PHIHDHSKI DKEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Uto X. - Stev. 144 (2763) Lilatelji! Jutri, t nedeljo bomo začeli objavljati izvirno tržaško ribiško dramo LOJZETA CJAKA 99 N E C R J K4* Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 19. junija 1954 Cena 20 lir TISKOVNA KONFERENCA V DRŽAVNEM TAJNIŠTVU ZA ZUNANJE ZADEVE V BEOGRADU Rešitev tržaškega odvisna predvsem vprašanja od Italije Predstavnik državnega tajništva se ni hotel spuščati v podrobnosti vprašanja - Dober napredek dela mešanih komisij za osnutek balkanske zveze, ki bo po vsej verjetnosti pod-Disana sredi prihodnjega meseca - Glasovi v Bolgariji o potrebi normalizacije odnosov s FLRJ (Od našega dopisnika) Beograd, 18. — Na da- "ašnji tiskovni konferenci je zastopnik oddelka za tisk državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič izjavil, da delo jugoslovanske "tesane politično-vojaške komisije za izdelavo osnutka trojne zveze dobro napreduje. *Mi smQ prepričani o popolnem uspahu«, je dejal Dra-skovič in dodal, da obstajajo stalni stiki in izmenjava miš-Jjenj med pristojnimi činitelji Grčije, Turčije in Jugoslavije Slede posameznih stališč. Na vprašanje, ali je točno, da se Jugoslavija strinja z Srško-turškim predlogom, da °i'jima v okviru balkanske zveze nudila pomoč, kolikor bili zapleteni v sovražnosti pri izpolnjevanju njunih obveznosti do atlantskega Pakta, je Draškovič odgovoril, da je to eno izmed vprašanj, 0 katerih bodo razpravljali "jed ustanavljanjem zveze. Ookončno pa bodo o njem sklepali na bližnji konferenci zunanjih ministrov Grčije, Turčije in Jugoslavije. Na vprašanje, ali se bodo začeli trgovinski razgovori med Jugoslavijo in Bolgarijo, J® Draškovič dejal, da so na Posvetovalni konferenci o trgovini med Vzhodom in Zahodom sklenili, da bodo izmenjali gospodarski informativni material med jugoslo-vansko in bolgarsko trgovinsko zbornico, da pa doslej niso niti z ene niti z druge strani storili drugih ukrepov. Ko je govoril o tržaškem vPrašanju, je Draškovič dejal: 'Iz znanih razlogov, ki sem j|h že tolikokrat ponovil na tiskovnih konferencah, se ne morem spuščati v podrobnosti glede rešitve tržaškega vPrašanja» To je izjavil na 'Prašanja novinarjev, kako državno tajništvo ocenjuje vosti inozemskega tiska o bližnji rešitvi tržaškega vpraša-Pja. ((Pripravljeni smo. je na-dzljevai. sprejeti mišljenje našega tiska in dela inozemskega tiska, da je trenutno rešitev tržaškega vprašanja "dvisna predvsem od stališča Italije,. .Draškovič ni hotel odgovoriti na vprašanja, kakšno je stališče jugoslovanske vlade v zvezi z vestmi, da Rim zahteva določene koncesije v c?hi B za priključitev nekate-r‘h vasi cone A Jugoslaviji. Danes so v Atenah uradno objavili, da bo konferenca vo. Jaško-političnih komisij treh balkanskih držav 28. junija v Atenah- Na konferenci bodo Predstavniki treh držav izderi načrte sporazuma o troj- ni zvezi, ki jih bodo pozneje predložili svojim vladam v odobritev. Politični krogi v Atenah izražajo prepričanje, da bodo trojno zvezo podpisali sredi prihodnjega meseca na konferenci zunanjih ministrov treh držav. Današnja «Politika» komentira včerajšnji uvodnik «Ra-botničeškega dela», glasila bolgarske vlade, v katerem izraža to glasilo željo po dobrih sosedskih odnosih z Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo in med drugim ugotavlja, «da izkušnje kažejo, da se odnosi med Jugoslavijo in Bolgarijo lahko normalizirajo in da je potrebno, da se normalizirajo«. Ce bi bilo to priznanje navdahnjeno s spoznanjem, da sovražna politika proti narodom Jugoslavije za zadovoljitev tujih interesov ne prinaša ničesar dobrega bolgarskemu ljudstvu, ugotavlja ((Politika«, tedaj bi se to priznanje res lahko tolmačilo kot evolucija zunanje politike bolgarske vlade. Toda komu naj verjamemo, nadaljuje list, ko je še pred enim mesecem isti list obtoževal jugoslovansko vlado «da je spremenila Jugoslavijo v imperialistični tabor« in ko je pred desetimi dnevi komentar radia Sofije, vsekakor ne na svojo lastno pobudo, trdil, da je obisk maršala Tita v Grčiji ((povezan s forsiranim programom prekooceanskih razpihovalcev vojne« in da je v nasprotju z življenjskimi interesi narodov Jugoslavije, Turčije in Grčije. Očitno je, dodaja ((Politika«, da tu nekaj ni v redu. Ali uvodnike in komentarje pišejo ljudje različnih mišljenj. kar je težko verjeti, ali pa Bolgari tuje želje zelo lahko proglašajo za svoje izključne interese. Toda kljub vsemu, nadaljuje list, bi ta z nenavadnim slogom pisani uvodnik »Rabotniiieskega dela«. če bi stvarno izražal željo bolgarske vlade odpovedati se sovražni politiki proti Jugoslaviji, lahko služil kot predznak bolj realistične in treznejše politike našega soseda. Vsekakor pa bo praksa bolj od vseh uvodnikov pokazala. kakšen je smisel tega poročila iz Sofije, zaključuje »Politika«. B. B. Protislovni glasovi o poteku pogajanj (Od našega dopisnika) RIM, 18. — Danes predpoldne se je sestala italijanska klelnik iz J aretiran na Fernetičih vlada. Na uradnem dnevnem b izpuščen šele po triurnem preva-*an|u po raznih policijskih uradih redu so bila razna notranje politična vprašanja, deloma v zvezi z Vigorellijevim načrtom za zmanjšanje brezposelnosti, za katerega demokristjani niso kdo ve kaj navdušeni, in s Tremellonijevimi reformističnimi poskusi v davčni politiki. Splošno mnenje pa je, da se vlada na seji, ki je trajala pet ur, n.' mogla izogniti zunanjepolitičnim vprašanjem, med katera spada tudi tržaško. v tej zvezi so že včeraj govorili, da bodo ministri proučili poročilo, ki ga je baje poslal veleposlanik v Londonu Brosio, po svojem razgovoru s Kirkpatrickom v Foreign Of-ficeu. Raznim zunanjepolitičnim križem in težavam se je včeraj pridružila še ena neprijetna vest iz Washingtona. A-meriška predstavniška zbornica je sklenila ustaviti vojaško pomoč iz prihodnjega finančnega leta Italiji in Franciji, dokler ne ratificirata pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Res je, da stvar še ni tako nujna, ker prihaja a-meriška pomoč vedno s precejšnjo zamudo in ker razpolaga Italija še s precejšnjimi krediti iz pomoči za finančno leto, ki se bo končalo 30. junija. Vendar pa je tudi res, da pomeni washingtonski sklep — o katerem se nekateri tolažijo, da ga utegne Ei-senhovver preklicati — izraz nezadovoljstva ameriškega parlamenta do italijanske zunanje politike in da je predvsem moralno zelo neprijeten. Vlada je ratifikacijo pogodbe o EOS v upanju, da ji bo to koristilo v tržaškem vprašanju, toliko oasa zavlačevala, da zdaj, ko je treba najprej še odobriti velik del proračunov in ko se parlament počasi odpravlja na poletne počitnice, pri najboljši volji parlamentarnega postopka ne more posebno pospešiti. Glede tržaškega vprašanja se nadaljuje običajno ugibanje, ki niha med dvema skraj-nostima: ureditev vprašanja je še zelo daleč ali pa že zelo blizu. Agencija «Italia», ki je znana po dobrih zvezah s palačo Ctiigi, poroča danes, da po vesteh iz običajnih ((zanesljivih virov« Brosio ni predložil v Londonu nobenega italijanskega «protipredlo-ga» na anglo-ameriške predloge, ki so bili, baje še vedno neuradno, sporočeni Italiji. Ro zatrjevanju iste agencije sedanji razgovori v Londonu nikakor ne obvezujejo italijanske vlade, da bi na kar koli pristala, niti načelno ne. Ista agencija dodaja, da 'k bosta verjetno šele prihodnji teden London in Washington «obsežneje informirana« o sta-i-šču italijanske vlade. Rimski «Messaggero», ki je znan po dobrih zvezah z Vi-minalom, pa piše danes, da zatrjujejo v krogih palače Chigi, da je diskusija o Trstu Pred kratkim smo poročali, o *®8odku z jugoslovanskim turi-•“Čnim. avtobusom, ki je bil namenjen v Švico; poleg običaj-,& fašističnih pobalinov, ki de-*k> s svojimi podvigi zelo sla-r" uslugo našemu mestu in nje-ugledu, K je takrat s '0)0 odsotnostjo na prometnem J* obljudenem Goldonijevem tr-rf »Izkazala« tudi policija. Da-č** Pa moramo poročati o no ,'*h nadlegovanju izletnikov iz Jbgoslavije pri katerem pa igra ”*rat policij* glavno vlogo. Včeraj je prišel v Trst Put-Ki, v turistični avtobus s pridno 40 izletniki iz Zagreba. Prihodu v Trst so se izlet- ?l|ct razkropili po mestu, oeka-'rl na velesejem, nekateri k ,'odnikom, avtobus pa so punti v ui. Torreblanca. Kmalu ,, ie v avtobusu pojavil neki ki je začel navzočo manjšo ^kpino izletnikov napadati in S"«. Vodja izleta, ki Je bil J^vzot, se je obrnil na polica-' ki je stal v bližini, naj po-k rt<*uje in prepreči morebitne »brljetne posledice. Vendar ga Jj, C,J m hotel poslušati in Je , "o opazoval nedostojni do-dokler ga ni vodja iz-i. iz uvidevnosti prekinil s >, da Je dni avto • zapeljati "»»m. l v*ndar to ni glavno. Zvečer, h?, *> se izletniki vračali in se u *v,li na bloku civilne polici-Fernetičih, je policija po-J**1* ca seznamu kolektivnega S^bega usta tnie nekega izlet-lu7- ki Ji Je bilo poprej lav-V*?. In izletnika pridržalo. 1,1,11 izleta so pojasnili, da ga (jjjejo na policijsko postajo na , 0150 b°teli dati no-"'h drugih Iniormacij. Sll"‘!B»lu zatem, se je pripeljal U,5*0 neki Jugoslovanski novi-J. k| je s svojim avtom od-tj* vodja izleta na Opčine, i(rr sta se ustavila na policij-Postaji, da bi ugotovila, za v' Pravzaprav gre. Vendar na nubijski postaji ni hotel nihče |ji**»r vedeti. Sele okrog pol-^1 '• Je prišel neki inšpektor, ll4 po daljšem obotavljanju >'ivU. da Je bila aretacija iz-t„.tna «na zahtevo nekega dru- '&0< 'ikčtjp zahtevali iz Milj, m Jj* oddelka«. Sele po daljšem g,jj«yanju je povedal, da so spet m hotel dati nadaljnjih pojasnil, Nekoliko kasneje Je poklical telefon In inšpektor je po telefonskem razgovoru povedal, da bo pridržani izletnik izpuščen in da ga bodo pripeljali na blok na Fernetičih. Res so aretiranega izletnika kmalu nato pripeljali na blok in ga pustili nadaljevati pot v Jugoslavijo. Zagrebški izletnik, ki je bil zaradi aretacije v tujem mestu razumljivo ogorčen in tudi zaskrbljen, Je nato povedal da so ga vodili po raznih policijskih uradih, ne da bi ga zaslišali ali sploh kaj posebnega vprašali. Kje vse Je bi), ni znal povedati, ker Trsta pač ne pozna Razumel pa Je, da so ga med drugim pripeljali tudi v begunsko taborišče, verjetno na Opčinah, in dozdevalo se mu Je, da bi želeli, da bi ostal kar tam. Pojasnil le tudi. da ima v Trstu sorodnike, ki že dolgo živijo v našem mestu — v Miljah pa ne pozna žive duše — in da Jih je tudi obiskal. Med obiskom je sorodnikom izrazil željo, da bi ostal Se dva ali tri dni v Trstu, če bi se to dalo kako urediti, nakar so se sorodniki šli informirat k policiji. Zaradi formalnih težav