slovenski cerkve- bst bodete dobili prepozno, zato se je ^^^ tožeče vpitje Kako ni dvorani, 62 St. Mark's Place, tega nismo priobčili. Prihodnjič ^^^ bolest se je izražala v ten. veselico s predstavo. Igrali se bo- pi&te nekaj dni prej, da prejme- kJjcll pričel sem pazljivo ih>-deta enodejanki ''Dva oglasa" iti mo dopis še o pravem času. Op. aiušati v noč Nič več se ni sli ''Ženitvena posredovalnica". Igri uredn.) sta pokii. humorja in se bo vsakdo J - nasmejal za ves advenini čas ter bo potem lahko počakal z zaiba-' Avstrijska cesarica in Benetke, vami do Novega leta. Na progra- mu >je tudi kriz anteni ni ples, katerega vprizorijo slovenske dekli ee pod vodstvom gdč. Frances Lutersek, 0 '>*{ 1 i sem zamogel videti lice umirajo-' _—11 -_ čejfa. Kolika bolest se je zre-wila Rad bi izvedel za naslov svojega v tem mladem lieu, tega ni mo-l brada FRANKA BORŠTNIK, goče popisati. Ko sem pogledal v. te umirajoče oči. sem mislil na ! enkrat, da moram zblazneli. Vi svojem obupu sem stisnil pesti.; kla: 'Razume se, da ima odprto me sto, ki se ne poskuša braniti, pra- sredi krvavega polja umira človek- in klice na pomoč. Splazil sem se do podčastnika vieo za vsako prizanešenje. Ven- » mai zašepetal na uho nekaj be-dar pa je usoda Benetk popolnoma ^cd- On je prikimal in trenutek odvisna od zadržanja laške via- I>ozneje sem izginil v temni noči. de." j Zrak je bil še vedno poln ognja --in groanenja; granate so pokale1 ,v velikih množinah. Kakor črv dvignil roki proti nebu in i« prs se mi je dvignila kletev proti o-nim, ki so povzročili vse to srorje. .Spomnil sem se na oni čas, ko so nas blagoslavljali, nas in naše o-rožje, ko smo odhajali moriti ne- Doma je iz Otav nad < "crknico na Notranjskem. Nahaja se nekje v ruskem ujetni/'vu. r>i»o-sim cenjene rojake-ujetnike, ki vedo za njejrov naslov, da ga m» pčajo, ali če sam bere ta oghais, naj se pa oglasi svojemu bratu: John Borštnik, Camp 44, Cheat 14ridgc. AV. Va.? U. S. America. (22-24—11) LAHKO STE OZDRAVLJENE Pridite k meni - Jaz ram povrnem niše zdratje. m Bdači križ. *em se plazil naprej proti kraju, _ ^_ . , fltit Like, Utah, 21. novembra, od koder Sem slišal prej am na dvoran našega rojaka g. Vinka Palača Amelia, poslopje, ki ima 48 pomoč k lica joči gias. Vedel sam,' Zevnika. Kot po navadi pri tem dnrit vu, bo tudi ta večer mnogo zabave. Iržrebala se ho pitana go ska, na dražbi pa bo prodana lepa torbica. Vsakdo bo lahko poatre-žen s pristnimi kranjskimi klobasami in dflfcrim vinom. Odbor je tudi preskrbe! tovrstno godbo za ples. N. sob in ki je bil dom osemnajste in da je nespametno, a tudi tukaj. Noveffa min tat rak eg« predaedni-ka ao vpraaali, <*e bo odgovarjal na vne interpelacije. Z izrazom presenečenja je odvrnil: — Zakaj pa ne* — Če bi kdo tkuial najti oranžno lupino, ob kateri bi ae izpodrinili, bi zbornica morala odlomiti, se moramo «c-pod raniti. Jaz povhiHAm v«e govore ter od govorjara na vat interpelacije. Nt Želim pa, da bi zbornica pričakovala od mene, da govorim obenem glede vojne, o »tarih razredih, ter o dobavi živil. Ko ao ga vpraiali glede lažke situacije, je izjavil, da se je nahaja ta dežela v neizmerno boljšen. polniaju kot ae je nahajala zadnjih par dni. General Foehe bo ostal v Italiji nekaj časa. Prinesel pa nam bo nazaj načrt glede vne ga, kar je potrebno za skupnost zaveznikov. To ni vprašanje od pošiljanja čet temveč vprašanje, kako izvršiti načrt ter ga tudi izvesti, kajti naj-brie ae bo v Italiji izvojevaJa le. toanja zimska kampanja. Glede Kuhi je je omenil ministrski predsednik: Cela Ruaija se mi zdi, da je v stanju spolnega razkroja. — Kaj pouieni to? — To dokazuje, da j« boljfie imeti slabo vlado kot pa sploh nobene vlade. Poslanska zborica je dala zaupnico Clemeuceau-u kot novemu mi-niatrakemu predi»edniku s 418 gla-aovi proti 65, potem ko je čula izjavo, ki jo je pripravil novi kabinet Manjšina je obstajala v glavnem iz aoejalkto-v, a tudi eden teh je glaaova! za ''temenceau-a. .Justičm minister Neil je čital izjavo pred senatom. Bettedilo je bilo naalednje: * Sprejeli smo mesta v vladi, v namenu, da vojnjemo vojno naprej a podvojeno silo in v namenu, da boljie u-porabimo in razširimo vs*. tvoje cDcriije. Pred vaa prihajamo edino le z eno idejo in to je ideja osredotočenja vojne. Radi bi, da bi bilo zaupa nj«, na katerega vas prosimo obenem tudi vaša vestna naloga ter apeliramo % tem na vse zgodovinske kreposti, ki žive v nas Francozih. Nikdar ni še Francija tako ja»uio občutila potrebe, da živi in tU se razvija v ideji Kile, katero fctavlja v službo človeške zavesti, v trdnem sklepu, da ■topiijvm« napreduje in pospešuje dobro tako med posamezniki kot med narodi, ki so zmožni da si vatanove sami svojo prostost. Imamo velike vojake z velikimi tradicijami ter voditelje, ki so skaljeni v prekku injah in katere navdušuje najvišja ljubezen, kar jih pozna zgodovina francoskega naroda. Potom njih in potom na« bo zasledovala naia nesmrtna domovina v plemenitih nagibih miru potek svoje u-sode. Oni Francozi, ki so bili prisiljeni vreči ae v bitko, imajo do nas gotove zahteve. Njih želja je, da se nobena naših misli ne odvrne od njih. da ne bo nobeno naših dejanj tuje njihovim interesom. Mi jim dolgujemo vse in to brez vsake rezerve. Vse za Francijo, ki krvavi ▼ svoji gloriji; vse za povi- in boriti se injbn ter se odpovedati vsemu, kar ni domovina. Prišla je ura za nas, ko smemo biti edinole le Francozi in s ponosom izjavljati, da to za nas zadostuje. Danes je stopilo vse drugo v ozadje razen zahtev fronte in dolžnosti v ozadju. Vsaka zona naj bo vojna zona. Ce že morajo biti ljudje, ki imajo v svojih dušah impulze >«tarih časov, jih po tivmimo na stran. Vsi civilizirani narodi bo zapoaljeaai v Ktem boju prati modernemu razvoju starega barbarstva. Proti temu pa smo mi v zvezi s svojimi dobrimi zavezniki nepremična sila, jez, katerega se ne bo prekoračilo. Naj se pokaže ua najbolj prednji fronti naše zvezd edinole brat&ka solidarnost, ki je najbolj varna podlaga za bodoči svet. In naj se pokaže ob vsaki priliki in vsepovsod. Na polju idej je trpela Francija za vse, kar je de lalo človeka trdnega. V svojem upu, ki je imel svoj izvir v najčistejšem človečan-stvu, še vedno privoljuje v trpljenja za obrambo zemlje svojih velikih prednikov ii. v upanje otvoritve celo širših vrat življenja tako za posamezne kot za narode. Vsa sila. Francoske še leži v tem. To tudi navdušuje naš na rod, ki dela in se obenem bori. Oni vojaki v delavnicah, gluhi za slabe nasvete, oni stari kmetje, ki se sklanjajo preko svoje zemlje, one robustne Ženske pri svojem napornem delu, oni otroci, ki jim prinašajo pomoč — to so naši borci, ki mislijo na veliko delo in ki morejo v isti meri reči kot oni v za-kopih: — Bili smo tudi pole*. Z vsemi temi pa moramo ostati trdno ter gledati na to trdnost. Prepričan sem da nas bodo nekega dne radi-tega ljubili. Ljubili drug drugega ne zadostuje le v besedi temveč je treba to ljubezen dokazati. Radi bi poskusili ulitf vam ta dokaz in vsled tega vas prosimo vaše pomoči. — Ali si morete misliti kak lepši vladni program? Storile so se napake. Sedaj pa ne mislimo na nič dru pega kot na to kako bi jih popravili* Zalibog so se nzvr šili proti Franeiji celo zločini. Naj se jih na mestu ka znuje. Od vas zahtevamo in od cele dežele to. kar zahtev^ pravica in sieer, da se vrši to pravico soglasno z vso strops jo postave. Nikak osebni razmislek ni-ti politično navdušenj« nas ne bo mo?Io odvrniti od dolžno^ i ali nas zavesti, da gremo preko nje. Preveč kriminalnih