pa iz tega ni bilo nič. Verjetno Je to policijskim organom zadostovalo, da so ga pobrali z avtobusa na obmejnem bloku in ga peljali celo v begunsko tabori, šče ter ga izpustili šele na njegovo odločno pojasnilo, da mu podobni nameni še v glavo niso padli. Putnikov avtobus z izletniki Iz Zagreba je medtem čakal več kot tri ure na Fernetičih, kar Je, če izvzamemo vse drugo, tudi lepa propaganda za tujski promet. Vsekakor podobni dogodki ne 1« mečejo čudno luč na metode tržaške policije ki ne intervenira, kadar bi bilo treba, in kaže zelo sumljivo vnemo, kadar ni treba, temveč tudi gotovo ne koristijo razvoju sodelovanja z neposredno zaledno državo, od katerega bi Trst lahko imel samo korist. To je še en člen v verigi drugih dogodkov in dejstev, o katerih govorimo tudi danes na drugem mestu, Guariglia, ki je bil zunanji minister v prvi Badogliovi vladi, po Mussolinijevem padcu. Guariglia je dejal, da je mogoče ratifikacijo EOS zahtevati od italijanskega parlamenta šele, «ko bo razjasnjeno vprašanje italijanske vzhodne meje«. Guariglia je dejal nadalje, da bi se osebno utegnil strinjati tudi z rešitvijo v skladu z mirovno pogodbo, če bi zahodne velesile in ZSSR zajamčile jugoslovanski umik iz cone B. V tem so se monarhisti znašli na isti liniji s kominformisti. Medtem ko vlada čaka, kaj bodo senatorji povedali o tržaškem vprašanju, ti očitno prav tako pričakujejo, da jim da vlada kaj več osnove za zavzemanje stališča. A. P. 28 MRTVIH ZARADI NEURIJ V BOSNI IN HERCEGOVINI Do najhujših nesreč je prišlo v rudnikih Banoviči in Mezdraja-Ugljevik, kjer je voda zalila rove - Velika materialna škoda tudi v tuzlanskem bazenu ter v bijeljinsketn in rogatiškem okraju BEOGRAD, 18. — Včeraj (sreče skupine strokovnjakov, popoldne je zajelo nekatera področja Bosne in Hercegovne veliko neurje, v katerem je po nepopolnih podatkih izgubilo življenje 28 oseb, 6 pa je bilo laže ranjenih. Do najhujših nesreč je prišlo v rudnikih Banoviči in Me-zdraja-Ugljevik, kjer je voda zalila rove. Samo v rudniku Mezdraja - Ugljevik je izgubilo življenje 15 ljudi. Na kraj nesreče so takoj odšle reševalne ekipe iz rudnika Kreka. Nevihta je povzročila veliko materialno škodo v tuzlanskem bazenu ter bijeljinskem in rogatiškem okraju. Prizadete kraje je takoj po nesreči obiskal predsednik izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Avdo Humo, izvršni svet pa je poslal na kraj ne- ki bodo pomagale na terenu organom ljudske oblasti. Danes je glavni odbor Rdečega križa v Sarajevu poslal prvo pomoč v obleki in obutvi prizadetemu prebivalstvu. jem ki so utrpela škodo ob zadnjih poplavah v celjskem, šoštanjskem in krškem okraju. Zvezni izvršni svet odobril pol milijarde za poplavljena področja v Sloveniji BEOGRAD, 18. — Zvezni izvršni svet je odobril ljudski republiki Sloveniji pol milijarde dinarjev za obnovo gospodarskih in drugih javnih objektov, ki so bili priza Vijaja Pandit odpotovala v Jugoslavijo NOVI DELHI, 18. — Predsednica glavne skupščine Združenih narodov, gospa Panditova, je odpotovala davi v Jugoslavijo, kamor bo prispela 21. t. m.. Na letališču v Novem Delhiju so gospo Panditovo pozdravili zastopniki indijskega zunanjega ministrstva in jugoslovanski poslanik Nikoliš. Kaj to p BEOGRAD, 18. — Podpredsednik Zveznega izvršnega deti ob zadnjih poplavah. Iz-j sveta Rodoljub Colakovič je vršni svet je prav tako skle- sprejel danes na vljudnostni nil nuditi razne gospodarske obisk abesinskega veleposla-ugodnosti tovarnam in podjet- * nika v Beogradu Desalenija. MEHDES-FRHHCE SE HUDHUUJE posvetovanja za sestavo vlade Verjetno bo Mendes-France prevzel zunanje ministrstvo in ministrstvo za pridružene države - Poziv francoskemu ljudstvu po radiu - Gen. Ely je poročal o vojaškem položaju v Indokini - Eisenhoverjeva poslanica Cotyju PARIZ, 18. — Mendes-Fran- ki jo mora rešiti, posvetil vse. kljub odločnemu nasprotova- ce je danes zjutraj zgodaj začel posvetovanja za sestavo vlade in je v Burbonski palači sprejel številne osebnosti. Zvečer ob 21.15 pa je svoja posvetovanja prekinil in je obiskal častnega predsednika narodne skupščine Her- nju demokristjanov pomeni senzacionalen preobrat v francoski povojni politiki. Demokristjani so v Franciji namreč bili jedro skoraj vseh po- svoje sile in je dodal, da ga spodbude, ki jih iz vseh strani dobiva, še bolj utrjujejo v njegovem sklepu. Politični opazovalci izjavlja-, jo, da bo nova vlada sestav-1 vojnih vlad, prav tako kakor ljena iz kakih deset ali dva-j v Italiji. Zunanje ministrstvo najst ministrov. Socialistična j je bilo od leta 1947 vedno v riota. Medtem je sporočil, da parlamentarna skupina, ki se j rokah Bidaulta ali Schumana. vlada ne bo sestavljena pred' je sestala skupno z vodilnim j Obveščeni krogi zatrjujejo, da jutrišnjim dnem. Dodal je, da i odborom stranke, je sklenila, je Mendes-1 ranče sedaj pribo po razgovoru s Herriotom j da sodelovanje socialističnih: pravljen prevzeti zunanje mi. sprejel nekatere osebnosti, po- parlamentarcev v novi vladi. nistrstvo in prav tako tudi svetovanja pa bo nadaljeval ne pride v poštev niti indivi- ministrstvo za pridružene drsele jutri zjutraj. Dajal je tu- dualno. Tudi izvršilni odbor j .V Q'P,lom2&'E1J? ..i t, —....— —i—.*,• demokristjanov je potrdil sta- zatrjujejo, da Mende-France lišče parlamentarne skupine, “P«, da bo jutri lahko odpo- di, da bi nekatere osebnosti, s katerimi je govoril danes, lahko bile vključene v vlado ki jo bo sestavil. da ne bodo sodelovali v vladi Ce pa bo kdo individualno Zvečer je Mendes-France sprejel mesto v novi vladi, govoril tudi po radiu in je j bodo proti njemu disciplin-poudaril, da sprejema nalogo,! sko ukrepali. Mendes-France ki mu jo je poverila skupšči-|je obvestil Roberta Lecourta, na prav na obletnico, ki jo I da namerava ponuditi demo-praznujejo vsi Francozi in ki, kristjanom notranje ministr-jih spominja najbolj tragič- stvo in ministrstvo za gospo-nih trenutkov francoske zgo- darstvo, Lecourt pa je ponud-dovine, ko so se pripravljali,! bo odklonil sklicujoč se na da se skupno borijo za svojo j sklep demokristjanske parla-osvoboditev. mentarne skupine. Pripomnil je, da bo nalogi,' Zmaga Mendesa - France Velika Britanija ne bo dovolila nadzorstva nad svojimi ladjami Britansko zunanje ministrstvo javlja, da je britanska vlada prepovedala dobave orožja Guatemali in da bo sama nadzorovala svoje ladje - Ostra reakcija britanskega tiska nedvomno napredoVaia v pri- ameriško zahtevo za nadzorstvo na odprtem morju merjavi s prejšnjimi fazami, LONDON, 18. — Zunanje i prtem morju, da pa bodo pri- ministrstvo uradno javlja, da stale na sodelovanje glede pre-britanska vlada odločno na- • povedi dobav orožja. Na splos- da pa to še ne pomeni, da bi bil zaključen «cikel diplomatskega sondiranja«, in da bodo Brosiovi stiki s Foreign Of-ficeom potrebovali že nekaj sprotuje prodajanju orožja Guatemali in že več let odkla- časa. V nasprotju z očitno m- nja dovoljenje za izvažanje. pin. v v spiriranimi komentarji o tem, da je Jugoslavija v bistvu pristala na 8. oktober, pa piše «Messaggero», da rešitve, ki jo vsebujejo angloameriski predlogi, nikakor ni mogoče »spraviti v okvir angloameriške izjave od 8. oktobra«. Nekateri listi izražajo danes tudi mnenje, da želi vlada, ie preden bi se za kaj odločila, ugotoviti mnenje parlamenta, da bi lahko predvidevala reakcije posameznih sku-„. Zunanjepolitična debata senatu, k' se bo nadaljevala v ‘ponedeljek, za to doslej ni dala nobenih indikacij. Senatorji, ki so posegli v diskusijo, so obravnavali tržaško vprašanje zelo na splošno, in e-dina resolucija, ki je bila doslej predložena — njen predlagatelj je Nennijev socialist Lussu — govori samo, da »senat ne odobrava vladne zunanje politike«. Ker vsebuje ta resolucija dejansko vprašanje nezaupnice, bodo o njej verjetno glasovali poimensko. v diskusii v senatu pa sta bili glavni temi evropska o-brambna skupnost in odnosi z Afriko. Zlasti demokristjani, monarhisti in neofašisti so se’ zelo ukvarjali z Afriko in pri tem niso skrivali domotožja po izgubljenem imperiju. Demokristjan Menghi je na primer govoril celo o «evrop-sko-afriški federaciji«. Za evropsko obrambno skupnost pa se je med drugim zavzemal tudi bivši «junak» iz Rusije, maršal Messe, ki je bil izvoljen v senat na demokristjan-ski listi. Glede ratifikacije EOS se položaj v senatu ni spremenil. Tisti, ki so mislili, da se bo po razkolu med monarhisti njihovo stališče spremenilo, so se zmotili. V imenu Covelli-jevih monarhistov je govoril Dalje javlja, da bo vlada kolikor mogoče sodelovala pri naporih, da se prepreči britanskim ladjam prevažanje orožja v Guatemalo. Poročilo pravi, da v mirnem času ni mogoče preiskati ladij na odprtem morju, vendar pa razpolaga vlada z oblastjo v okviru zakonov o obrambi, ki ji dovoljuje, da ustavi in preišče trgovske ladje v določenih okoliščinah. Vrhovni poveljnik angleških sil na britanskih Antiljskih otokih je bil pozvan, da napravi potrebne ukrepe vsakikrat, ko bo obstajal sum, da kaka britanska ladja prevaža orožje. Uradno poročilo pravi tudi, da britanska vlada ne bo dovolila nobeni tuji državi, da bi preiskovala angleške ladje, zato da bi preprečila prevažanje orožja v Guatemalo. Ta izjava je v zvezi z ameriško zahtevo zahodnoevropskih državam, naj bi sodelovale pri njeni akciji za ustavitev vseh dobav orožja Guatemali. ZDA zahtevajo od teh držav, naj bi privolile v blokado dobav orožja Guatemali iz njihovih držav in na njihovih ladjah in blokado dobav iz njihovih pristanišč na ladjah katere koli države. Dalje zahteva ameriška vlada privoljenje, da bi imela pravico prestreči tuje ladje, o katerih sumi, da prevažajo orožje, jih preiskati ter jih odpeljati v pristanišče, kjer bi morale raztovoriti orožje. Po mednarodnem pravu pa ameriške bojne ladje nimajo pravice ustaviti ladij na odprtem morju, razen če je blokada, ali če kaka druga prizadeta država to dovoli. V ZDA pričakujejo odgovor drugih držav, katerim so poslali podobno zahtevo. Zdi se, da bodo Francija, Danska in Norveška odgovorile negativno, kar se tiče ameriške zahteve glede ustavljanja ladij na od- no je bila ameriška zahteva v zvezi z ustavljanjem ladij hladno sprejeta, ker krši načelo svobodne plovbe. Tudi nizozemska vlada je pristala na sodelovanje za preprečitev dobavljanja orožja Guatemali, ni pa privolila v nadzorovanje tovora na ladjah na odprtem morju. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da se razgovori z raznimi pomorskimi državami nadaljujejo. Britanski tisk je danes zelo ostro reagiral na ameriško zahtevo. «Daily Herald« govori o ((atentatu na svobodno plovbo«. «Daily Telegraph« zelo dvomi, da bo Velika Britanija sprejela ameriško zahtevo. «Daily Mail« pa pravi, da se britanske pomorske družbe pripravljajo na protest. «News Chronicle« izjavlja, da na podlagi mednarodnega prava nimajo bojne ladje pravice ustavljati ladje na odprtem morju, razen če ni bila določena blokada sporazumno s prizadetimi državami. Guatemalska vlada pa je medtem objavila uradno poročilo, ki pravi, da so v ponedeljek neznana letala letela nad južno guatemalsko obalo, kjer so spustila zaboje, v katerih je bilo orožje in strelivo. Poročilo dodaja, da so naboji za puške ameriške vrste, puške in brzostrelke pa sovjetskega izvora. Poročilo dodaja, da so tuja letala že tretjič kršila gua-temalski zračni prostor, ter izjavlja. da si vlada pridržuje pravico uporabiti zakonita sredstva, da to prepreči. Danes zvečer so ee v Wa-shingtonu razširila vesti o u-porih v raznih krajih Guate-male, zlasti v Puertu BarriO' su, v Quetzalentzu in v Za-capi. Guatemalsko veleposlaništvo je izjavilo, da o tem ničesar ne ve in da tudi ni obveščeno o napadu na Guatemalo od zunaj. Državno tajništvo ZDA pa je zatrdilo, da je bilo obveščeno o teh upo-(rih in da so upori grešni«. toval v Ženevo, kjer bo začel pogajanja za premirje v Indokini. Govori se tudi, da namerava Mendes-France ukiniti ali združiti nekatera ministrstva, ustanoviti pa ministrstvo za Francosko unijo, ki bi ga vodil Francois Mitterand, ki pri. pada UDSR (Demokratična socialna zveza odpora). Ta naj bi spočetka vodil zadeve, ki se tičejo Tunizije in Maroka, po ženevski konferenci pa naj bi prevzel tudi listnico za pridružene države. Podlaga nove vlade naj bili bile skupine radikalov, socialnih republikancev (bivši URAS) in UDSR, katerim bi se pridružili nekateri zmerni in neodvisni iz prekomorskih ozemelj. Pri posvetovanjih se je Mendes-France oddaljil od običajne prakse in ni povabil na razgovor voditeljev posameznih parlamentarnih skupin, pač pa nekatere osebnosti teh strank, o katerih se mu je zdelo, da so najbolj primerne, da mu ojašajo njegovo nalogo. Razen tega se je danes razgovarj.al tudi z generalom Elyjem, ki se je zjutraj vrnil iz Saigona in mu je poročal o vojaškem položaju v Indokini. K vsemu temu je treba še omeniti da je EOS dobila danes nov udarec. Odbor za o-brambo v narodni skupščini je namreč z 29 glasovi proti 13 sprejel poročilo generala Koeniga, ki nasprotuje načrtu za evropsko vojsko. Kakor je znano, je pretekli teden zunanjepolitični odbor skupščine sprejel poročilo socialista Mocha, ki tudi nasprotuje evropski vojski. Francoski listi, ki danes komentirajo investituro Mende-sa-Francea, poudarjajo, da bo njegova naloga skrajno težka spričo sedanjega sestava skupščine, v kateri je težko najti stalno večino. V Londonu je bil uspeh Mendesa - Francea popolnoma nepričakovan, vendar pa so vest o uspehu sprejeli z zadovoljstvom. V ZDA pa so za sedaj rezervirani in rajši čakajo na nadaljnji razvoj položaja. Francosko zunanje ministrstvo pa 3e danes objavilo besedilo poslanice, ki jo je predsednik Eisenhower poslal 16. junija predsedniku Cotyju. V poslanici zagotavlja Eisenho-wer, da gojijo ZDA »v teh težkih trenutkih še vedno toplo simpatijo in prijateljstvo« do Francije. Predsednik omenja tudi EOS, ko pravi, da «ŽDA upajo, da se bo uresničila, dokler je še mogoče, zgodovinska francoska ideja, ki teži po z zlitju nacionalnih vojaških sil na evropskem kontinentu za ustvaritev e-notnega orodja miru in varnosti« Nato omenja, da je zagotovilo, ki ga je 16. aprila dal v poslanici Lanielu, veljavno tudi za njegovega naslednika Poslanica omenja nato ameriško finančno in vojaško pomoč za vojno v Indokini ter Dullesove predloge za «zdru ženo obrambo« ter dodaja, da se ameriško stališče ni spremenilo, ter da so ZDA vedno pripravljene «začeti v istem duhu nove razgovore, kolikor se bodo novi vladi zdeli u-mestni«. Zatem omenja predsednik razgovore, ki jih bo imel prihodnji teden s Churchillom in Edenom ter pripominja, da upa, da bo «lahko obnovil s francosko vlado tako intimne razgovore, kakršne je imel v preteklosti« bodisi kot predsednik ali pa ko je bil še v Evropi. Adriana Bisaccia aretirana RIM, 18. — Včeraj predpold. ne so aretirali Adriano Bisac-cio in jo spravili y ženski zapor Mantellate v Rimu. Zaporni nalog je izdal preiskovalni sodnik apelacijskega sodišča dr. Sepe, ki vodi preiskavo o zadevi Montagna -Montesi, na osnovi čl. 372 kazenskega zakonika; Bisaccio dolžijo krivega pričevanja «v skupku izjav, ki jih je dala pred sodnikom«. Prejeli smo: »Ni mi znano, ali je več takih primerov, vendar mislim, da je prav, da vas o tem obvestim. Dober znanec me je vprašal za svet v naslednji zadevi: Že nekaj mesecev ga kvestura iz Ul. XXX. Ottobre nadleguje z zadevami, ki so družinskega, bolje rečeno, narodnostnega značaja. Očitajo mu in ga sprašujejo, zakaj je bil pred leti na izletu v coni B, zakaj je šel večkrat v Jugoslavijo, zakaj čita «11 Corriere di Trieste«, zakaj govori z ženo in otrokom slovensko, zakaj je dal otroku slovensko ime. Enaka vprašanja so postavili tudi ženi in ji grozili, da ji bodo vzeli osebno izkaznico, ki ji po možu zakonito pritiče, in ji dali dovoljenje za začasno bivanje («foglio di soggiorno«), ker da je jugoslovanska državljanka. Ali mislite, da bi si moral general Winterton ogledati sobo štev. 57 na kvesturi v Ul. XXX. ottobre?« Vsekakor je značilno, da se v zadnjem času ponavljajo taki in podobni primeri, ki jih nikakor ne moremo imeti za osamljene in nepovezane s celo vrsto drugih dogodkov u okviru besne šovinistične protijugoslovanske gonje, ki jo z vedno večjo ostrino netijo tukajšnji šovinistični krog i, med katerimi prednjači kakor vedno tržaški župan Bartoli. Ta se ni mogel vzdržati niti ob priliki otvoritve tržaškega velesejma, ko je ponovno dal duška svoji šovinistični protijugoslovanski nastrojenosti. Isti Bartoli pa svojo šovinistično in imperialistično nesramnost stopnjuje v pismu, ki ga je iz Ravene in Firenc poslal pokrajinskemu kongresu krščanske demokracije v Miljah in ki ga objavlja «Mes-saggero Venetov od 15. T. m. V tem pismu govori celo o Reki, Zadru in Pulju. Takole pravi; «Italijanske žrtve nosijo ime celih pokrajin Reke, Zadra in Pulja in strašnih okrnitev goričke in tržaške pokrajine». Nato ponavlja zahtevo po izvršitvi osmo-oktobrskega diktata, s tem da bi Italija nato zahtevala še cono B. In prav ob priliki otvoritve velesejma se je v istem smislu izrazil tudi conski poveljnik gen. Winterton, ko je indirektno obžaloval, da osmooktobrski diktat ni bil še uresničen. Ko pa je beograjska «Bor-ba» objavila skrajno pomir- ljiv članek, v kdterem poudarja, da je Jugoslavija za ceno novih ogromnih žrtev pripravljena na kompromisno rešitev, je aGiornale di Trieste« ta članek z njemu običajno nesramnostjo napadel in dal ponovno duška šovinističnim in imperialističnim protijugoslovanskim izlivom. Pa saj ga ni dneva, da ne bi ta ali oni vodja demokristjanske in ostalih iredentističnih strank, od fašistične pa do kominformi-slične, ne omenil tristranske izjave in osmooktobrskega diktata. In prav tako se je še bolj poostrila protijugoslovanska gonja med ezuli in v njihovih organizacijah. Po vseh znakih sodeč kaže, da se je ta novi val protijugoslovanske šovinistične imperialistične kampanje sprožil po direktivah iz Rima, čeprav je vodja demokristjanske skupine v tržaškem občinskem svetu prof. Grego-retti na včerajšnji seji trdil nasprotno, ponovil zahteve po celotnem Tržaškem ozemlju in dodal, da je eJugosla-vija požrla preveč našega o-zemljas. Katero je to »naše ozemlje», pa je povedal fašistični svetovalec Morelli, ki je dejal, da bo esamo z vrnitvijo celotnega Tržaškega ozemlja Italiji vprašanje rešeno. To pa mora predstavljati samo prvo dejanje, ki naj ponovno pripelje Italijo tia stare meje, na Snežnik in na Dinarske Alpes. Zato se mu je zdela tudi resolucija, ki so jo pripravile ostale iredentistične stranke in ki ponavlja znano Vi-dalijevo tezo: najprej združitev obeh con «e poi si vedra«, preveč ponižna, ker bi morala enostavno zahtevati evrnitev obeh con Italiji«. Da pa ne bi razbil enotne iredentistične protijugoslovanske fronte ki je v skladu z linijo Rim-Moskvu, pa je Vidali predlagal odložitev glasovanja, da se najde sporazum, zato da ne bi pri tej ponovni protijugoslovanski šovinistični burki poleg kom-informističnega manjkal tudi fašistični glas, ki kriči po mejah na Snežniku in Dinat-skih Alpah. Vsa ta dejstva in številna druga nikakor ne potrjujejo zatrjevane pripravljenosti do sporazuma, pač pa so zanj le ovira. (P. S. Ce so komu znani podobni primeri, o kakršnem govorimo v začetku članka, naj jih brez odlašanja sporoči našemu uredništvu). Mendes Franceova zmaga naredila velik vlis v Ženevi Medtem ko je bila današnja seja v znaku čakanja na prve politične poteze novega ministrskega predsednika, se Angleži vračajo k stališču, da je treba z ukrepi v jugovzhodni Aziji počakati, dokler je v Ženevi še kaj možnosti Sovjetski veto v razpravljanju o Indokini v Varnostnem svetu ŽENEVA, 18. — Konferenca o Indokini se je danes nadaljevala, vendar ni prinesla ničesar novega, ker delegacije, zlasti vzhodne, očitno čakajo na sestavo in politiko nove francoske vlade, zlasti zdaj, ko se je možnost, da bi bila konferenca docela prekinjena, spet nekoliko oddaljila. Medtem prihajajo iz Pariza vesti, da je novi francoski ministrski predsednik začel proučevati možnost, da bi zahteval sestanek s predsednikom Eisenhowerjem in drugimi ameriškimi predstavniki v Washingtonu. Prav tako zatrjujejo, da bi se Mendes-France želel čimprej sestati z angleškim zunanjim ministrom Edenom, da bi se tudi z njim dogovoril o najboljši poti za prenehanje indokitajskega spopada v štirih tednih, kolikor si je včeraj izprosil časa od narodne skupščine. Mendčs-France, poročajo iz Pariza, bi rad imel čiste račune z Wa-sbingtonom in Londonom, preden bi se v Ženevi spustil v odločilna pogajanja o Indokini Nekateri postavljajo celo hipotezo, da bi utegnili tudi francoskega ministrskega predsednika povabiti na sestanek med Churchillom in Eisenho-werejm, ki je napovedan za 25. junij. V krogih britanske delegacije v Ženevi pravijo, da je povsem mogoče, da bi se Eden sestal v Farizu z Mendčs Fran-ceom, bodisi konec tega tedna, bodisi v prvih dneh prihodnjega tedna, ko se bo vračal v London. Zdi se celo verjetno, da bi tak sestane^ poskušal doseči sam Eden, če se tudi Mendes France ne bi zavzel zanj. Tudi za angleško diplomacijo bo namreč zelo koristno, da ugotovi