poskusov se je že zavrsilo na bojni fronti ter prelito pri tem preveliko mero francoske krvi. Slobost bi bila v tem slučaju le sokrivda. Mi hočemo biti brez nasilja. Vse obtožene pa je treba spraviti prod vojna sodišča To je naša politika. Vojak v ozadju naj bo solidaren z vo-jakoui na bojni fronti Ni kakih pacifičnih kampanij. nobenih nemških intrig ter tudi nikakega izdajstva aJi napol izdajstva. Mi hočemo le vojno in ničesar drugega kot vojno. — Naše armade ne smejo priti med dva ognja, in pravica je na poti. Dežela bo izvedela, da jo branimo, in da je FYancija za del prostosti, presegajoč potrebo preprečiti rariurjenje razburjenja iz katerega bi čr-*»al sovražnik le svojo korist, Cenzorstvo se bo vzdržalo za diplomatične in voja&ke informacije ter tudi glede o-nih, ki za m ore j o motiti mir doma, in sicer prav navzgor do skrajnih meja uvaževanja posameznega mnenja. Tiskovni urad bo dajal na. svete in sicer vsem. ki jih žele. V vojnem času kot v ča su miru je treba izvajati prostost pod osebno odgovornostjo vsakega posameznika. Izven tega pravila stoji le samovoljna energija. Bližamo se režimu omejitev po vzgledu Anglije, Italije In Amerike, ki je občudovanja vredna v svojem navdušenju. Vsake-ga posameznika dr xavljana pa hočemo naprosi ti, da se v polni meri vdeleži skupne obrambe in da da več ter je voljan vzeli manj. Ce se mora armada marsičemu odpovedati, naj si mar sičernu odpove tudi cela de žela. Ne moremo si st varit i ve čje Francije, ne da bi s»tavi li vanjo svojih lastnih življenj. Razen tega pa je tre ba tudi nekaj naših prihran kov. Ce bo akcija, ki bi mela ze posledico ta odstop ngodnp za nas, pričakujemo velikih stvari. - ^ V popolnem uspehu našega vojnega posojila, je najti najvišji dokaz zaupanja, ki ga je dolžna Francija sami sebi, kakorhvtro se jo vpraša za zmago. Nekega dne bodo od Pari za pa do najponižnejše vasi ce odmevali klici nazdravi je nja naših zmagovitih zastav oblitih s krvjo in solzami tei raztrganih od sovražniSkiL izstrelkov. V naši lastni moči pa je da po tako številnih drugih dneh slave kmalo dovedemc do tega največjega dne življenju našega plemena. SLAfl NAKOPA. Ž3. NOV. 1S1T. Hlad ii čisti zrak. Newyor^ka državna komisija za ventilacijo je štiri leta nadaljevala s poruši, da ugotovi, kaj je pravzaprav dobra ventilacija. V ta namen so imeli posebno pri pravljene »obe ter so uporabili pr teh eksperimentih več kot dveste ljudi. Stroške za te poskuse je plačala ne\ryorška družba za iz boljšanje razmer med reveži in veliko špecijalistov se je vdeležilo poskusov. _ Par zanimivih in nepričekova nih resukatov teh eksperimentov je opiseal načelnik preiskovalnega odbora, Mr. Palmer, v ''Popular Science Monthly". Najbolj važno pri tem je, "da kakorhitro se je ohranilo sobo hladno in dokler se ni zvišalo temperature v sobi ni napravilo to toliko razlike kot pa če se je ali ne dovedlo sobi obilico r. .'ežega zraka. Celo če so dotični ljudje šetst dn preživeli v neprezračeni sobi ter vdihavali zrak, ki je vseboval zbrane produkte njih dihanja, so vršili prav tako dober duševni posel ter se prav tako dobro poču til i kot če so električni vrtiljaki neprestano dovažali svež zrak. Na- ČUDNA NOVICA!! Te oglafiene ure kaiejo ure in minute kot običajne; 2) kažejo imena dni v tednu; 3) pokažejo imena mesecev; 4) spremembo mescev; 5) jako lepo okrašene; 6) so po 15 kamnov ; 7) so jamčene po 25 let. Kdor kupi tako aro bo liael spomin za dolgo let. I>e pri nas jih imamo. Pri naročbi ne pošiljajte denarja, plačajte fete potem, ko jo dobite. Gena uri z veri žico je le $&25 Krasen noi s najboljšega jekla vreden $££0, dobi ae ga pri nas za $1.00 ako knpite uro. Ura in noi'skupaj $7.25. Skupaj s uro pofiljemo pisano jamčevino. Prebivalo! v v okolici New Torka zamorejo videti te ure in vsakemu ae dopadejo V Canado pošiljamo le ako naprej plaCano. Samo za kratek čas bono tako ceno prodajali, a to takoj naraste na naslovu: UNION WATCH 00. Važnost tankov. -ooo (From The New York Times.) -ooo- True translation filed with the post imager at New York on Nov. 23, lfl7, as required by tbe Act of Oet. 6, 1917. Angleške operacije, ki so se pričele v torek zjutraj, so preobrnile vse dosedanje obstoječe teorije o vojni v zakopili. Vedno se je mislilo, da se more škodovati nemškemu zakopnemu sistemu na zapadni fronti samo s težo artilerije. Posebno se je to domnevalo o tako imenovani Hindenburgovi črti, ki je bila izbrana 25 največjo skrbnostjo s posebnim ozirom na pripravnost ozemlja za obrambo. Ta črta, ki je močna že po svoji topografični obliki, je bila močno utrjena z umetnimi pripomočki. Cela njena fronta je bila pokrita z gosto žico in zaprekami. Bila je samo ena priznana pot, da se prebije taka črta in ta je bila: silne artilerijske priprave, ki bi mogle raztrgati žične ograje in dati pehoti prosto pot. Tako postopanje je bilo počasno; zahtevalo je tudi mnogo vojaštva in materjala in vsak individualni uspeh v enem napadu je bil malenkosten. Poleg tega je bil ta način nepripraven, kajti nemški poveljniki so že naprej vedeli, da se pripravlja napad, vsled česar so mogli zbrati vojaštvo in sprejeti napad. Zato so Angleži poskusili eksperiment in to ni bilo nič drugega kot samo eksperiment, kajti njegov namen je bil samo prebiti črto s pomočjo presenečenja. Polagali so važnost na* to, da bodo tanki raztrgali žično ograjo in v njej napravili vrzeli, skozi katere bi mogla iti pehoVa. V soglasju s tem načrtom je bilo zA črto postavljenih od vasi La Oatolet. do doline Scarpe veliko število tankov, katere so spravili na mesto ponoči, podnevi pa so jih skrbno zakrili. Tudi artilerija je bila prepeljana ponoči in razpostavljena tako, da je nemški letalci niso zapazili. In zares ta del fronte je bil tako miren, da je bil sko-ro prost vsakega opazovanja. Zgodaj v torek zjutraj so se tanki pomikali po bojišču in predno so Nemci v zakopih, katere so smatrali za nepremagljive, vedeli, da je napad v teku, so že regljale strojne puške in žične ovire so izginile. Skozi široke vrzeli v ograji je drla angleška pehota. Žica, ki je bila pušče-na med tanki, je bila brez koristi. Ograja je napravila splošni utis rešeta: porabilo se je veliko število tankov in črta je bila prebita na več mestih; — Nemška obramba je bila skoro zlomljena, in precejšen del črte je bil popolnoma zmeden. Ker ni bilo nikake-?ra artilerijskega streljanja, Nemci niso vedeli, kaj se dogaja. Niso se niti zavedali, da jim stoji nasproti taka sila in niso vedeli, kak namen ima napad. Tudi njihova artilerija je molčala, odkar ni imela nobenega cilja. Kar se pa tiče pehote, ni niti vedela o napadu, dokler že ni bilo prepozno. Največji angleški pritisk je bil ob železnici od Bapa-'ime do Cambrai; ta proga pelje skozi vas Marcoing, ob kateri črti so prodrli v nemško črto več kot pet milj globoko. Angleži so dopolnili zavzetje Marcoinga, na katerem mestu so dospeli do prekopa Schelde ter so zopet pritisnili. Južno od Marcoinga je bilo koleno prekopa skoro jK>polnoma zavzeto, medtem ko so šli skozi severno in vzhodno predmestje Anneuxa. Značilno je tudi, da so poslali v boj tudi konjenico. — Po tem se še-le razvidi, s kako silo so vdarili na Nemce. Ofenziva pa se še vedno nadaljuje in napredovanje še ni vstavljeno. _ Vojna na zapadni fronti je še v velikem obsegu vojna uničevanja; toda, četudi se meri uspeh udarca večinoma po relativnih izgubah, to ne pride v poštev pri teh o-"pertcijah. Vse druge zadeve odtehtajo število ujetnikov in mrtvih. Prvo, kar pride v poštev, je veliki uspeh obsežnega