francosko stališče, zlasti glede Indokine, še pred odhodom ministrskega predsednika in zunanjega ministra v IVashington. To sej val, ker je bil na vljudnostnem obisku pri švicarski vladi v Bernu. Izvedelo se je, da se bosta oba državnika jutri dopoldne ponovno sestala in da morata razpravljati o važnih stvareh, ki obsegajo poleg njunih osebnih načrtov glede odhoda iz Ženeve tudi položaj, ki je nastal po zadnjem razvoju dogodkov v Franciji. Na današnji seji so nadaljevali razpravljanje o Laosu in Kambodži. Ameriški državni podtajnik VValter Robertson je obtožil Vietminh, da je 15 njegovih bataljonov vdrlo v Laos in Kambodžo, medtem ko je Cuenlaj zatrjeval, da razen francoskih ni tujih čet v obeh državah. Viet-minški zunanji minister Pham Van Dong pa je dejal, da so v Laosu in Kambodži dejansko bili vietminški oddelki, da Pa so se^ že umaknili; kolikor bi bili še tam ostali manjši oddelki, bodo v najkrajšem času odšli. Seja se je končala s sporazumom, da bo konferenca i-stočasno proučevala kitajske, laoške in kamboške predloge o prenehajnju sovražnosti v obeh državah. Bedeli Smith se je zvečer sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom. NEW YORK, 18. — ZSSR je zdi tembolj potrebno zaradi krepke večine, ki jo je Men-dčs France dobil v narodni skupščini. V pričakovanju prvih političnih potez novega francoskega ministrskega predsednika je ženevska konferenca spet nekoliko zamrla. Na današnji seji, ki je trajala štiri ure in pol, so se vzhodne delegacije skrbno izogibale vsake obvezne izjave in določnejših odgovorov. Vendar je opaziti, da je Mendes Franceova zmaga v francoskem parlamentu naredila velik vtis v Ženevi. Predvsem so Angleši takoj spremenili ton._ V nasprotju s stališčem in fiesedami pred dvema dnevoma, ko so govorili o možnosti hitrih skupnih ukrepov z ZDA za ustanovitev obrambnega sistema v jugovzhodni Aziji, se je danes angleška delegacija vrnila v izjavah svojih predstavnikov k stališču z začetka konference: z odločitvami glede Daljnega vzhoda je treba počakati, dokler je še kaj upanja za sporazum v Ženevi. Ta sprememba v razpoloženju angleških delegatov je najbolj presenetila, najbrž neprijetno, ameriško delegacijo. Vendar uradno izjavljajo v ameriških krogih, da načrti glede obiska angleških državnikov v Washingtonu niso b) H spremenjeni. V angleških duneS, Postavi>j! vet° Prot» krogih D3 ne kazein , lslamskemu Predloeu. da bi ko- — •- p .. .K826)0 tunasne raisija mirovnih opazovalcev prepričanosti in navajajo tudi možnost, da bi prišel Mendes-France v Washington o-benem s Churchillom. V zvezi s tem se danes zvečer v Ženevi omenja možnost, da bi utegnila konferenca biti za kratek čas prekinjena, če bi želel Mendes-France najprej stopiti v stik z Wa-shingtonom. Takoj po današnji seji sta se sestala Eden in Bedeli Smith, ki seji ni prisostvo- OZN poslala svoj pododbor na siamsko obmejno področje v Indokino. Sovjetski delegat Carapkin, ki je na današnji seji Varnostnega sveta govoril zadnji, je v polurnem govoru poudaril, da Siam nikakor ni ogrožen. To je bil šestdeseti veto v Varnostnem svetu. Glasovanje o siamski resoluciji je dalo naslednji rezultat: 9 glasov za. eden proti (ZSSR), eden vzdrzan (Libanon). PRIMORSKI DNEVNIK fcs S jh 19- iuniia i9 a KFO)ll\>iM l>\KVI Na današnji dan so leta 1942 partizanske enote napadle sovražno postojanko v PodpolJanah in v Retjah. DANES, sobota 1». junija Gervazij, Mileva Sonce vzide ob 4.15 in zatone OD 19.58. Dolžina dneva 15.43. Lun* vzide ob 22.05 in zatone ob 7.01. JUTRI, nedelja 20. Junij* Silverij, Nenadej IZREDNA POLITIČNA SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Fašisti zahtevajo mejo na Snežniku Vidali posreduje za sporazum z MSI Resolucija sedmih iredentističnih strank proti razdelitvi STO in za plebiscit - Socialdemokrat Dulci je izjavil, da se le tako lahko pomaga italijanski vladi - Tudi dr. Josip Agneletto za iredentistično resolucijo Včeraj je bila izredna seja tržaškega občinskega sveta, na katerem je bilo na dnevnem redu vprašanje Tržaškega ozemlja. Zupan Bartoli je u-Vodoma sporočil, da so predstavniki 8. političnih skupin in sicer; demokristjani, republikanci, liberalci, PSVG, kom-informisti, monarhisti, PSI in MSI sestavili v teku dneva resolucijo, ki naj bi jo občinski svet sprejel. Takoj nato pa se je oglasil fašistični svetovalec Morelli in dejal, da se oni ne strinjajo s sestavljeno resolucijo, ki ne vsebuje nekaterih njihovih zahtev. Resolucija, ki so jo sestavile omenjene politična stranke se glasi: «Tržaškl občinski svet, zbran na izredni seji 18. junija 1854; spričo vesti o načrtih glede rešitve tržaškega vprašanja na podlagi razdelitve dveh področij; prepričan, da ni mogoče s takšnimi iz političnih, gospodarskih in moralnih razlogov nesprejemljivimi načrti, doseči niti izboljšanja odnošajev med Ita= lijo in Jugoslavijo niti utrditi mir; da pusti neprejudi-cirano vse do sedaj izražene izredne zahteve raznih političnih tendenc; poudarja svoje odločno nasprotovanje razdelitvi področja kot rešitev vprašanja in opozarja na plebiscit, kot na najbolj ustrezne stališče za določitev usode te. ge ozemljaa. Razprava o gornji resoluciji se je začela še predno je bila prebrana. Prvi je začel govoriti vodja demokrščanske skupine v občinskem svetu prof Gregoretti. Opozoril je, da je bila nota od 8. oktobra velika polomiada zapadnih zaveznikov, žaljivo se je izražal o maršalu Titu, govoril o balkanskem paktu in balkanski zvezi, ki naj bi bila v protiitalijanski funkciji, se zgražal, da Angloameričani podpirajo takšno jugoslovansko politiko, ugotovil, du je Italija proti balkanski zvezi itd. itd. Poudaril je, da njihovo stališče do tržaškega vprašanja ni sugerirala ne italijanska vlada in ne rimsko demokr-ščansko vodatvo in da zato oni zahtevajo danes za Italijo celotno Tržaško ozemlje, »Jugoslavija je požrla že preveč našega ozemlja«, je vzkliknil prof. Gregoretti. Gotovo je mislil na vse Slovensko Primorje, ng hrvatsko Istro, morda celo na ljubljansko pokrajino in celotno Dalmacijo, ki sta bili v zadnji vojni italijanski pokrajini. Končno je prišel do modrega zaključka, da je niihovo mnenje, da se danes lahko doseže začasna rešitev na osnovi razdelitve dveh področij da pa morajo zagotoviti Italiji pravico, da bo lahko zahtevala še cono B. Zahteval je za takšno rešitev garancije od zapadnih velesil in celo od Jugoslavije. Sami iredentistični »gostje«, ki io prisostvovali seji, so se mu na glas smejali in se z njegovim nedoslednim stališčem zabavali. Svetovalec Bellhar (FN) je prečital resolucijo in takoj izjavil, da bo njihova skupina, čeprav ni bila pozvana za sestavo resolucije, za to resolucijo glasovala. Dejal je, da ima ta resolucija to prednost, da je proti razdelitvi obeh področij. To je zanje dovolj. Hkrati pa je dodal, da je treba zahtevati tudi preklic note 8. oktobra, ki predstavlja dokument za razdelitev področja. Tržačani, je dejal dr. Belihar, morajo za- /.a tl 11 ju pot tov.Slai/o Pahorjeve Včeraj je bil v Ljubljuni po. greb znane tržaške učiteljice in društvene delavke, Slave Pahorjeve. Na zadnjo pot od 2al do groba so je prišli spremit poleg svojcev številni v Ljubljani živeči Tržačani, njeni stanovski kolegi in prijatelji, večja skupina njenih kolegov, prijateljev in znancev pa Je prišla tudi iz Trsta. Ob odprtem grobu se je od pokojnice poslovila v imenu učiteljstva in v imenu kroga tržaških Slovenk tov. Mara Samsa. V ganljivem govoru je orisala svetal lik zaslužne pokojnice. katere življenje in de. lo je bilo posvečeno predvsem vzgoji naših najmlajših, Orisala Je njeno trnovo pot zavedne Slovenke, ko je morala zapustiti rodno mesto in službovanje v Bazovici in se pred fašističnim nasiljem umakniti v Jugoslavijo, kjer je nadaljevala s svojim delom. Tov. Samsa je orisala njeno vzorno prizadevnost, ko se je po osvoboditvi vrnila v Trst, se znova posvetila učiteljevanju, poleg tega pa vedno našla čas za delovanje v okviru tržaških prosvetnih organizacij, v okviru kroga tržaških Slovenk in sploh povsod, kjer so potrebovali njeno pomoč. Govornica je še poudarila, da nam bo pok. Slava Pahorjeva ostala vzor žene — intelektualke, ki je bila vedno s svojim narodom, tudi v najhujših trenutkih njegove zgodovine. Ko je zemlja zasulr njeno gomilo, so položili nanjo vence Zveze prosvetnih delavcev iz Trsta, tržaškega učiteljstva, Kroga tržaških Slovenk, učiteljstva iz Most pri Ljubljani in druge. Za Slavo Pahorjevo pa je ostala praznina, ki jo bomo vedno občutili. htevati spoštovanje mirovne pogodbe in uresničenje STO, ker samo tako se lahko izognemo katerikoli nasilni rešitvi tržaškega vprašanja. Zahtevati danes začasno rešitev tega vprašanja med Italijo in Jugoslavijo pomeni, da se takšna začasna rešitev nujno spremeni v stalno. Samo vojna lahko ukine to stalnost. Odločno se je izjavil proti vsaki nasilni rešitvi tega vpra, šanja in dejal, da je treba ustanoviti STO. Tudi svetovalec Tolloy, ki pripada isti skupini kot dr. Belihar, se je izjavil za uresničitev določb mirovne po-odbe, Qb zaključku je dejal, a se v skrajnem primeru strinja tudi s plebiscitom, toda upoštevati je treba vse tri alternative: Italija, Jugoslavija in STO. Tudi on je izjavil, da bo glasoval za resolucijo, ker je proti razdelitvi. Nato je govoril fašist Morelli. Uvodoma je povedal o sestanku predstavnikov raznih skupin za sestavo resolucije in dejal, da ni res, da se je strinjal z resolucijo. Poudaril Je, da je «srumota. da so italijanske stranke odklonile njegov predlog, da bi vključili v resolucijo zahtevo po vrnitvi obeh področij Italiji«. Te besede so razburile že znanega razgrajača svetovalca Stop-perja, ki mu ni bilo všeč. da mu kdorkoli daje lekcije o šovinizmu. V bistvu pa med njima ni nobene razlike. Nato je dr. Morelli izjavil, da bo glasoval proti predloženi resoluciji in da bo predložil občinskemu svetu drugo resolucijo. Nadaljeval je na dolgo in široko s tolmačenjem mirovne pogodbe in predvsem členov, ki določajo ustanovitev STO ter dejal, da prav ti členi predstavljajo največjo nevarnost za Italijo, ker bi njihovo uveljavitev dokončno zapečatila oddaljitev tega ozemlja od Italije. Ob zaključku je predložil svojo resolucfjo. v kateri zahteva med drugim, da bo PREDEN DOPUST, GRESTE se naročite NA «PRIMORSKI DNEVNIK* Pošljemo vam ga v kate. rlkoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L, 180.— Telefonirajte na št. 37 338 »samo z vrnitvijo celotnega Tržaškega ozemlja Italiji to vprašanje rešeno. To pa mora predstavljati prvo dejanje, ki naj ponovno pripelje Italijo na stare meje. na Snežnik In na Dinarske Alpe«. Socialdemokrat Dulci, ki je govoril v imenu PSVG je dejal, da j« bilo očitno, da če bi vključili v resolucijo odstavek o vrnitvi celotnega ozemlja k Italiji, ne bi dosegli tiste soglasnosti pri glasovanju resolucije, kot jo lahko dosežejo brez omenjenega odstavka. Poudaril je, da oni nasprotujejo kakršni koli razdelitvi in da zahtevajo od rimske vlade politiko za cono B. Dalje je izjavil, da če bi sedanja resolucija dosegla manj glasov kot jih je dobila novembrska resolucija, bi bilo to politično škodljivo. Zato se moremo po-tiuditi, je poudaril, da vsi glasujemo za predloženo resolucijo, da s tem pomagamo italijanski vladi. Obžaloval je, da predstavniki MSI nočejo tega razumeti. Takoj nato je Vidali predlagal. naj bi sejo odložili na prihodnji teden, da se najde možnost splošnega sporazuma za resolucijo. Ta predlog je sprejel tudi fašist Colognatti, ki je dejal, da je to najbolje. Kot vidimo, je Vidaliju zelo pri srcu glas fašistov in želi si, da se pripravi takšna resolucija, ki bo zadovoljila tudi fa- šiste, ki zahtevajo italijanske meje na Snežniku in na Dinarskih Alpah. Lep korak naprej tržaškega kominformov-skega vodje! Dr. Agneletto je dejal, da se strinja z resolucijo, samo da je dolžnost vseh, da spoštujejo mirovno pogodbo. Izjavil se je za uresničitev STO. Sprejme pa tudi plebiscit, samo pod pogojem treh alternativ. Z razpravo bodo nadaljevali v torek. 0 naročitvi Uradnega lista ZVU . Naročila za Uradni list ZVCJ za drugo polletje 1854 se sprejemajo na ravnateljstvu ZVU za pravne zadeve v palači za javna dela (Palazzo dei Lavori Pubblici) v Liliči Teatro Romano 17, soba št. 10. V teku je razdeljevanje naročilnic naročnikom, dobiti pa se morejo tudi na omenjenem ravnateljstvu. Pomagaimo poplavljencem V teku včerajšnjega dne smo za pomoč poplavljencem na Štajerskem prejeli skupaj 4.500 lir gotovine in nekaj kosov oblačil. Tako se je doslej nabrana vsota denarja dvignila na «65.400 lir. Ker bi radi akcijo čimprej zaključili, prosimo vse, ki nameravajo prispevati svoj delež za hudo prizadete brate v Sloveniji, da to storijo v kolikor mogoče krajšem času. Kot je znano, sprejemajo prispevke: naše uredništvo v Ul. Montecchi 6, uprava v Ul. sv. Frančiška 20, tajništvo OF v Ul. R. Manna 29, SHPZ v Ul. Roma 15 ter posamezni pobiralci z nabiralnimi polami. Včeraj so darovali: Družina Živec 700 lir, Zdenko Colja 1.000. Andrej Debeljak 1.000, Rozalija Babuder 500. Franček Caharija 1.500, družina Colja s Proseka 800. Bortolo Stok 500, Valentin Urdih 1.000, dr. Martelanc 1.000, Jože Segulin 500, Karel Fumis 1.000, Martin Kopušar zavoj perila in oblačil ter N. N., ki je daroval 2.80 m blaga za moško obleko. 1 IZ POROČILA TRGOVSKE IN INDUSTRIJSKE ZBORNICE Porast neplačanih menic odraža vedno večjo krizo Povprečna mesečna vrednost neplačanih menic znaša za prve 4 letošnje mesece 58,400.000 lir Spominska znamka Od danes 19. t. m. bo na vseh poštnih uradih na prodaj nova znamka v vrednosti 25 lir. ki je posvečena 100-letnici rojstva glashenlka Alfreda Catalnnlja. Znamka bo za frankiranje veljavna do 30. junija 1955, zamenjala pa se bo lahko do 31. decembra 1955. /41IUH4 TISHlttU KtllVEHHRIMr.fl AVSTRIJCEV IVIH VELESEJMU AVSTRIJCI PONOVNO POJASNILI VZROKE PADCA NJIHOVEGA PROMETA SKOZI TRST Dr. VVcselv in grof Pace se pritn/.ujeta nad poslovanjem Javnih skladišč, nad pomanjkanjem prog in tarifami - Intervjn našega uredniha z direktorjem «Kxport-projehta» iz Ljubljane V središču pozornosti je bila včeraj na velesejmu tiskovna konferenca dr. Karla Wese-lyja. šefa urada za zunanjo trgovino avstrijske trgovske zbornice, ki je bila ob 5. uri popoldne ob prisotnosti grofa Faceja, avstrijskega trgovskega predstavnika v Trstu, podpredsednika velesejma Ulessi-ja in številnih novinarjev. Dr. Wesely je na konferenci opisal sedanji položaj avstrijske zunanje trgovine, ki je letos prvič po vojni uravnovešena, medtem ko je plačilna bilanca celo aktivna. To u-stvarja možnosti za povečanje izvoza v Avstrijo in tudi za večji tranzitni promet. Predstavnik avstrijske trgovske zbornice je podčrtal izreden pomen Tista za Avstrijo, saj je v zadnjih letih 60 do 80 odstotkov prometa skozi Trst avstrijskega izvora ali namenjenega v Avstrijo. Grof Pace pa je razložil nekatere težave, na katere zadevajo Avstrijci pri tranzitu skozi Trst. Poudaril je sicer velike napore Trsta za izboljšanje tranzitnih pogojev, kar IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Ker je vozil brez dovoljenje obsojen na 4 mesece pripora Poučen primer vsem, ki vozijo rama motorna vozila brez šoferske knjižice - Oproščen obtožbe, da je vozil brez dovoljenja lastnika 28. aprila lani je neki Oli- viero Postogna iz Androna dei Falchi 6 izročil svojo lam-breto 24-letnemu Carlu Steinerju iz Androna degli Ar-chi s prošnjo, da mu jo odpelje do najbližje mehanične delavnice, kjer bi morali popraviti neki kovinski del vozila pod sedežem. Steiner se ni dal dvakrat prositi in je lambeto odpeljal v delavnico, kjer je počakal, da so izvršili potrebna popravila. Namesto da bi se vrnil naravnost k gospodarju, je mladenič izrabil ugodno priliko, se vsedel na tuje vozilo in se odpeljal proti Svetilniku zmage z namenom, vsaj on tako trdi, da ga preizkusi. Ko se je Steiner hotel vrniti v mesto in je že pognal motor vozila, jse mu je približal policijski agent, ki je stal nedaleč od njega in ga z bistrini očesom opazoval. »Prosim dokumente in šofersko dovoljenje«, ga je nagovoril agent, potem ko j* mladeniča pozdravil. Toda Steiner ni imel pri sebi nobenega šofer- IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODISCA Zaradi posesti bencina dobil 4 mesece zapora Aprila letos so policijski a- §enti aretirali Olivija Bene-ettija iz Doberdobske ulice 11 na Opčinah, ker so ugotovili, da je ilegalno imel 60 litrov ameriškega bencina in razno ameriško orodje kot kladivo, angleški ključ itd. Benedetti se je sicer izgovarjal, da je vse kupil od ameriških vojakov v pristanišču in prenešal v mesto s svojim avtom. Ta izgovor pa ga ni rešil prijave zavezniškemu vojaškemu sodišču, ki ga je tudi sodilo, Tu pa je bil oproščen posesti orodja, a za posest bencina se bo moral po koriti 4 mesece v zaporu. Predsednik Mr, Curry, to-Ailec Smith, zagovornik odv. OeronM, skega dovoljenja in tako je hočeš nočeš moral slediti a-gentu na poveljstvo. Po sestavi zapisnika so mladeniča izpustili, toda že tedaj je zvedel, da se bo moral zagovarjati pred sodiščem, in sicer zato, ker je vozil brez šoferskega dovoljenja in ker je uporabil lambreto brez dovoljenja lastnika. Zaradi tega se je moral Steiner tudi zagovarjati, toda sreča mu je bila mila, kajti oprostili so ga obtožbe, da je vozil brez lastnikovega dovoljenja, toda obsodili so ga zaradi vožnje brez šoferskega dovoljenja na štiri mesece pripora in na 30.000 lir denarne kazni, in še to pogojno. Sodnik: Edel. tožilec Pado-vanl, zagovornik odv. Geronti. Nezgoda na delu Zaradi verjetnega zloma reber in podplutbe na licu so včeraj proti večeru nudili potrebno pomoč 37-letni delavki Evgeniji Bonifacio iz Ul. S. Zenone, Zenska, ki je sama prišla v bolnišnico, je pojasnila, da je zjutraj med delom v tobačni tovarni v skladišču št. 70 novega pristanišča spodrsnila in nerodno padla pri čemer je u-darila ob stiskalnico. Bonifa-ciova bo morala počivati do okrevanja in sicer 10 ali morda tudi 28 dni. Zaradi modnega vetra ob Clen sredinca roke V trenutku ko je 39-letni Gino Basso iz Vicolo del Ca-stagnetto zapiral težka železna vrata II. sektorja mestne čistoče, ga je presenetil močan sunek vetra, ki je vrata silovito zaprl. Pri tem pa so mu vrata naravnost odsekala zadnji člen sredinca leve roke in tako se j« moral Basso zateči v bolnišnico. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku, kjer bo ostal varjatno 15 dni. so v Avstriji opazovali z velikim zanimanjem. Vendar pa bi bilo treba paziti na točen vozni red odhodov ladij, s čimer se zmanjšajo stroški, ki zmanjšujejo ne samo dobiček, temveč onemogočajo zaključke številnih kupčij. Redne odhode ladij pa je seveda mogoče doseči samo z rednimi pomorskimi programi, ki pa manjkajo Trstu. Pace je podčrtal zlasti pomanjkanje prog proti Severni Ameriki. Tudi pritožbe na račun Javnih skladišč niso nikaka novost, kot je že znana avstrij* ska zahteva po novih progah. Avstrijci so se tudi včeraj zlasti pritoževali nad sistemom nadurnega dela. Po obeh izjavah je vprašal dr. Lunder, kje so vzroki za padec avstrijskega prometa skozi Trst. To vprašanje je utemeljil s sledečimi podatki: Skozi Trst je šlo leta 1952 84 odst. avstrijskega uvoza in izvoza, leta 1953 pa le 55 odst. Obenem se je dvignil delež Bremena, ki je zrasel od 25 odst. na 32 odst. Trenutno gre skozi Trst 55 odst. avstrijskega prometa. skozi Bremen 31.7 odst. skozi Hamburg, 8,6 odst., skozi Reko 1.4 odst. in skozi Rotterdam 1.4 odst. Na to vprašanje je dr. We-sely odgovoril; «1. Severna pristanišča imajo več pomorskih zvez. (Bremen nad 500 mesečno) in so zato v ugodnejšem položaju kot Trst. 2, Tam obstajajo organizirani trgi, kot na primer borza za volno in bombaž in široke možnosti za trgovino, česar v Trstu ni. 3. Znižana železniška tarifa Avstrija - Bremen, ki je povzročila. da stane ‘prevoznina proti severu prav toliko kot proti Trtsu (geografska razdalja je dvakrat večja kot proti Trstu!)