eksperimenta. Ako je daljša doba lepega vremena, da ima jo Angleži trda tla, da morejo z naravno pomočjo in umetnimi sredstvi zbrati tanke, se je izkazalo, da morejo iti Angleži čez vsak obrambni sistem, ako ni preveč branj en. Nemci ne morejo držati cele črte s polno silo. Tudi divizije, katere so dobili z ruske fronte, jim ne morejo dati zadostnega števila za to. Dosledno se morajo gotove točke črte držati z manjšim številom vojaštva, medtem ko se morajo držati točke, kjer se opaža velika aktivnost, z večjo silo. Angleški opazovalni sistem je dovolj izpopolnjen, da morejo dobiti zadostnih informacij o približnem številu vojakov, ki drže kak del bojne črte. Zato je to samo vprašanje, da se dožene slaba postojanka, proti kateri se postavi zadostno število tankov pod zaščito teme ter jih pošljejo naprej. Zato ni preveč, . ako upamo, da se je našla rešitev nemškega defenzivnega sistema. Gotovo ni še noben prejšnji dogodek na zapadni fronti dal več povoda za veliko pričakovanje. to pridobljeno ozemlje je velikanskega pomena in je potre8lo celo Hindenburgovo črto od St. Quentina do morja. Cambrai je zelo važen člen v verigi in je že v veliki nevarnosti, ker je v strelni razdalji tudi manjših angleških topov. KRASNA PONUDBA, f I dalje ni niti najbolj natačna preiskava area, kroženja krvi in splošnega telesnega stanja pokazala nikakih škodljivih uemkov. Edino znamenje učinkovanja udiha-vanja teta že porabljenega zraka je bilo, da so dotični ljudje zavžili za nekako 5 odstotkov manj hra- meri pripisovati j bladu kot pa kemični čistosti zraka. Vzrok, da ni smo vsi bolni v vročem vremenu, leži v tem, da produeirajo naša telesa manj ' gorkote ki izločajo več tekočine. Potenje pa pomeni izhlapevanje m izhlapevanje manj ša telesno ten^peratoro. Nauk is tega je, da ne smemo svojih sob pnsreč koriti In nfM«> \ Doctor Sloan slavni Specialist X-iarkov nudi svojo sluibo vsem bolnikom in s tem da priliko vsem onim. ki so bili neuspešno zdravljeni od drugih zdravnikov in potroMll velike «vote denarja ne da bi dosegU kake uspehe. Ne plačajte za ne- S uspešno zdravljenje. A Moj a rad ima vse modeme * priprave za popolno preiskavo in zdravljenje vseh dolgo-trajnih bolezni. Moj namen in en sam obisk vas bo prepričal. Ne čakajte svojega zdravnika, da vas pusti in pošlje k meni, pridite sami. je ozdraviti vsakega bolnika POSEBNO NAZNANILO. Ja« hočem VaSe zaupanje, jaz hočem, da se z Vami pomenim o vsen teŽfcvah v vašem lastnem jeziku. Zapomnite, da jas nisem navaden zdravnik, ampak Specialist z več let skušnje v zdravljenju bolezni kot Je VaSa, take. ki so drugi opustili, čimdalje ste bili bolni in čimbolj komplicirana je VaSa bolezen, tembolje volim, ker Jas ielim storiti, kar »o drugi poskusili, pa niso mogli storiti Jaz ne^em niti centa vašega težko zasluzenega denarja, dokler Vam ne pokalem kaj narediti. Ni Vam intrebno izgubiti delavni fas in zdravljenje Je prijetno brez vsakih bolečin; torej različno «wl vseh drugih. Jaz imam čudovite stroje za zdravljenje vsakovrstnih bolezni in čudili se bosta. Ako me oblAčete, Vas bom osebno zdravil z namenom da vas ozdravim v najkrajšem času. Moja popolna preiskava z rabljenjem X-žarkov bo pokazala pravo bolezen Če so drugi le mislili, pridite k meni in dokazal bom Ne odlašajte ampak pridite takoj, ker nazadnje boste le prišli, zakaj ne zdaj f Vabim za preiskavo in nasvete zastonj C.«««* M PROF. DOCTOR SLOAN vaS Jezik. SPECIALIST Kaufman Raers prodajalni 408 SIXTH A VENUE PITTSBURGH, PA. Uradne are: dnevno od 9. 2jutra j do 8. zvečer. Ob nedeljah od 9.30 I samo do L popoldne. R-iui bi izvedel za svojega prijatelja FRANKA SEVER. 1 >•>».-» je izpred Jame pri Postojni in sedaj se naliaja iifkje v mrkem ujetništvu. Prosim cenjene roja ke-ujetnike, ee kdo ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti, alt naj se pa sam o-giasi svojemu prijatelju: John Mik lave ie, i amp 44, Cheat Bridge, \V. Va.. V. S America. (22-24—11) SLOVENCI v Pittsburghu, Pa., in okolici! Vsi oni, ki dobe od vojnih oblasti posebne knjižice, da točno odgovore na stavljena vprašanja in 110 vetdo, kako izpolniti, se zamorejo obrniti na mene in jaz jim bom to napravil. Vsak mora priti osebno. < 'ez dan sem v svojem uraidu od 8. ure zjutraj do 5. lire zvečer, 117 Blakewell Building, vogal Diamand in Grant St.; zvečer od 7. do !). ure zvečer pa lahko pridete v mojo stanovanje:! 702 Cedar Av., North Side, Pitts j burgh (Allegheny). Jamčim za točno delo. Kosto Unkovich, javni notar, 117 Blakewell Bid g., Cor. Diamond & Grant Sfts., (22-11—10-12) Pittsburgh. Pa. Pozor, rojaki-ujetniki! Iščem svoje nečake FRANCETA KIPAR. IVANA. ANTONA in VALENTINA MENCINGER i'-Zgoše pri Begunjah lia Gorenjskem. Nahajajo se v ujetništvu. I*rosim. če ka-ter^ve za njih naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sami oglasijo. — Therese Kovač, 355 S. 4th St. Brooklyn, N. Y., U. S. America. (2:1-26—11) V A B T Ti O PLESNO VESELICO. k;itero priredi DRI ŠTVO SV. 'ERONIMA šs. J5:J KsKJ. v ( anonsburg, Pa., Alexander H.. v četrtek 29. novembra t. 1. (na Zahvalni dan) v dvorani dr. 'Postojnska Jama'. Začetek točno ob 5. uri pop. Vstopnina za moške $1.25; dame proste. I*ivo prosto. Trnu potoni najvljiadnejše vabimo vse rojake in rojakinje, da se te veselice blagovolijo vdele/ati: •posebno fantje in deklet« naj ne pozabijo te prilike. Za pleaaželjne bo igrala izvrstna slovenska godba. Za prigrizek in vsestransko (postrežbo bo skrbel za to izvoljeni odlx>r. Torej na veselo svidenje v četrtek novembra! Veselieni odbor. RADA BI DOBILA knjigo " Slovenska kuharica" Nič zato, če je že rabljtma, samo da nič ne manjka. Ce jo ima katera, naj mi pove. kaj zahteva m jaz }i 1m>hi poklala takoj denai* zanjo. Naslovite: .Mrs. Rosie Mandel. P. O. Stone Oitv, Kansas. _(23-24—11) ' NAZNANILO. Društvo sv. Barbare štev. v Clevelandu, Ohio, naznanja svojim članom, da se vrši prihodnjpa redna me.>eena seja ikoj oblačiti. Skobelev. Cen-tralnaja Azija. Ce kdo izmeti rojakov kaj ve, naj mi javi. za kar mu bom zelo hvaležen. — Cyril Fisher. Box 113. Khn-lumrt, Illinois. T". S. America, f 23-26—11) <22 rSNN ATE, FTTTSBUBGH, HENNA. Dr. Ifimitlnl, frmrtall* ittaaOM. Akm taate kako bofesen Is kateregakoli taroka, bolno kri. ste nervozni, bolan ielodee, ledic* / Jetra, mebur, revmatlsem, masolje ali ka- / korkoU drajco bototn, nprtfiajte Dr. Bounthsla In povedal vam bo Ca M K oadravljlvL , Dr. BimHiiI adxavi k aaJbolJBael aAzavfU. U Hh M* Kitaj** JatM Amerika ta \ la Dr* Fotfmthil, 622 Pemn Ave., - V 8pp. -OQOr Povest. — Spktl Janko Kersnik. ——ooo- (Nadaljevanje.) NAJTEMNEJŠA DAN REVOLUCIJE. bogastvu, katero vozi gotovo s seboj? Mraz je stresel Tapolsčaka, ee- Kinalu po polnoči je prišla Urna klicat gospodarja, ki je po od-, . . _ . Kod« *o*tov legel spat. Tuje. se no je brio vlažno, «orko v so- bi, m tudi j uzni veter, ki je pihljal skozi odprto okno, ni dajal nobenega hladu. Cez nekoliko časa se je tuje« prebudil; fcahteval je rorzle vode, je bil zbudil in jel vnovič kri hljuvatL Topoličak in njegova »eatra sta ravnala, kakor je bil udravnik zaukami za ta'te slučaje, m bolniku je vnovič odleglo, „ - * » da je zaspal; sedi j je Miklavž^™ Pa M*> zrl v hl ■ . i. T svojega varuha, ki um je priso- pri njem ter poslal sestn ontal spat. Ta *© je v malo trenutkih vrnila in stojet-a med vrati je migala 11 rat ii, naj pride k nji; brla je vsa zaaopena in trevla se je kakor trepetlika v v i*t ru. Bolnik je zopei. dremal. ' Kaj Ti je^:" vpraSa kivmar malo nejevoljno ter stopi k vratom. . •\Sponr?n, Miklavž, spomin je1 bil to! 1'rrrrl bo, umrl!** ' Beži, heži. ijiflobarda! Kaj pa »•i videla !*' A Ko sem .šla po .atopnicah doli, je »muknilo nekaj velikega, črnega pred m^norj čez stopnice, . lovek ni -mogel biti, ker je bilo to tako naglo in tako tiho Hvetilka mi je padla iz rok in ne v»m, kako sem se vrnila!'* "Soli hišna vrata zaklenje- naj poizkuša je prugo zopet zo- na?"' deje krčnnair. "C« jih nisi ti zaprl, gotovo vrag, pa že blodi kdo tu "Ki okoli!1 Hekši je vžgal gospodar d ni go svetiknico ter «el po hiši gledat, je li vse zaklenjeno in zaprto. Duri v vezi so bile sicer priprte, a 7»P*h j svetil i varjal, ■^pati. ' Sedite bližje k meni je šepetal oni, "jaz ne morem gla&raeje ud voHti."' Krč mar je ubogal. "Jaz mislim, da ste pošten človek!" je nadaljeval bolnik; njegovo žareče oko se je s čudno silo v pri o v Miklavža, ki je mirno prebil ta pogled. "Dajte mi oni mali zaboj z železnim okovom!" je velel oni ter isegel po ključih, ki so ležali na mrziei poleg zglavja, ter jih d>al kremarju. 'Odprite!" Hotni k je segel sam v .skrinjico ter izvlekel neznaten zavitek iz nje. 'Jaz ne vem, kaj bo z menoj! Pa to je moj tesrtamamt. Hranite ga, in ko bi jaz umrl — monda & ne bom noeoj — pa tako čudno mi jo — izročite ga takoj sodi šču. To pa, kar je denarja v skri njiei — to je va«e za vas trud.' Tqpolščaku je kri silila v .»lavo. Skrinjica j« bila težka, silno težka ; vedel ni, kaj bi odgovoril. "Saj ne boste umrli", je dejal naposled glasno. bil odrinjen, Kreraar jel Hodnika je posilil taopet hnd ka-vaeh kotih, celo doli v.*^* klet }><»tem pa [porinil velik zapahi ^»t« duhovnika blizu?" /j» vezna "vrata in se vrnil gori k' "En* daleč. Ali naj po-liolniku. Akoravno je bil pogu-.^m l*«^*' men mož, brez vraž in enakega! je ležal nekoliko trenut- strahu, vendar mu je bilo nekako! kov ^^ m zrl ^PO v znak. neprijetno pri *reu, ko je gledal' . "^^J «» j« zopet bolje. Jutri, m Mikal po lenmih kotili ter mu j"tri' *'e ^ treba!" je šepetal po irgreta domišljavotst zbujaila tem. isli. Vrhut«-ga mu bolni' <*sa -»e bil° vsc tiho vso- ujee in njegovi težki kovčegi ni-, ^ KanM> £la» tujčeve n-rc, kije le-«» hoteli iz glave žal a na mizici, in pa cvrčanje mu- Poslal je vnovič sestro strani in zuiiaj na polju, katero je sam *ed< ■ P bolnikovi postelji. Ijiiuo (mi gospoda!" je «ep-■ia 1 raa &e enkrat pred vrati. ' l)j, saj je dejal doktor, da se Uiti! Kdo gia bo sedaj ln*dii in m trudil? Ji 1«) temu brat. K»" ravn nosil lega k veter v sobo, je zvene lo Miklavžu na uho. Cez nekoliko ča«a je bolnik vnovič mignil kremarju, naj prisede bližje. To je zgodba o porazu fca časa revolucije, kateri poraz pa< ne predstavlja nikake sramote za vstaše in junake amessške revolucije. Bitka pa. predstavlja eno največjih nesreč, kar jin je kdaj doletelo Amerikance v njih boju za svobodo. Bilo je v jeseni leta 1776, in sicer le par dni po proglasitvi neodvisnosti. Zarvrfcilte, se je cela vrsta občutnih porazov, še prodno «e je proglasilo neodvisnost, in med drujrim so se Angleži polastili tudi New Yorfca. Washington pa je kljub temu držal novo obrambno črto ravno severno od tega mesta. Skušal je držati v svojih rokah reko Hudson, in sicer s pomočjo dveh fontov, ki si 'ležita nasproti. Angleški general Howe -je sledil Amcrikancem na njih pohodni proti severu. Nato pa je zavzel Washington novo pozicijo pri White Plains ter koncentriral na tem niecstu vse svoje sile. S tem pa je opustil vse svoje nižje postojanke v New Yorku, izvzema* fonrt Washington. Angleški general Howe je napadel Amerikance v bližini White Plains, a se ga je pri tem jiosknsu pognalo naizaj. Nato se je obrnil v rranufmi, da zavzame fort Washington ter s teito pomete z zadnjo vstaško po- Kako je v Namčiji? Trne translation filed with the postmaster at New lork on Nor. 23, 1017. as required by the Act of Oct. 6, 1917. London, Anglija, 22. novembra. Poročevalec '4Daily News", v Rot-tedarmu je brzojavil svojemu listu, da je pričakovanje Nemčije glede težkoe bodoče zime razvidno iz obsega, kako skušajo vtihotapi jati živila v posamezna mesta ter jih tam pobkriti Razkrili so zaroto, v katero je bilo zapletenih nad sto ljudi. Med voditelji se nahajajo železniški u-sliižbenci, ko jih nalogra je bila, odvesti živila prekladalnim potom z nji določenih mest. V enem slučaju so poslali železniški voz moke, namenjen v Kelmorajn, na neko drugo postajo ter označili tovor kot munieijo, da bi zvodili obla sti za nos. Vse to blago so i i zarotniki pozneje prodali. Številni med njimi so imeli večje depozite v bankah. Več kot sto aretacij se je izvršilo vsled tega. Iz .Kodanja je dospelo semkaj poročilo, da postaja pomanjkanje kuriva na Bavarskem vedno večje. Vsled tega so prepovedali v Monako vem vse koncerte in javna zborovanja in sicer v času od 1. decembra do sredine februarja. Iz istega vira poročajo, da bo morda nemški vladni škandal posledica nekega članka, ki ga je pisal dr. Heim, voditelj bavarske kmečke stranke. V tem članku je baje napadel »tojanko v bližini New Yorka, (Heim vladne uradnike radi nalku iri ([>a sti lahko zgodi, če' r >rn v!" je c »d go vori t . « "Ali poznate vi lirnotove v Št. fiotardu je vprašal s srepim luar bil »tal pri tujcu. Ako- pog ledom. "Kaj bi ne? Saj smo sii še malo I v sormtlu!" je vzkliknil Topol- jt- »m truden, vendar ga i|iar*ee ni mogel premotiti. Nekaj •udnejta, nenavadnega mu je vre-«i {»o glavi. On j»- bil ptwiteu ter iu zaradite-ga i-i»»lau •eravno ni mogel pri- vesten od VMM kriti neke odumoMti ali surovo«4i, ki je kazala /lasti, kadar ga j*' kdo izmed podložnih ali sovrstnikov ujezi!. Kil je tudi, kakor tu na rja. Sedaj je bilb Hreba hraniti, zlato in poleg več bankoveev. Vse zlasti ko je sin Andrej, učeč se v to je bilo njegovo, saj mu je vse Ljubljani, tudi ven' potreboval in tujec sam volil. I tegnil ni, da bi ko je moral stari uuskki, kag bo itel denar, nego apravil je vse v dalje s sinem. Dvomi Ueer ni, da šrrok robee, nekoliko zlata pa je bo Andrej — gonpod. a tudi ta- vendar pustil v skrinjici, češ, to kewu muiproti v sto ji prirojeni bodo preiskavali, iu če jim tudi oholost* ni hotel biti — premalo, tisočkrat povem, da je tujec to preutbozen. Pa pri vsej vačix*t i meni dat vendar mi ne bodo ver-vemlar tu mogel prav kvišku. 1 jeli. Dane« pa mu je nekaj čudnega; <u>t!" pri katerega ležišču je žej ^ tem vprašanjem na ustnih je staU smrt, in pa njegovi težki ohstal Kda/ei Miklavž sredi sobe. kovceru o katerih je bul izprego- p^^ai ^ ni dolgo, ampak z*- vnnl P**J ^ Je mvit v njego^A sirih oeeh je pri- je, kdo ga pe»a! Mhče, ^ ^ „ ^ odloeiL dj ^ niL^Lli! Kobf^i j (Pij« prihodnjič). predno bi šel, da prežene vstaše tudi iz države New Jersey. Wlashington je spoznal potrebo, ga vzeti." Howe ni izgubi jel nobenega na-daljnega časa s pretgovarjanjem ter takoj priced z naskokom na fost. Magaw se je pripravil na boj iu na obrambo kot je pač ni ogel. Amerikanci so se nahajali v manjšini enega moža proti petim. Noben izmed njih pa se kljub temu tni bal boja. Angleži so vprizorili naskok, katerega so podpirale težke baterije, ter posiali na obzidje velike množine infanterije. Amerikanci so se borili za vsako ped. tzemlje s pogumom tigrov ter se borili kot blazneži proti mo&neanu navalu Angležev. Moro pa biti le en izad, kadar se bori pet meč proti enemu. Ko-nečno je prišel neizogibni konec. Fort je padel in njega e»vzet je je stalo Angleže 500 moč, dočtra so izgubila Amerikanci 150 mol j "Amerikanci", paaa neki zgodovinar, 1 'so predali s tem 3000 najboljših čet svoje napol izurjene