«. Avstrijci so tore( včeraj že enkrat ponovili že znune in vsekakor upravičene pritožbe, katerih pa Trst ne more rešiti, dokler ne bo samostojno odločal. Dopoldne pa je obiskal velesejem in imel krajšo tiskovno konferenco opolnomočeni minister Irske, Devlin, ki je obrazložil možnosti izvoza in u-voza v njegovo deželo. Naš urednic se je obrnil na direktorja podjetja «E?xport-projekt« iz Ljubljane, tovariša Polajnarja za nekaj pojasnil v zvezi z letošnjo ureditvijo kolektivne jugoslovanske razstave. Tov. Polajnar je med drugim izjavil; «Z vnetjem ugotavljam, da tako občinstvo kot tudi tisk ugotavlja napredek naše letošnje kolektivne razstave. Dobro se je obnesla praksa napraviti novo konstrukcijo paviljona za Trst, ker so bili prejšnja leta arhitekti nekako utesnjeni s starimi konstrukcijami, ki so bile grajene za druge velesejme, pa čeprav so bile še tako lepe. Arhitekt je sedaj lahko sprostil svojo fantazijo in prilagodil konstrukcijo prostoru tako, da je paviljon bolj zračen in pregleden. Vse priznanje gre tako arhitektu top. Horvatu kot tudi mizarskima mojstroma Gregorčiču in Japlu. Do ugodnejšega lica pa je letos mnogo pripomogel strokovni aranier tov. Novak, ki je res lepo razstavil blagot. Na vprašanje o težavah pri urejanja paviljona pa je odgovoril direktor «Export-pro-jekta«. da so imeli veliko pomoč na upravi velesejma, ki ie pomagala, kadar koli se je kdo na njo obrnil. Moti pa «izredna natančnost« (lahko bi uporabili ustreznejši izraz: pikolovstvo ali celo načrtno povzročanje sitnosti — op. ur.) carinskih organov, ki so postavili tvoje do skrajnosti ne- estetske žige na vsak pa tudi najmanjši izdelek in na vsako steklenico. Tov. Polujnar je nato nadaljeval: »Lice paviljona je tudi pridobilo s tem, da sodelujejo poleg «Litostroja», ki je bil v Trstu že lani, tudi ttlskras iz Kranja, «Telekomunikacije» in «Saturnus» iz Ljubljane. Tako smo prikazali, pa čeprav v preveč skromnem okviru, tudi nekatera naša nova industrijska podjetja, Na koncu tega razgovora * citat el ji «Primorskega dnevnika» se čutim dolžnega izjaviti svojo iskreno zahvalo gospodarski delegaciji v Trstu, ki nam je nudila zelo veliko pomoč. Zlasti se moram zahvaliti inž. Vrbancu, šefu trgovske delegacije tLfij v Trstu, ki je opravil številne posle v zvezi z organizacijo jugoslovanske kolektivne razstave, pa čeprav niso spadali v okvir njegovih dolžnosti». Številni obiskovalci so se že lahko prepričali v točnost trditve, da je jugoslovanska kolektivna razstava letos mnogo POZOH! Na tržaškem velesejmu Je razatava slovenskih kajig državne založbe Slovenije Ne zamudite prilike za nabavo lepih knjig. napredovala od prejšnjih lat, To je brez dvoma zasluga odlične tehnične ekipe podjetja kot tudi rezultat stalnosti te ekipe. Skušnja preteklih let pa* pomagajo, da se odstranjujejo napake in pomanjkljivosti. Včerajšnji obisk velesejma je bil precej slab. Nekaj zato, ker smo bili med praznikom m soboto odnosno nedeljo, deloma pa tudi pravijo, da zaradi neugodnega vremena. Težko je že izreči kako sodbo o obsegu kupčij. Zaenkrat lahko le zapišemo, da je zanimanje za «kranjske klobase« prav tako veliko kot pretekla leta in da ima paviljon »Slovenija vino« v kotu za paviljonom «B» vedno polno obiskovalcev. * * * Sinoči so po zaključku velesejma izžrebali naslednje vstopnice: I. dobitek, in sicer kompletno spalnico, je dobil Sergio Meriani iz Ul. Nordio št. 9, ki je imel bel listek s štev. 01243 serije A/4. Drugi dobitek, moderno pohištvo za dnevno sobo, je dobila lastnica zelenega listka s štev. 04874 serije A/4 Norma Stefe iz Drevoreda XX. septembra 39, medtem ko dobi zabojček likerjev «Stock» imetnik belega listka s štev. 00389 serije A/4, ki je bil prodan pri blagajni E. Danes ob 19.30 bo na vele-sejemskih prostorih tiskovna konferenca, ki jo bo imel predstavnik Indonezije. Policijsko opozorilo voznikom avtomobilov Zaradi številnih tatvin v notranjosti avtomobilov, ki jih šoferji puščajo brez nadzorstva na cestah in zato, da se prepreči nadaljnja škoda lastnikom vozil, je policija včeraj izdala komunike v katerem naproša šoferje za sodelovanje in jim obenem priporoča; 1. da odnesejo s seboj vse vredne predmete; 2. da s ključi zapirajo vrata in jim zaprejo okTia. Ti) priporočilo velja predvsem obiskovalcem tržaškega velesejma, ki so prisiljeni puščati avtomobile v okolici ve-lasejemekaga prostora. V dveh obsežnih poročilih smo v našem listu že obravnavali zadnjo številko mesečnega poročila tržaške trgovske in industrijske zbornice in prišli na osnovi obsežnega statističnega materiala, katerega vsebuje to poročilo, do zaključka, da se je v aprilu gospodarski položaj ponovno močno poslabšal. Prvi močan udarec je nastal takoj po 8. oktobru, kateremu so sledili dobri trije . štirje meseci strmega padca, nato pa se je stanje nekolike, umirilo vsaj v toliko, da tržaško gospodarstvo ni več tako strmo polzelo navzdol. Podatki o trgovini, industriji, prometu itd. govore, da po-meni april resen preokret :n da se j« krivulja zopet močno nagnila. Zelo značilni so med drugim tudi podatki o meničnih protestih, ki po splošnem mnenju odražajo najtočneje gibanje gospodarstva. Vrednost vseh protestiranih menic se je v zadnjih letih odnosno mesecih gibala takole: (v milijonih lir), mesečno povprečno leto 1949 25,9 1950 42,5 1951 36,0 1952 39.9 1953 54.7 januar 1954 66.9 februar 50.7 marec 53,2 april 63.0 povprečje 4 mesecev 58,5 Prvi skok protestiranih menic je nastal leta 1950, ko se je število neplačanih menic skoraj podvojilo. Vzrok je bil resen gospodarski položaj, hkrati pa tudi vedno širši obseg kupčij na cbroke, ki je takrat dobil velik obseg. Stanje se je leta 1951 in 1952 popravilo, saj lahko porast za mesečno povprečno nekaj nad 3 milijone lir beležimo na račun razširjenega trga m večjega števila kupčij, sklenjenih na obroke. Zadni porast, ki je nastal preteklo leto ni niti v najmanjši meri vezan s povečanjem kupčij. Prav obratno vse statistike, pa tudi vsi trgovci enodušno govore, da se je obseg kupčij zmanjšal in to v občutni meri. Menice so porasle izključno zaradi znižane kupne moči prebivalstva, povečane brezposelnosti, vedno večjega števila na pol zaposlenih delavcev, zmanjšanja naročil, padca prometa in z njim zvezanih Neroden padec Med hojo po stopnicah stavbe št. 6 v Ul. del Monte je 20-letni fotograf Ettore Spon-gia iz Ul. Giuliani 5 nerodno padel, pri čemer si je izpahnil gleženj desne noge in si ga verjetno tudi zlomil. V bolnišnici, kamor se je zatekel, so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Okreval bo v 10 ali 20 dneh. Z vespo podrl žensko S taksijem se je popoldne zatekla v bolnišnico 68-letna Maria Carmela Convertini iz Ul. U. Foscolo. kateri so zdravniki zaradi zloma zapestja leve roke In prask pp drugih delih telesa nudili vso potrebno pomoč in jo nato s priporočilom 20 ali 40-dnevne-ga počitka poslali domov, kjer se bo morala sama zdraviti. Convertinijeva je pojasnila, da jo je med prekoračenjem tRIce Marconi podrl na tla neki vespist, ki je -vozil v smeri Ul. F. Severo, Po njenem padcu ji je vespist priskočil na pomoč a ker je mislila, da se je nezgoda končala le z udarci se je oddaljila in n) niti pogledala evidenčne tablice vespe s katero se je nato tudi lastnik oddaljil. Prometna policija je uvedla preiskavo. Apno v oči Med delom pri gradnji hiše pri Sv. Jakobu je 36-letnemu težaku Giovanniju Leniju brizgnilo apno v oči, za kar se je moral zateči po zdravniško pomoč. V bolnišnici so mu izprali °č> in ga nato poslali domov, kjer bo okreval v 3 dneh. V vinjenosti se jo potolkel Nekaj minut pred 11, uro so sprejeli na II. kirurškem oddelku 58-letnega Alojzija Bezka iz Ul. T. Luciani, kateremu so zdravniki poleg vinjenosti in omotičnega stanja ugotovili tudi podplutbo na senčni staa-ni glave. Bezek, ki se ničesar ne spominja, bo okreval v 8 dneh. Bolničarji Rdečega križa, ki so ga pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, so pojasnili, da so moža našli že v takem stanju in ležečega na tleh v višini stavbe št. D’Annunzio-vega drevoreda, To je bilo nekaj minut po polnoči. Tedaj so ga v bolnišnici pridržali na opazovalnem oddelku. Ker pa so mu zjutraj ugotovili druge poškodbe, so ga nemudoma poslali na kirurški oddelek. Menijo, da Je Bezek zaradi vinjenosti padel in se u-daril. TELEFONSKE ŠTEVILK K ZA PRIMER NUJNOSTI Rdel i kril II« . «0 Gasilci 1 • 12 Policija S.U zaslužkov . skratka zaradi krize. Položaj se je izredno zaostril v zadnjih mesecih preteklega leta, ko so v novembru prijavili 62 in v decembru 63 milijonov neplačanih menic in se je nadalje poslabšal v januarju, ko smo dosegli žalostni rekord - 66,9 milijonov neplačanih menic. Februar in marec pomenita nekako zatišje in se število neplačanih menic zniža, vendar je (če ne upoštevamo zadnjih mesecev) bistveno še vedno nad letnim povprečjem preteklega leta. Aprila pa se pričenja ponovna rast in dosežemo drugi žalostni rekord 63 milijonov neplačanih menic. Ni dobro biti prerok, vendar lahko predvidevamo z zelo veliko verjetnostjo, da se bo v maju in naslednjih mesecih položaj še poslabšal in da bomo presegli žalostni januarski rekord, Nikakih ' Fontaine. FModrammatico. 16.30: «SiM* pur«, A. Gardner. . Arcobaleno, 16.00: ((Ljubezni PJ* stoletja«, S. Pampanlnt, « So rdi. Auditorium. 16.00: »Vsi stojte-. prihajanj jaz«, T. Scotti, r. Marži. .... Astra Rojan. 16.00: »Tretji r»* red liceja«. Cristallo. (.Trg Perugino) l61"1 »Zgodba Pearl VVhiteja«, u< Hutton ! Grattacielo. 16.00: »Noč v Benetkah«, J. Schultze. m Alabarda. 16.30: »Pojem zate«, o-Di Stefano, H. Remy. Ariston. 16.00: «Afrika pod 1”°' ji«, S. Barclay. Armonia. 15.15: »Praznik ljub** ni«, J. Crain. , Aurora. 16.30: «Crnj oblak« * Crafvvord , * Garibaldi. 15.30: »Tihotapci * Macau«, T. Curtis > Ideale. 16.30: «Mi kanibali«, » Pampanini. Mladoletnim Prc" povedano. . Impero. 16.30: »Prijateljice «***( F. Arnoul, P. Cressoy. Mladij izpod 16 let strogo prepove dano. , Italia. 16.30: «Pojem zate«, G. o Stefano, H. Remy Viale, 16.0(7: «Meč in vrtnic**' R. Todd Kino ob morju. 16.00: «Moul>" Rouge«. J. Ferrer. Massimo. 16.00: «Ne iščite zločinca«, J. Payne. Mladoletnim Pr povedano. Moderno. 16.00: «Pozor pred Hafnarji«, Martin in Levvis. Savona. 15.00: «Aida», S. Lord1' D. Day. . Sv. Marko. 16.00: «Krinka iz »'* ta«, G. Cooper. Secolo. Danes zaprto. ...g Vittorio Veneto. 16.00: ubežnik«, R. Andrusco. . -Azzurro 16.00: «V srcu puščave« A. Ladd. Belvedere. 16.00: »Otok ork80**( J. Hall. , y. Marconi 16.00: »Ciganka«, J. Gonald. «, Novo cine. 16.00: »Plamen«, Rossi Drago. Odeon. 16.00: «Proti vsem zasl* vam«, E. Flynn. Radio. 16.00: «Dvoboj v n1” d’Argen.tu». A. Murph.v. Venezla. 16.00: «Rosalba d««1 Pompejev«, N. Pizzi. POLETNI KINO: Grad sv. Justa. 21.00: «V*W" strelka«. B. Grable. .., Ariston. 21.00: »Afrika pod rn<> ji«, S. Barclay. Rojan. 20.30: «V tem našem *1T ljenju«, B. Davis .... Paradiso. 20.15: «Sin BledM’ obraza«. B. Hope. Ponziana. 20.30: »Družina rett», N. Scherrer -,( Arena dei Dori. 20.30: »Jud**1 lopov«, J. Hall . Garibaldi. 20.30:' »Tihotapci * Macgu«, T. Curtis. SOBOTA, 1*. junija lil* JliUOHLOTANkK* VOSA TU nTA 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 5.40, 7-*®’ 13.30, 19.00 in 23.30. ,jo 7.00 Jutranji koledar; ,.,.1; Zenski kotiček; 14.15 Port«1' 14.30 Zena in dom; 15.00 R«*f , virano za prenos mladins«” festivala; 17.30 Dalmatinske, rodne pesmi; 18.00 Poročila.-j hrvaščini; 18.15 Zabavni ocKffjO igrajo za Zidano voljo; J,’,-. Šport; 21.00 Josef Haydn: »"L, fonija štev. 44 v G-duru;, **' v Slušna igra: Tavčar: »Cvetje jeseni«; 22.30 Plesne melofmr, 23.00 Zadnja poročila v it*i ščinti; 23.10 Glasba za lahko T it m r 11. 306.1 m alt 980 kc-aeK 11.30 Lahke melodije; 13.00 Z* bavna glasba; 13.30 Iz oper,iiS ga svela; 14.25 Veseli ritimi J’jr. Razne jazz zasedbe; 15.15 K«v rviški koncert: 16.00 Oddaja najmlajše; 16.30 Slovenski '.