armade ter tikti izgubili veliko artilerije in ročnega orožja. Velika žalost pa se je polastita eele dežele.'' Howe pa ni imel raikaketga namena, da izvede svojo pretnjo ter izroči branilce forta meču. BŠ je dober junak ter imel veliko sree. On in njegovi Angkfii so postopali s ujetimi Amerikanci z vso dvorljivostjo. Neki pelk Heaaen-eaaov, ki so bili Nemci, naha|i-jfcei se v ang-leski službi, pa j« pohitel naprej, prodno ga je mogel Howe vstaviti, ter se vrgel ais jot-«tke. VHilco poželjenje, da povanja in razdelovanja agentur v privatne dobičke. Pri razpravi a prodaji donav-skegra trgovskega brodovja, katero je nakupila centralna nakupo valiia družba za prevoz Živil iz Rmunske in Ogrske v Bavarsko, pravi Heim, da je to privatno pa-robrodno podjetje in da je napravila s tem ta družba izvanredno velike dobičke. Ofieielni "Beiehsanzeiger", ki'^a-ver Pa izhaja v Berlinu, je izjavit, da soisveta- odredbe, tikajoče se prisilnega ob-' Poljski problem in predlagan? vestila oblasti glede inozemskega aneksija novega kraljestva v okri imetja v Nemčiji, raztegnili ob ilju habsburške monarhije, bostr | | ---- j predmeta razpravljanja pri glav senski vojaki so takoj pričeli z nem zasedanja državnega zbora morenjem neoboroženih Ameri- ki se bo sestal dne 28. novembra enem s kaznimi vred tudi na lastnino državljanov v Združenih državah. Izraz lastnina obsega tudi detni-ee pri nemških podjetjih ter pravne tir jat ve, glede oseb, ki stanujejo v nemškem cesarstvu. V oficielnem obvestilu je rečeno, da ne razmišljajo o prisilni likvidaciji lastnine ameriških tvrdk, ker domnevajo, da ameriška postava glede trgovine s sovražnikom ne namerava zaplenjenja aH se-kvestra nemške lastnine, nahajajoče v Združenih državah. V brzojavki iz Amsterdama je r ečeno, da je Wolffov urad v Berlinu zanikal izjavo ameriškega živilskega administratorja Hooverja, prejšjega načelnika komisije za pomoč Belgijcem, da je pripisovati pomanjkanje živil v Belgiji delovanju podmorskih čolnov. Agentura izjavlja, da je upravičena do ugotovitve, da predpisujejo sedanje določbe belgijskim pomožnim ladjam držati se izven ogrožene zone. Nevpošte vanje tega povelja je imelo za posledico zaplenjenje belgijskega pomožnega parnika 'Haele', ki je prihajal] iz Montreala. Če vsled tega belgijski civilisti stradajo, je krivda tega sebičnost Angležev, kojih kapitani spravljajo pomožne ladje v ozemlja, ki so ogrožena, in to brez obzira na predpise, namenjene za njihovr varnost. V sporočilu, ki je dospelo dane> iz Berlina, je rečeno, da odstopi minister za ekonomijo, Schwan der in da je dobil svetinjo kraljeve krone drugega reda. Na njegove mesto je stopil baron von Stein državni podtajnik. Gosped Radowitz, prejšnji ra> atelj tiskovnega departmenta, jt bil imenovan podtajnikom, von članom generalnega IZ URADA - T. JOHNSTOWN, PEN NA. GLAVNI ODBOUHKI Z. J. P. D. Predsednik: PBJMOŽ KOGOJ, 3904 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: J. A- MATIJ ASiC, c-fof Wood lawn Trust Co., Wood-lawn, Pa. GL tajnik: JOS- DUPIN, 815 Bradley Alley, Johnstown, Pa. Tajnik za slov. oddelek: PETER SRNOVBŠNIK, P. O. Box 270 Forest City, Pa. Blagajnik: ŠTEFAN HORVATIČ, c.!of First National Bank Alliquip-pa,Pa. Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NADZORNI ODBOR: za slovenski oddelek: Ga. AGNES ZALOKAR, Cleveland, O. JOSIP REMS, New York, N. Y. aa hrvaški oddelek: I URA J NORŠIC, Cleveland, O. utp a t noiin't ________t>_ JURAJ BRASIC, Johnstown, Pa. IZ URADA SLOVENSKEGA ODDELKA Zveze Jug. Pev. Društev. Vsa pevska društva v Z. J. P. D. so dobila moj poxiv, ki se glasi: Slavno pevsko društvo: Priporočal in poživljal je že v dobi knjižic in koliko. Ako gia-^ljete za da, označite natančno število .... 3. Sklep prvegti zborovanja v Jolinstovvnu, Pa., je bil, da se naročijo zvezni znaki < lira) s črkami Z. J. P. D. Glasujte, se-li nabavijo in ko- kJmncev. S to zabavo so nadaljevali hes- Glavni odbor državnega zbora pa ne bo sprejel nobene odločitve senski vojaki toliko časa, dokler brez soglasja nemškega državnega niso posredovale angleške čete. ki zbora, so bile ogorčene vsled počenja-oja svoj in nemških tovarišev. glasilu "Glas Naroda" dne 12.jliko oktobra t. 1. sobrat Ignacij Hude j Te točke so na splošnem glaso-vrhovni pevovodja Z. J. P. D., da vanju iu želim, da vsa cenjena perno takoj na delo za bodoči[dsruštva glasujejo za «li proti do in koncert pevskih društev in da uredimo v zvezi v«se potrebno do -asa. .V ta n4ita, da bi še kdo drugi kaj "o*vil od tukaj. Seveda, kakor ua zdi, na« j*» Slovencev prav o; komaj bi bilo, da bi ga z 0 iskal. Kar »e ifoora po pra-rerni, s« je res Jožko najti. V 1 cajnpi ni iifibeuega. pa nas največ lialjanov. Prmmr j, kdor bo bral ta dopis izmeni nj^njih Slovencev, da me oIh . da bomo enkrtrt poNteno za \\eampo aent pričel korajž«*i, ves*"l, puško za glftdaJ. aem jokat račei. aj za zdaj za enkrat ziwlontu Zaplenjenje sladkorja. Včeraj je prvikrat v dveh mesecih prodrlo solnce oblake v sladkorni situaciji v New Yorku. Zjutraj je vlada Združenih držav zaplenila več kot 30 miljonov funtov sladkorja, ki je bil kupljen za ru-f*ko vlado še lansko zimo pred re-Ivolueijo in so ga od tedaj hranili v* skladiščih. LISTNICA U^PDNIŽTVA. ii i J. U., Collinwood, Ohio — Po- asdrave vojakov smo prejeli Lz stare domovine. Vež o omenjenih vojakih ne vemo. Zakaj čakati dalje? Naši pogoji ureditve so, da plačate za 'električni znak 3 pri 5 čevljev, žično steklo za $1.25 na teden skozi leto. Posneli bomo vaš načrt. Tu vam je prilika povečati promet in zltoljšati trgovino. Telefonirajte ali pa pišite po našega zastopnika. The New York Edison At Ytmr Ssrviet Company General Office«: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Rooms lor the Convenience of the Public 10 Irving Place 124 W 42nd St ---------t m lgfttbS, 27 E 125th St 362El4*bSt Moja osebna poslanica Bade. Želim, da me pozna vsaki mož in vaaLa ieam v tej deželi, katera trpi na bolezni. Želim, da me paznaio vb kot prijatelj*—da vedo kdo aem jaz'kaj Hm ■toni v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja alika vam lahko »pričuje, da aem osivel v medicinaLi praksi, katero vrfcm i« dolgo vrsto let; moji lasje ao danes rado. beli po dolgih letih itudiranja. raaskavaaja in dela. Skrbno aem proučil in anaHaral vse tiste stare, kronične in (Ioboka vkor-jeninjene bolezni, ki se tako temko zdravijo in o katerih ima mnoga drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, d« mi vsak bolan Imoiki in vsaka bolna ženska zaupa svoje tea je dobil Jan Marija od svojega bankirja v Rimu listek, s katerim ga je ta pozval, naj se nemudoma oglasi pri njem. To r,o bile neprijetne zadeve. Pričakoval jc že dolgo denarno pošiljate v iz Prage, ki nikakor ni hotela priti, kar ga je nekolijco vznemirjalo. Odločil se je, da se popelje pre-eej v mesto. Morda' se povrne ob navadni uri k izprehodu na vrtu. Dal je sporočiti kontesi, da ga neka zadeva kliče v Rim, in jo vprašati, nima li kakšnega naročila zanj. 'Kontesa se vam zahvaljuje", je izvršila Suntarella. "Ne potrebuje pa ničesar. Samo to prosi, da bi ji pozdravili gospo Giovannino, ako se sestanete ž njo." ".Jedva", je odgovoril. "Uredim svojo zadevo in preeej se povrnem, tako da se pripeljem s* pred večerom." Blizu Ponte Molle je srečal na eesti fiakarja. ki je peljal iz mesta. V kočiji sta sedela stara gospa in mlad mož. Zdel se anu je znan pa se ga ni mogel spoinnhi preeej. V tem pa je dvignil oni gospod s pozdravom klobuk. . "O, gospod Luigi Galli?" se je posvetilo »lanu Mariji. Priklonil se je dami, ki jo je^ smatral za mater mladega doktorja. "Kontesa dobi goste", si je rekel, ko sta se kočiji oddaljili. In polastil se ga je neprijeten občutek. Ali mu ni nekoč gospa Gio-vannina rekla, da si Giggijeva mati srčno želi konteso za, snaho t "Kajpada je od takšne želje 4® izpolnitve še daleč!" se je potolažil in kmalu je pozabil na Giggija in njegovo mater. Njegova denarna zadeva ga je skrbela. Gospa di Galli se je nekaj po- Čeiki spisal Julij- Zeyer. ("Nekaj se zopet nabira za dež", je'spa. pristavil. "Izvrsten človek!" je ponavljala mati. ^Tebi se zdi vsak dober, izvrsten, ako slučajno ne veš njem, da je zakrivil umor." Le zanesi se name. "Ta uboga Katarina torej bo slutila s kakšnimi skrivnostnimi znaki govoriva pred njo?" I "Ne bo. In tako prihranim tebi lin n^* nr-prijetnost, ako se zgod to, kar smatarm za nemogoče. Nit minute ne boš v negotovosti." j Mirno, z izrazom popolne zanesljivosti na sVojo zmago je nategnila zapet rokavici. I "Moja usoda bodi torej v tvojih in njenih rokah", je rekel, in oba sta se zamislila. Katarina je precej prišla pozdravit svojo teto, ko ji je bila Suntarella naznanila njen prihod. Prišla je celo pred dom, kjer se je gospa Galli še razgovarjala s sinom in ga prosila, naj bi se hitro vrnil z La Storte. "Čudeži se gode!" je godrnjala Suntarella, ki je počasno stopala po stopnicah za Kaitarino. — Kdaj že te ni bilo pri nas!" Nobenega kontesinega sorodnika ni posebno čislala, vsem je očitala, da za Katarino nimajo dosti ljubezni, ne dosti obzirnosti. "Glc-j, kako ostanem pri besedi', je govorila^ospa Galli, ko sta se objemali in poljubljali z nečakinjo. "Ali ti nisem obljubila zadnjikrat v Rimu, da te kmalu po-setim ? " v V tem je obrnil voznik proti ce "Kaj pa imate iproti temu tujcu?" "Nimam rada ljudi s pustolovskimi domisleki. Vsaka prenapetost priča, da v možganih ali v srcu ni vse v pravem razmerju. Sicer se pa bojim, da ne bi osmešil Katarine." Luigi se je 'posmejal. "Nič bi ne bilo čudnega, ko bi se zaljubil vanjo", je rekel. "l*a s tem bi je vendar ne osmešil? Katarina je mirna, resna in razumna." "Takšni ljudje delajo največje neumnosti, rekla mali. "Mamma mia, takšna odpoved - T . . . . . , , ie vselei nem-i^tmi stvar" ie oo ! ln Luiffl ie lzf?ovarJal, da se rr^r^dr miiditi; se ^riv* 1 . ^ X- • • mater in se potem pomudi tukai. o ne plapola v strasti m ne gori v J Igizdavosti." življenja v Rimu, se ni odvajala svojega posebnega toskaskega izgovarjanja'besedi. To bi se ji bil«« zdelo ne samo pačenje, ampak v neki smeri tudi izdajstvo nad svojim rodnim mestom. Ko je bila odložila plašč in klobuk, je hodila nemirno po sobi ni ni hotela sesti. "Kri hočem spraviti zopet v pravilni tok. nogi sta mi popolnoma zaspali", se je izgovarjala, v resniei pa jo razburjenost ni pustila sesti. "Ko bi bil Giggi sprejel vsaj kozarec vina", je rekla Katarina, "pa je tako vesten, misli venomer na svoje paciente, nase pa pozabi. Popoln človek je. Kako ste lahko ponosna na svojega sina, teta!" "Meniš?" jo vprašala gospa Galli, ter se ustavila pred Katarino, jo prijela za glavo in polju bila na čelo. Žarela je radosti. "Kako krasna je morala biti teta, ko je bila mlada", si je mislila Katarina, gledaje na te tihe, blede črte, ki so se vsled veseljs. pravkar jasnile ter mladile v slabem rožnatem cvetu, in na njene dolge, temne oči, ki so se v tistem trenotku napolnile s svetlobo in vlago. "Vsaj vi vzemite malo biškota in se ogrejte z vinom", je poprosila. Teta Galli se je posilila z biško-tom in je poleg popila nekaj vina. Na poti si je obljubila, da ne "Ne obotavljaj se tam dolgo in začne preeej o svoji zadevi, sedaj "Tebi odnoverff" i* vzkliknila daljC °StaTli tu neg° navadno"> Pa ni bila zmožna druge misli in s pont„im rmevom U^a » k""* W ^ , - , , , . K. . „ vselej precej odletis, in izgineš, terinske domisljavotsi, ki je veasij »j " ■ tako gmljiva. i .. ... t40 . , . „ . jim m dim Keciva, da je mogoče! ' se je smejal Giggi. "Poslušaj in ne sme\ se", je rekla mati resno ter z očitnim namenom snemala rokavice. "Na kaj se pripravljaš?" se je čudil, gledajoč na njeno čudno početje. * "Pelješ-se v La Storto, kaj ne, in me pustiš pri Katarini v Sai. mračila, ko jo je pozdravil gospoa premolku. Plojhar Uganila je, kdo je. "To je tisti tujec, ki Lhra v Ban Catalduf" je vprašala Ana. "Da, mati. Izvrsten človek!" je "Menim, da ae dovoli Katar! na", je rekel ansifijato. "Sva sicer dobra prijatelja, srčna to ša, takorakoS — toda —" «V na prstana sta, tu ju snamem z desnice in ju nataknem na Četrti prst/levice. Ako Katarina privoli, se vrneta prstana na staro, navadno mesto. Ako pa se zgodi nasprot-o — stvar sicer nemogoče — pustim prstana tukaj ia levici, ?n kakor vstopiš po svojem tpovratu z La Storte v sobo, dvignem svojo levico kakor slučajno k čelu. No, ako zagledaš prstana na njej, ve£, da si dobil odpoved. Katarini ne povem, da veš o moji snubitvi, zatorej v nevrjetnem slučaju zavrnitve ti ne prideš v zadrego. L'pam, da sem govorila umevno in natančno kakor kakšna legalna listi-ia." "Čudovito, mamma mia", — je vzklikni pol resno, pol v smehiL Ca+aldu", mu je začela tpojasnje-kadar začno", je sahol"Ko bom torej sama nri njej, izprogovorim žjo in vse spravim v "Mogoče, kadar začno. Toda're(i- ta (lva tanka zlata pr- Katarina se ne zaplete do takšnih ^" tvojega očeta poroc- neuurnosti. Ne tako lahko." "Tudi jaz ji kar največ zaupam in jo ljubim, kakor bi bila moja lastna. Sicer bi se ne peljala sedaj s teboj — da jo naprosim, naj postane v resnici moja hči." Pogledala mu je v oči m se po-smejala. "Kaj praviš, Boga mi?" se je Čudil Giggi. "To se zdi, kakor bi hotela —" "Zdi??r ga je prekinila mati. "To je gola resnica! Poprosim jo, naj postane tvoja žena. Vidim, da se sam nočeš odločiti k temu koraku. To je moja davna namera, to veš. Sam si tako okoren", je na laljevala z nežim usmevom, ki j< dajal njenim besedam pravi po men. "tako okoren, da bi skazil vse, ko bi govoril sam za sdbe. Ah zagotavljeno hočem imeti tvoj« srečo, predno umrjem, stara sem selo stara —" in solza ji je skočila iz očesa. "Mati, mati", jo je tolažil Giggi ter ji poljubljal roki, potem jt dodal: "Tako premišljeno intrigo zasnovati ! Kdo bi si bil to mislil o tebi?" Ko sta se odpeljala iz Rima, ni imel najmanjše slutnje, zakaj ga spremlja mati. Zjutraj.ji je bil rekel, da je poklican v La Storto k bolniku, katerega je bil že poprej lečil v Rimu, in da se spotoma u-stavi pri Katarini. Gospa Galli se je na hitro opravila in mu brez ovinkov rekla, da porabi to priložnost za poset v San Cataldu. V tem ni bilo kaj nenavadnega — in fedaj je prišla takšna stvar na dan! 14 Temu vendar ne boš ugovarjal?" je vprašala mati po kratkem Dr. Koler OS Ptmm An. RltaUndk. h Dr. Koler jm naj-starejši slovenski xdr&vnlk. ipwSJa-Uac t Pittsburgh u, ki lina SS-lattM prakso ▼ sdravUs-nja vseli moiklh bolero! Zastrupljenje ki vi sdravl s cla-•ovltlm M«, ki ga Js lsamsl dr. prof. Srllch. Če Imate mosoljs ali mebttr-3» po telesu, t Krtu, Izpadanje las, bolečine t kosteh, pridlts In IsOstn vam bom kri. N« Eakajta. ker ta bo- Vse moiks bolesni sdrarim po okraj-ianl HnetodL kakor hitro opasltsw da /am prenehujs sdrasjs, ns čakajts, temveč pridite tn Jas van sopet povmlL Hydrocele aU vodno kilo v SO urah In slesr bres operacija. Bolesni mshorja, U possročtjo >s«ns ▼ krito ln hrbta In vCasth w1 puščanju vode. osdravtm ■ coto-vostjo. Mevmsttesm, tf|Mjt, tskilne, srbsilco, ikroflt ln utiiM bolezni, ki nastanejo vaftsd ns-Mste krrl osdraslm ▼ kratksm Caso >n ni potrebno isistl Uradne ure: vsakdan od I. ure s)n-traj do a srsflsr; v fstkOi ed #. sju-raj do 5. pspsMns; ob sešiljsb od a OntnJ d• a Bunlfci Gospa Galli se je smejala s svojim milim, toskanskim usmevom lobrim in vendar polnim pretka-no^ti. Bila je Florenč^lca, ne samo po rodu, ampak tudi z dušo in telesom in čeprav je bivala večji del, "Ah, kaj", se je odločila. — Najbojše je prec« j začeti." (Dalje prihodnjič). Rojaki naročajte se na •'Glas Naroda". največji slo v en.