*, ti vi; 17.16 MariewJoseph c^7 40 loube: Chants d'Auvergne; * Melodije iz revij; 18.00 glasba; 18.40 Ameriški zby t; 19.00 Pogovor z ženo; 20.00 SP® v OD VČERAJ DO DANES KOJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 17. in 18. t. m. so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo Je 13 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: industrija-lec Goffredo Canova in gospodinja Liliana Ciocchi, mehanik Milan Jazbec in gospodinja Ljudmila Svagelj, kmet Rudolf Rolič in gospodinja Nedeljka Slavec, radiotelegrafist Severi,no Stagni in gospodinja Ernesta Bacher, uradnik Alojz Stanisalv Gombač in uradnica Aliče Maovac, uradnik Alessandro Venturini in gospodinja Gloria Malaman. UMRLI SO: 52-letmi Karel Smilovlč, 83-letna Lucia Zaro vd. Pugliese, 68-letna Marija Orel, 54-letni Josip Ivancev, 38-letna Teresa Moscagiuli por. Go-nella, 58-letna Clementlna 80-sutt i vd. Blasco, 63-1 etna A n na Lama por, Franca, 45-letn| Mar-cello Slelko, 49-letna Virginia Gajo vd. Mattiello, 60-letna Ilija Chuljkov, 77-letm Roza Regent vd, Husu 82-letna Joalplna Šču- ka vd. Roncelj, 76-letni Luciano Candotti. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Benetk z 245 t raznega blaga It. ladja «Irma», iz Gradeža s 6 potniki it. ladja »Grado«, z Reke prazna Jug. ladja »Bistrica«, Iz Norfolka z 10.028 t premoga angl. ladja «Johnn-star«, iz Benetk prazna Ital. ladja »Primo«, iz Benetk z 261 t raznega blaga Ital. ladja «Eu-ropa«, iz Ferrare z 200 t bencina ital. ladja »Adulllniia«, z Reke z 10 potniki jug. ladja »Bakar« ODHODI: proti Gradežu s 33 potniki ital. ladja »Grado«, proti Benetkam s 433 t raznega blaga In 8 potniki Ital. ladja »Bar-lettaa. 20.05 Zbor Slovenske nije; 20.30 Zabavne meUhPL, 20.45 O današnjih tekmah Jv>; tovnega nogometnega Prvcn;r«j; 21.00 Malo za šalo - malo 21.45 Dvorakovi Slovanski PLjjj 22.00 M el odlije Iz filmov; Leo Deli bes: Suita «Le roi s* ., se« 22.43 Ples za konec t*® »kuti. , 11.30 Simfonična glasba; ‘ Orkester K. Savina; 13.25 ture in intermezzi Iz oper; JTjj Ritmi Latinske Amerike; .JJge Plesna glasba; 20.25 VarietBJjJn raznolikosti; 21.25 Pesmi it dežel. atov i>; ,% 1 J A 327,1 m. 202.1 m. 212,4 01 Poročila ob 5.35. 8.00. 7-g' 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 12.00 Lahka glasba; 12.30_.j. (lest Musorgski: Slike z ve; 14.05 Slovenski samousi) ; 14.20 Hrvatska narodna g 15.30 Operetna in lahka ^TgtO 16.00 Kulturni pregled; L,« Uganite kaj Igramo!; 17.10 030 Ljubljanski komorni zbor’, L-«-Okno v svet; 17.40 Iz jugo51” .tli! ske glaabe; 20,00 Pisan 300 večer. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 28,6, najin tja 21 ob 17. url 27.4. Zračni tlak 1016.5 pada, Burja 26 km/h, vlaga 45 odst., nebo Jasno, morje razgibano, teni,per»twra morja 15,2 stopinje. ADEX 1ZLEJJ 3. in 4. julija 195* izlet na BLED v NOVO GORICO LABIN *• Julija 1954 izlet v POSTOJNO Vpisovanje do 24. *• ^ pri «Adria-Express» F. Severo 5-b - tel. 2" Pri «Adrla-E*pr«s** £ v prodaji vozni t avtopulman iz TRS** „ BELJAK, VRBO (VEL DEN), CELOVEC GRADEC. Primorski dnevnik — 3 — 19. junija 1954 V v uihviiuiM Sili r» rr vm -*• n vii ije, liira je m liraie Predlog, stavljen c\> priliki-obiska maršala Tita v Atenah, o ustanovitvi posvetovalna skupščine dežel ankarskega sporazuma, so predstavniki prizadetih dežel zelo ugodno sprejeli. Ka že, da bo prišlo do ostva-fitve te zamisli v najkrajšem času. Pri tem bodo tri zavezniške dežele gotovo našle tisto najprikladnejšo obliko glede notranjega ustroja te skupščine, ki bo najbolje ustrezala potrebam in razmeram v vseh treh državah. Posvetovalna skupščina bo sredstvo, ki se bo z njegovo Pomočjo še bolj utrdilo prijateljstvo in plodno sodelovanje med temi sorodnimi m z istimi osnovnimi inte-teri povezanimi deželami. Misel o ustanovitvi takšne skupščine je narekovala stop-®ja razvoja v medsebojnem zbližanju in sodelovanju med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, ko je balkanski sporazum na tem, da se spremeni v vojaško zvezo, Ta skupščina ni torej nekaj, kar bi si državniki teh dežel izmislili v trenutku navdušenja, ampak predstavlja pripomoček, ki se bo z njegovo pomočjo zvezi zagotovila kar najbolj popolna in učinkovita akcija. Zamisel skupnih posvetovalnih skupščin sicer ni nova. V svetu obstaja že več takšnih oblik sodelovanja. Eden najbolj znanih organizmov, ki se z njegovo pomočjo vodijo posvetovanja med parlamentarci različnih držav je tako imenovana In-terparlamentarna unija. Gre za neuradno organizacijo, ustanovljeno leta 1889, ki je v začetku imela nalogo propagirati uporabo arbitraže kot najboljši način za reše-vanje mednarodnih sporov. Danes se ne rednih sestankih Interparlamentarne unije razpravlja tudi o zelo važnih vPrašanjih mednarodnega življenja in odnosov. Dasi ne Predstavlja uradno meddržavne organizacije, je Inter-Parlamentarna unija upošte-vana in cenjena institucija. Potem imamo še Evropsko •kupnost za premog in jeklo, ki že obstaja in stvarno opravlja svoje funkcije; dalje Evropsko obrambno..skupnost, ki je sporazum o njej kril podpisan pred dvema letoma, pa je še niso vsi podpisniki ratificirali; končno 'mamo še Evropsko politično skupnost. Vse te organizacije imajo Poleg ostalih svojih organov tudi svojo skupščino. V Evropski skupnosti za premog i* jeklo in v Evropski o-krambni skupnosti imenujejo Člane skupščine vlade dr-ž»v-članic. Priporoča se, da *e ti izberejo med člani po-•Vetovalne skupščine Evropskega sveta. Zanimivo je, da Imata obe skupščini določene funkcije, kar pomeni, da nistg samo posvetovalni te-Usi. Nekoliko drugačen je načrt •kupščine za Evropsko politično skupnost. To bi bil *t° neke mere pravi parlament, ki bi ga sestavljala *tva doma, Člane doma na-*°dov bi vodilo ljudstvo za 'tobo petih let, a člane senata parlamenti držav- čla-hle, izrazito posvetovalen zna-**j ima, kar je razvidno * PO nazivu. Posvetovalna skupščina Evropskega sve-t* Ta organ nima nobene °i>lasti, kakor je tudi sama °tganizacija nima. Toda v t»ku izvrševanja svojih na-1°S se je skupščina v Strass-bourgu spremenila v izred- Uo važno tribuno, kjer se razpravljalo o številnih važnih vprašanjih evropske in svetovne politike. Po svoji notranji sestavi je nekoliko različna od prej omenjenih, Zastopnike, ki pridejo vanjo izvolijo parlamenti vsake posamezne dr-žave-članice, ali pa ta določi način, po katerem se vanjo imenujejo. Treba poudariti, da število zastopnikov posameznih držav v teh telesih ni povsod enako. S posebnimi predpisi o ustroju teh teles, je določeno tudi število zastopnikov za vsako državo. Zaradi razlik v obsegu med posameznimi državami (n. pr. med Francijo in Luksemburgom), je to povsem razumljivo, dasi je to po drugi strani v opreki z načelom enakopravnosti med državami. Bodoča trojna posvetovalna skupščina Jugoslavije, Grčije in Turčije pa bo po tipu verjetno še najbolj blizu tako imenovanemu Nordijskemu svetu, ki je bil o-snovan leta 1952 ter je začel fukcionirgti leta 1953. Po statutu je Nordijski svet organ sodelovanja med parlamenti Danske, Norveške, Švedske in Islandije, pa tudi organ sodelovanja med njihovimi vladami — v zadevah, ko bi šlo za daloči-tev nekih skupnih ukrepov, kakor tudi ukrepov vsake posamezne od njih. Svet ima posvetovalen značaj; njegova naloga je razpravljati o vprašanjih skupnega interesa in stavljati priporočila vladam. Vlade pa morajo svetu poročati o ukrepih, ki bi jih sprejele na osnovi teh priporočil. Tri skandinavske države, Švedska, Norveška in Danska imajo v svetu po 16 zastopnikov, ki jih izberejo parlamenti tako, da so z njimi predstavljana različna politična mišljenja. Na isti način ima tudi Islandija v svetu pet svojih zastopnikov. Za vsakega zastopnika se hkrati določi tudi njegov namestnik. Ni potrebno, da so izbrani samo člani parlamenta. Način volitev in trajanje mandata določi vsak parlament posebej. Finska, ki je pri razgovorih glede ustanovitve Nordijskega sveta sodelovala že od samega začetka, pa iz razumljivih razlogov (bližina SZ) svojih predstavnikov ni poslala vanj. Toda statut predvideva možnost sodelovanja finskih predstavnikov pri razpravah in pri sprejemanju odločitev. Pri delu sveta so udeleženi tudi predstavniki posameznih vlad, te pa vlada imenuje iz svoje srede za vsak posamezen primer posebej. Oni imajo pravico razpravljati, toda nimajo glasovalne pravice pri sprejemanju zaključkov (priporočil). Iniciativo za razpravo o nekem vprašanju lahko da katerikoli član sveta ali vlada države-članice. Svet se sestane na redno sejo enkrat letno. Seja je lahko tudi izredna, če postavita takšno zahtevo vsaj dve vladi, ali najmanj dvajset članov, kakor tudi, če pride svet sam do takšnega zaključka. Na seji se izbere predsednik in trije podpredsedniki, ki sestavljajo pred-sedništvo do naslednje seje. Za proučevanje posameznih vprašanj lahko svet postavi posebne odbore. Razprave so javne, razen v primeru, če je vprašanje taksne narave, da mora svet odrediti tajno sejo. Toda nordijske države niso vezane med seboj z nobenim formalnim prijateljskim sporazumom ali zvezo, kakor je to primer med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, vendar sodelovanje obstaja že zdavna. Oblika tega sodelovanja so razni ministrski sestanki, ustanavljanje stalnih ali začasnih skupin komisij in koordinacijskih organov. Na tak način so bili doseženi mnogi koristni rezultati na področju prometa, kulturnih odnosov, socialne politike itd. Tudi je znano, da so skandinavske države i v prvi i v drugi svetovni vojni izdale enake predpise o svoji nevtralnosti, do česar je prišlo na osnovi skupnega dogovora. Kot sredstvo za osebno spoznavanje in zbliževanje med člani posameznih parlamentov, je bila že leta 1907 ustanovljena interparla-mentarna grupa. Do formalnih skupnih sestankov pa je prišlo po drugi svetovni vojni, ko je bilo potrebno nekaj ukreniti glede vprašanja skupne obrambe pred napadom. Torej isti razlog, ki je združil tudi tri balkanske narode. A tudi strateški in geopolitični položaj obeh skupin sta si precej podobna; razlika je le v tem, da se nahajata vsaka na drugem koncu Evrope. S šolskih razstav Osnovna šola v Ul. sv. Frančiška • « ž, l Ii.dustr. strokovni teča] na Opčinah (I. raz. - ženski odd.) V. razred osnovne šole v Ul. sv. Frančiška .....AHMaMp ,%¥*' IMS* Industrijski strokovni tečaj na Opčinah (moški odd.) OB PRVI OBLETNICI DELAVSKE VSTAJE V VZHODNI NEMČIJI (Nadaljevanje) Kot prvi je govoril neki gradbeni delavec. ((Tovariši! Pet let sem bil zaprt v nacističnem koncentracijskem taborišču in ni mi mar. če bom moral zaradi naše svobode presedeti še drugih, šest let v kakem drugem koncentracijskem taborišču«. Množica mu je navdušeno vzklikala. Sledila mu je lepo oblečena ženska srednje starosti, ki je očitno spadala k tako imenovani ((inteligenci«. Dejala je, da niso na strani «mož s Stalinovega drevoreda, ki ho.