■Ud dnevnik v Združenih državah. H 8 MI VSI VEMO da je vzrok bolečin v želodcu največkrat radi zob. Zakaj bi potem jemal na sto raznih zdravil za bolečine v želodcu? Dajte popraviti zobe in vaše bolečine v želodcu bodo prenehale. V našem slovenskem zobozdravniškem parlorju napolnimo zobe in naredimo vsa dela za zmerne cene in jamčimo. Izderemo zobe z plinom ali pa kakor hočete. Posebno pažnjo damo otrokom in nervoznim in preiščemo zobe brezplačno. Mi govorimo slovensko. Urad je odprt vsakdan od 8.30 zjutraj, do 9. ure zvečer. Ob nedeljah od 9. zjutraj do 5. ure popoldne. The UIMIOrvi DBIMTISTS K 202 SmithTield Street, drugo nadstropje, Pittsburgh, Pa. g ^ JCe zgrešite naš naslov. p BOLNI MOŽ PRIDI K MENI. ki potrebujs ] Pridi s vsako kronično, nervozno ali zapleteno boleznijo, zdravljenja Specialista. IŠČI POMOČ TAM, KJER JO MOREŠ NAJTI. Stopi na pravo pot k zdravju. 717 Libert) Ave. PITTSBURGH, PA, i Ji IX Uradne ure t od 9. dopol do 4. po pol. Zvečer od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. dopol. do 2. popoldne. Or. Wm. Alden. PREISKAVA VAS NE VELJA NIČ, ako prejmete sdravljenle. Natančna ln pozitivna PREISKAVA Vam zagotovi Vaft FIZIČNI POLOŽAJ ter Vas vsposobl, da nastopite pravo pot, ki vodi k zdravju ter Vas mogoče obva ruje muk ln negotovoeti zdravnikov. Večletna. iakuSnJa. K&jnovejfie zdravljenje z zdravili in elektriko. Nova moderna oprema. Vse najboljše za bolnike. Z modernimi znanstvenimi metodami se prepreči na stotine operacij pri moiklh tn ženskah. Ako se Vam ni mogoče reiltl trpljenja In ste obupan I, zgloslte se pri meni, da se prepričate, kake uspehe bode te dosegli v Vaši bolezni s tO moderno metodo zdravljenja. ALI BOLEHATE na slabih iivcih, trdem križu, pozabljivosti, prehudem utripanju srca, slabih prsih, potrtosti, slabosti, glavobolu, omotici, mlgljanju pred očmi, raku, oteklinah, katsrn, praskanju v grlu. bolečnlah v želodcu, bolnem vratu, revmatičnih bolečinah, mozoljih? Te bolezni in enake so prvi znaki ln sva silo, da ste isgubm zdravje in moč. Zdravim moiks ln lenake te več let. Kadar me obiščete, se bode te prepričan o moji zmotnosti ter Vaa bom zadovoljil, kajti o uspehih se bodeta ▼ kratksm prsprfCaU. Zdravim resnični položaj m simptomi izginejo. Bpo-nrfnjsjtis se, dajo vpralsnje sa svet popolnoma prosto. Pridlts k mani. kadar rabite zdravljenje. Ako zakasnite, js nevarna. Bo- Liberty krni, Pltlsluril, it -ISSN*A; ' : __,_:____j___ •ar - clas Naroda, 23. nov. 1917. ILOV1IIIO aodp. Jnitivs © ■m svtti Bvtare U DDDUnU CttiVI 8EVKRKX >imtn Bedet: F0KE8T CITY, PA. iriiMi »1. IMS v 27. GLAVNI URADNIKE: F. 8. TAUGBAB, «74 AHatf A?e_ Bock Bptaft W|» Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, B rough too. Fa. Tsjnlk: FRANK PAVLOVČIČ, box 647 Forest City, P*. Famošai tajnik: AVGUST GOSTI&A, box 310. Forest City, P*. Blsgsjntk; JOSIP MABINClC, 5800 8t ClAlr Are., Cleveland. OUo. Pomotai blagajnik 1o zaupnik: ANT. HOCHFVAR. RFD. No. 2 box Bridgeport, Oblo. NADZORNI ODBOR: Predsednik nsds. odbor«: JOSIP PETEHNEL, bas US. WUlosk, P«. L nadsornik: JERNEJ HAFNER, box 66, Burdtue, Pa. A —dsormtk: IVAN G&OŠELJ, 880 E. 137tb 8t_ Clevelsn«, OUs POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbor«: MARTIN OB REŽ AN, box 72, R Mineral, L porotnik: FRANC TEROPClC, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ar*, A porota**: JOSIP GOLOB, 1016 Ko. 14th St., KpriogOeki. IU. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK. 843 B. Oblo St., Pittsburgh, Pa, Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Oortlandi 31. New Toči. R. I. Ganjena dmfitvs, odroma njih uradniki ao naprofienl poilUatt m d» ptse direktno n« glavnega tajnika ta nikogar drugega. Denar naj se pa pc Uja edino potom pojmih, efcspresnih all hsiWnlh denarnih nskssnle, nikakor pa nc potom privatnih čekov, na naslov: Frank P»vlov«č, Faiiaeis A Miners National Bank, Forest dry, Pa. V alotejn. da o^asljo drufitrenl tajniki pri poroBlih glamece tajsfts kak« pomanjkljivosti, naj to neaadoms nananljo nradn glav. tajnika, 4« napako popraviti. Gospodična Kara Roman is pariškega življenja. Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T. 5 . < Nadaljevanje^. — To ni zastran giene! — Kaj bi rekla vaaa prijateljica, če bi izvedela, da ste mi stregli v bolezni* — Jaz nimam nobene- prijateljice, ki hi se vsled tega vznemirjata. — Kaj pa Borta ? — Žajo ie zdavnaj več ne govorim. — Kaj pa Rafaela? — Tudi žnjo je ze vse končano. Medtem se je vstavil voz pred hišo št v. 17. I*eon je prvi izstopil ter pomagal zatem Kari. Ona se je naslonila na njegova prša ter s težavo šla po tlaku. Ko je pozvonil, ga je začela prositi, naj je ne spremlja naprej. Toda njen gias je bil tako »1ab, da si Leon ni upal pustiti same. — No, dvl.To, pomagajte mi. toda ko bova zgoraj morale na vsak t:i fin oditi. Stanovala je* v drugem nadstropju. — Kljub temu, da so bile Rt« j.iiire zložne iu ne preveč visoke, j*- Kara le s težavo stopala. Ko je hotela odpreti vrata, je bila tako slaba, da ni mogla za vrteti k'juea. 'loprl je l>fou. - Sramota, kako slabe smo žeii>ke — je zajceala. Ker stanovanje ni bilo razsvetljeno, jo je prijel Leon za roko in hotel voditi. — Polagoma, j>oIagoma — je dahnila in ga privita tesno k sebi. da bi se ne zadel v kako mizo ali omaro. V tretji ali četrti sobi sta obstala. — Počakajte, — je rekla, — da prižem luč. I/pus1 ila j,' njegovo roko in on je nepremično obstal v nepro-dimi t^mi. — Ničesar ni videl, ničesar slišal, toda duhal je močan in opojen vojn vijolic. Kara je prižgala ob steni žveplenko, in slabotna luč je naenkrat razcvet ila veliko .sobo, katere stene so bila vse obite s *>tarimi flan drijskimi preprogami. Tla je pokrivala težka kašmirska preproga, pohištvo je bilo dragoceno ter tapecirano z dragoeeno tkanino. Soba ni prav nič kazala, da stanuje v nji navadna lahkoživkk — Dovolite, da prižgem samovar — je rekla Kara in odložila klobuk. — Malo čaja bi ruda skuhala, ker sem v resnici slaba. — čaj bom že jaz skuhal, kajti jaz sem vaš strežaj. — Nikar mi ne ugovarjajte. . — Ne upam si skoraj, gospod. — Idite z menoj v h ud on r, tan. bova dobila vse potrebno. Budoar jc bil ravno tako v.-lik kot salon toda dekoriran je bil lia veliko bolj pikanten način. — Vsi toaletni predmeti so bili boT Ležala je v potselji, pokrita z debelo odejo. Ko ji je ponudil eaj, se je dvignila, tako da je mogel opaziti njena krasna kakor izklesana prša, pokrita s svileno nočno srajco. V tem svojem položaju je bila podobna nedolžni mladi deklici, ne pa razvajeni lahkoživki. — Sedaj je rekla in mu vrnila čašo-— je skrajni čas, da odidete — Jaz nočem, da bi bili celo noč pri meni. — Prosim vas. zaprite vrata stanovanja močno za seboj, da se bodo zaprla, kajti nocoj nočem nobnega obiska vee. — enkrat se vam prisrčno zahvaljujem za vašo prijaznost. — Pozdravljeni! ?alem jc položila roke pod glavo, zamižala in hotela zaspati. Iieon. ki je stal pri mizi, se ni mogel ločiti od te krasne slike, la sam pri sebi se je vprašal, če sploh more biti vse resnica. kar oiu prepovedovali o Kari. — Kar so mu pripovedovali, se ni kakop ni j-tiinjalo z mlidim svežim "dekletom, ki je ležalo pred njim. Brez dvoma je poskušala spati, pa se ji ni posrečilo. — Vsak irenntok se je premaknila na postelji, vsaka njena nova kretnja je hita lepša in zapeljivejtia od prejšnje." * — Kaj ne, da ne morete spati? — je rekel Leon in stopil k postelji. — Strašno, strašno! — Kakorliitro zaprem oči. vidim jvvd seboj nesrečo, ki se je [>ri;ietila v cirkusu. Ali hočete še eno <"ašo čaja T — Ne, hvala. — Zdaj sem so ze ugrela. — Namesto mrzlice imam vročino. — Ali se hočete pogovarjati? — Z veseljem, če vas ne ho preveč utrudilo. — Ravno nasprotno. — V pogovoru mi bo minila'razburjenost. Prosim vas, sedi to k postelji. Primaknil je >tol in sedel. — In Zdaj — je rekla — mi dovolite, da vas nekaj vprašam. — K aj pa? — Kdo ste vi * — Toda? — Jaz vas no vprašam, kako se pišete. —- Kako hočete, da vas nagovorim?!— Gospod Hanpois Pr.ugillon ? — Ne. re<-ite ni i Leo*i. — Meni je ime Hortenza. — Ljudje so mi dali ime Kara, krščena pa nisem bila nanj. — Torej zadovoljni, da ste mi Leon in jaz vam Hortenza? — Z veseljem. — Torej, dragi moj Leon. povejte mi kako zgodbo. — Povejte .ni kaj zelo zanimivega. — Ne vena. — \ trenutku ničesar- ne -»pomnim.--laz ms*-n ! nikdar pri pore lova 1 jr«rolh.% — Ce "te zadovoljni, vam bom pa jaz n-kaj povedala. Seveda bi bil zadovoljen, pa -e bojim, da bi vas ne utru dilo. — Ravno nasprotno. «di>••»!.-» n»i Ik». ■ ne ne Iw^te prekinili, rudi če utrudim. — Nr. ne bojte obljubljam vam — Torej dobro. p««sliMajte. — Naslov moje zgodi* Dalje prihodnjič' . disi srebrni bodisi zlati. Dočim je 1 ogledoval pohištvo, je ona prinesla samovar, ča» žico za čaj in vodo. _ Leon je prižgal špirit ter nalii v0de v sa inovar. Kara je medtem legla na široko svilnato zofo in je bila videti etraano utrujena. Leon je natačuo slišal, kako ji šklepečejo zobje. — Ce mi hočete pomagati, vas prosim, da mi daste ono ogrinja-čo, ki visi na steni. j r : l^eou je prinesel šal ter zavil vanj njeno nežno postavo. — Oh, kako ste dobri! — je šepnila Kara. Voda je kmalo zavrela in mladi mož ji je 'ponudil čašieo čaja. Toda Kara *»e ni mogla čisto nič ogreti. Mrzlica jo je tresla, in oči je imela nekolrko zmedene, — Dovolite, da grem po zdravnika. — Ne, je odvrnila odločno. — Samo spala bi rada. — Tukaj na zofi vendar ne morete spati. — Tukaj s« ne boste pgrdi. — Mislite? — Seveda ne boste. — Oh, že bi si upala.... Sredi stavka je mahoma utihnila. — No, fesa si ne upate f Kara j« hvaležno pogledala in nadaljevala: — Ostanite tukaj v mojem kabmetu. — Jaz bom sla v spalnico, «c slekla in legla v posteljo. Ko se bo to zgodilo, vas bom poklicala, da mi boste pnnesli drugo Čašo čaja, — Upam, da se bom potem u grela. — Ce j« tako, potem pa le hitro v posteljo. Ohljuh ite mi |mi. da glas: STATE DEPARTMENT OP LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyorški nrad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building. HARMONIKE Rad bi izvedel za brata svoje 2e-ne PETRA MAŠlO, doma » vasi Povirje št. 67 n& Primorskem. V Združenih državah se nahaja kakih 8 let. Poročati mu imam več važnih stvari, za to ga prosim, da se mi oglasi ali pa če kdo ve. da mi ntaanarti njeffm- naslov. — Frank Ko-eian, ) 7« E. 20. St., Lorain. Ohio. mta ifopitfU«« m aalalkjlk So trp«*2o ta smiissIJIvol f •omsijito vsakdo poitjo, kw ar.« ta iti taka] v tam Rojaki v ruskem ujetniMivu, pro s;m va<, če kateri izmed vas ve za naslov mojega sina FRANCA (JAJČEK, doma iz Slivnice pri Celju na Spod, Štajerskem. 1'oprt'j je bil njegov naslov t-a-le; St. I.okololt omaja Tiitter M lilij Pol grad lie i Meronov Ja-roselien in Russland. (Ta naslov ni bil pravilen. Op. ured.) /'(lai pa ni nobenega odgovora • m1 ajf^a. Prosim, ako kdo ve za nje«ja, n-.j ni i naznani, rada nsu - dolarja natjiade ako jm sam l»ei-e, naj se saui oglasi svov-iuu oeetu na sledeči na- : Andrew m zelo hvaležna, ali naj se j>a s«iuia oglasita svoji sestri: Mary Uijaš. Box 151. Jerome. Pa.. 1". S. America. < 22-24—11} NAZNANILO. Kje je JOHN tiORINŠEK * Doma je na SjkkI. Štajerskem pri Konjicah. Prosim Te. ako čitaš ta oglas, da se mi v kratkem oglasiš, k>r zdaj Te že vdrugič iščem v- (li.nsu Naroda"; tre-tjikrat pa povem, zakaj Te iščem, po vseh slovenskih časopisih. — Anna Rem z. Box 142. Kalplitou. Somerset Co.. Pa. (22-23—11) Pozor, rojaki v ujetništvu! Spodaj podpisana iščem svoje štiri brate: FRANCETA, JANEZA, JOŽEFA in PETRA ŠCBELJ. Kakor sem seznala, se nahajata dva v ujetništvu, iai sicer eden v ruskem, drugi pa v ltaljan-skeni. Torej prosim cenjene rojake, poisebno one iz kamniške ga okraja, ee kdo kaj ve o mojih bratih, da mi poroča, za kar mu boni zelo hvaležna. — Miss J.vanka-Šubelj, :i14 Beta Plae«. Brooklyn. N. V.. I*. S. America. (22-24—11) Naznanjam vsem članom društva Bonairski Slovenci štev. 711 SDi'Z. \ Bon Air (Conemangh >. Pa., da srno na zadnji mesečni seji, ki se jc vršila dne 11. novembra, sklenili, da kdor se ne vde-leži prihodnje seje, ki se bo vršila dne H. deeembra, bo moral, plačati v društveno blagajno, zaradi tega. ker bomo iniyli volitev novega odbora za leto 1**1 S in še več drugih stvari imamo rešiti. Torej. bratje, ne pozabite se vdele-žiti prihodnje seje 9. dec., ki se prične točno ob pol dveh popoldne V svojem lastnem domu v Bon Air. Z bratskim pozdravom Anton Jakobe, tajnik. (22-23—11) Rojake v ruskem ujetništvu prosim. ako kdo ve za naslov mo jih bratov: ANTON ERZNOŽNIK. doma iz Ž i rov« k eg a vrha pri Žireh na Kranjskem, on jc že kmalu od začetka vojne v ruskem ujetništvu; drugi jc ALOJZIJ, pa ne vem, kje se nahaja, če jc še živ ali ne. Pro s»m cenjene rojake-njetnike, če kdo ve za nju naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, za kar se že vnaprej zahvaljujem, ali pa če bereta ta oglas, mi j se pa sama javita svojemu bratu: Frank Erznožaik, Box 410. Frontonae. Kainsas. IT. S. Ameriea. (22-24—11) Dr.LORENZ. Uradno aro: danaa od I. As do & uro svate. V polkih od 8l dopoldne d« 1 popol T nedeljo od 10 dop. do 2. popol ML LOBN1, POZOR ROJAKI NsJvspaBnsJs sassUo sa kos tudi sa mo«fcs srssujo In dolgi lasje krasni brki in brada In ns In aslvstt. Rovmatlaem, k< ojs ▼ rokah, nofak ln t krit«/ v «nah popolnoma oadraylst. rsas. Of bulo. tors, krasto ln crbrt% potno nog«, kurja oCosa. osobUno v war dasslk popol-Bona odstranim. Kdor M mojo sAravUa broo uspeha rabU mu JsaBSsp as H-N PiSIto takoj p« cenik, ki n KOLCDAR sb loko mt JAKOB WAH0Xdr 6702 Bobu Ava^ Cl«v«l««| OUo, r - —— NAZNANILO. Cenjenim rojakom ▼ Coloradi naznanjamo, da jih bo t "kratkem obiskal naš aafltopsik • ki jo pooblaUen aggmj—aU naroft-«4---"CHaa Naroda" m iadajati OPOMIN. Tem 'potom opominjam v^c one, ki mi kaj dolgujejo na hrani ali v gotovini, da poravnajo svoj . decembra ; ako ne, jih bom obelodaaiid v vseh slovenskih listih. Joseph Jaksetieh, Bmiletle, Pa. (22-26—ril) 11. 1. Ifada bi izvedela za naslov svoje ga bt-ata ANTONA PAVL.O-\ I C, doma ms vasi fielce Post oj i U na Not ran jske m. Na h aj a se v rii-«keni ujetnislv.ii.^e^iy.ti dve leti. Vljudmo prosim "roja-ke-ujt-inike, ako kateri izmed ojrh k;ij vc o njem, da mi naznani, za kar LTKS, zuaj omo/eue CKŠU". l>wna jt-ir Stranj pri Kamniku, p-siin, če kdo ve za naslov mojih dveh sinov ANDREJA in ANTONA KRŽI&NIK; doma s*a iz Železnikov ict. 2 nad skofjo ko. Nadalje bi tu-;li rad izvedel za naslov brata JANEZA KR ZLSNIK. doma tm Suši, občina Selca nad Skofjo Loko Pred več leti so je nahajal v Kropi na NiBOdu POAunp HA i Stovesic PuMisliing Co.,