čejo doseči boljše življenjske pogoje«, samo delavci, ampak • vai dostojni vzhodni Nemci. Zela je viharno odobravanje. Sledil ji je neki gradbeni delavec. ((Tovariši — je de. jal — sedaj ne gre več samo za vprašanje norm ali cen, Mi nismo samo delavci s Stalinovega drevoreda, ampak predstavljamo ves vzhodni Berlin, vso Vzhodno Nemčijo!« Obrnil se je proti oknom, za katerimi so sedeli ministri in funkcionarji ter vzkliknil: «To, kar vidite tukaj, je splošna ljudska vstaja«. Pojavil se ni noben drugi govornik. Množica je utihnila in polastil se je je neprijeten občutek. Horst se je tega zavedel. Da bi pregnal splošno zadrego, je stopi', na govorniško mizo in rekel: «Ce Gro-tewohla in Ulbrichta ne bo v teku pol ure, bomo korakali skozi Berlin in oklicali splošno stavko!« Nekaj trenutkov je vladala smotrna tišina. Splošne stavke ni bilo v Nem. čiji že 30 let in mnogi mladi ljudje, sploh niso vedeli, kaj to pomeni. Počasi in ob skandiranju novih gesel se je delavski sprevod začel spet pomikati. Ko je šel mimo policijskega ravnateljstva, so stražniki ljudske policije odtrgali od množice dva delavca in jih odvlekli v notranjost poslop-ja. Množica se je ustavila in soglasno izjavila, da bo napadla policijsko ravnateljstvo, če obeh delavcev takoj ne izpuste. Policija je tej zahtevi ugodila. Delavci so odkorakali nazaj v Stalinov drevored. Nekaj stražnikov ljudske policije, ki so jih srečali med potjo, so pretepli, na splošno pa je poteklo vse mirno. Popoldne ob 6.30 je šel Horst s peščico drugih delavcev v neko gostilno blizu Stalinovega drevoreda na koza-rac piva. Sporazumeli so se. da se bodo naslednje jutro spet zbrali in korakali na trg Straussbarger v vzhodnem Berlinu, kjer bodo oklicali splošno stavko. Drugo jutro, 17. junija, se je Horst prebudil uro pozneje kot po navadi. Odšel je zdoma brez zajtrka in neki prijatelj ga je s kolesom zapeljal v Berlin. Ta prijatelj, ki je bil zaposlen pri občinskih prevozih, mu je dejal: «Tudi danes bomo stavkali!« Ko je Horst prišel na Stalinov drevored, ni našel nikogar na delu. Tekel je za delavci, ki so že korakali v sprevodu in se uvrstil med prve. Deževalo je in razpoloženje množice je bilo drugačno kot prejšnji dan — resnejše in odločnejše. Zvečer so namreč poslušali radijska poročila o dogodkih tistega dne in ko so vse dobro premislili, je mnogim postalo jasno, da ne morejo več nazaj s poti, na katero so bili stopili. >Ob 9. uri so nastopili sovjetski oklepni avtomobili, ki sc s polno hitrostjo zavozili med demonstrante na Aleksandrovem trgu. Demonstrantje so se pravočasno umaknili. Nato so se ves dan vrstili manjši spopadi z ljudsko policijo. Ob 11. uri dopoldne se je množica spet zbrala pri Brandenburških vratih. V tem se je pojavila dolga vrsta sovjetskih tankov vrste «T-34». Spočetka ni bilo streljanja. Orjaški radijski teleskop pltADNJA ORJAŠKEGA RAJSKEGA TELESKOPA V VELIKI BRITANIJI V Jodrell Bunku v Cheshi-**u gradi univerza iz Manchestra nov orjaški radijski tersko p, ki pa ni teleskop v sPlošnem pomenu besede, pač be ogromen ploščato parabo-li4en žaromet s premerom 76 !"■ to je več kot je premer ‘'htedrale *v. Pavla. S tem no-Vlrn radijskim teleskopom, ki največji na svetu, bo pr-*ič mogoče z novo tehniko f®dijske astronomije raziskovati obsežna področja vesolj-*tva. ;z radijskimi signali, ki jt bomo prejemali z Marsa h Venere, bomo zelo oboga-sedanje znanje o teh dveh •"»netih, posebno »e, kar se hitrosti, s katero se vrti e,>era. Z novim teleikopom k* bomo lahko natančno pro-^evali tudi signale, ki prihaja na zemljo iz skrivnostnih Radijskih zvezd«, ki so od ®še zemlje oddaljene več sto *v*tlobnih let. 2>elo važno je, da bodo z novim teleskopom astronomi lahko natančno proučevali \ mosfero in vse spremembe, ki v njej nastajajo. To delo ne bo le velikega znanstvenega, temveč tudi praktičnega pomena, Ker pa pogoji za širjenje radijskih valov niso vedno ugodni, zato »ta Velika Britanija in Združene države za položitev podmorskega telefonskega kabla potrošili 40 milijonov funtov šterlingov. Tudi na tem področju bo igrala nova tehnika radijske astronomije veliko vlogo. Tako bo na pt. z opazovanjem, kako migljajo radijske zvezde, mogoče proučevati stanje v ionosferi v višini 400 km nad zemljo. Novi radijski teleskop bo mogoče poljubno naravnavati ter bo prenašal in sprejemal signale z vseh delov neba. Tu novi inštrument bo za radijsko attronomijo pomenil to, kar pomeni ogromen teleskop na gori Palomar v Kaliforniji za klasično astronomijo. OSEMDESET TELEVIZIJSKIH RELEJNIH POSTAJ V «EVROVIZIJI» Ravnatelj televizijskega oddelka Britanske radijske druž-be je nedavno pojasnil, kako deluje zamotan ((evrovizijski« televizijski spored osmih držav, ki se je pričel 6. junija. Spored, ki ga oddaja BBC, prenesejo čez Rokavski preliv preko relejne postaje v Dovru v Calais, od tam pa v Cassel v Severni Franciji, kjer ga sprejme «Radio Te-levision Francaise« in prenese do Lillea, kjer se »spored razdeli; en signal gre do Pariza za oddaje v francoskem televizijskem omrežju, drugi pa po radiu na Nizozemsko i„ v Belgijo. Iz Nizozemske gre ta signal v Koeln, kjer „a vključijo v zahodnonem-jko televizijsko omrežje. S posebnimi stiki prenašajo nato ta signal vse do Kopenha-gena, iz Južne Nemčije pa gre v švicarski televizijski sistem, iz Zuericha pa preko relejnih postaj na Jungfraujochu in Monte Generosu v Milan m Rim. Pri «evroviziji» sodeluje kakih 80 relejnih postaj, kj oskrbujejo 44 oddajnikov, spored pa lahko gleda pri televizijskih aparatih kakih 90 milijonov ljudi iz najbolj gosto naseljenih predelov Velike Britanije, Francije Nemčije, Italije, Nizozemske, Danske. Belgije in Švice. Pri oddajah je poudarek na prenosih s prostega, na športnih prireditvah in aktualnostih. NOV TIP AVTOMOBILA mHUMBER HAWK» Te dni so v Londonu prikazali javnosti nov tip avtomobila »Humber Hawk - 4». Tako limuzina kot model touring imata motor z visečimi ventili ter pripravo za peto prestavo za vožnjo z veliko brzino Čeprav se je z motorjem 75 HP in visečimi ventili moč motorja povečala za 20 odst., so obratni stroški ostali, nizki, Avtomobil doseže hitrost do 130 km/h. čez nekaj časa pa so Sovjeti začeli streljati kar na slepo. Glas njihovih strojnic je bil odgovor, ki 8a je dala vlada na klice množice. Prišla je tudi sovjetska pehota in mahoma je povsod mrgolelo ljudske policije z naperjenimi puškami, ki je marsikje tudi streljala. V nekaj kioskih in dveh velikih poslopjih — v prvem je bila državna trgovina za prosto prodajo racio-niranega blaga, v drugem pa državna luksuzna restavracija za vladne funkcionarje — je izbruhnil požar. Vnel se je brezupen boj med ljudmi in tanki. Horst je videl, kako so delavci napadali tanke s kamenjem, da celo s palicami. Število ubitih in ranjenih je bilo veliko. Ob 13.30 je sovjetski poveljnik Berlina Dibrowa, proglasil naglo sodbo. Prepovedano je bilo zbiranje več kot 3 oseb. Vendar pa je trajalo precej časa, preden so se ulice izpraznile. Ob 17.30 se je od ust do ust razširila novica, da zasedajo policija in sovjetski vojaki vse ulice, ki vodijo v zahodni Berlin. Horst, Berlinčani in ostali svet so šele čez nekaj dni zvedeli, da 17. junija ni prišlo do vstaje samo v vzhodnem Berlinu, ampak po vsej Vzhodni Nemčiji. Ko so vzhodnonemški delavci prišli 17. junija zjutraj na delo, so nekateri izmed njih vedeli povedati, kaj je prejšnji večer poročal zahodnoberlinski ra-dip. «V Berlinu bodo sklicali protestno stavko proti vladi«, in delavci so povsod sklenili, da bodo storili isto. V večini tovarn so izvolili stavkovne odbore. Kot v Berlinu, so tudi drugod s skandiranjem gesel zahtevali spremembo delovnih norm, cen in pleč, izpustitev političnih jetnikov ter svobodne in tajne splošne volitve. V mnogih primerih so demonstrantje šli najprej pred jetnižnice in zahtevali izpustitev političnih jetnikov, in šele ko njihovi zahtevi niso hoteli ugoditi, so napadli jetnišnice in osvobodili jetnike. Orožja razoroženih paznikov in policije se niso polastili nikjer, prvič, ker so hoteli preprečiti prelivanje krvi — tako miroljubnih revolucionarjev zgodovina doslej še ni poznala -- in drugič, po svoji pobožni želji so sklepali, da bodo sovjetske zasedbene oblasti, č* bodo ohranili javni red, ostale nevtralne ali pa celo podprle njihove pritožbe proti vladi, ki se je izkazala za nesposobno. Ponekod so delavci zasedli radijske postaje in pošto ter v raznih krajih tudi sedeže občinske uprave. Sest ur, to je od 9. zjutraj do 3. popoldne, ko so pod zaščito ogromnih sovjetskih tankov po vsej Vzhodni Nemčiji proglasili naglo sodbo, so imeli delavci drobec oblasti v svoj ih rokah. Vladi in sovjetski vojski torej ni bilo nič na poti, da spet prevzameta oblast. Dejstvo, da tega najmanj 18 ur po oklicanju splošne stavke v Berlinu »e vedno nista storili, kaže, da sta se zavedali, kako resen in nevaren je bil položaj. Ko sta se končno odločili, je postalo lznenadenje in zmedenost še bolj očitno, kajti medtem ko je vojska še vedno uporabljala tanke, je vlada naznanila, da bo spremenila norme in priznala, da je «storila napako, ko jih je določila«. V naslednjih dneh pa je trdila, da upor ni bila nikaka delavska stavka, ampak samo delo saboterjev in tajnih agentov, ki so bili v službi Zahoda; Nato je aretirala pravosodnega ministra Maxa Fechner-ja, ker je izjavil, da niso vsi stavkajoči in voditelji stavke zločinci. Nadomestila ga je z brezčutno Hildo Benjamin, ki je uživala žalosten sloves zaradi krutih obsodb, ki jih je izrekla kot vrhovni ljudski sodnik prejšnje leto. Medtem ko je obljubila delavcem nova izboljšanja (nekaj obljub je tudi držala; izboljšali so na pr. plače rudarjev in trgovskih pomočnikov), je začela z množičnimi aretacijami delavcev, ki so se bi- li udeležili stavke. Kolebala je med težnjo, da bi s koncesijami preprečila nove izbruhe in med težnjo, da bi delavske nemire zatrla s še večjim nasiljem. Obe težnji je skušala uresničiti hkrati. Sočasno božanje in bičanje pa je obrodilo prav nasprotne sadove kot jih je vlada želela. V vladnih ponudbah so delavci videli nov dokaz šibkosti in to jih je izpodbujalo k novim odkritim protestom. Sedemnajsti junij je v Vzhodni Nemčiji spremenil tri stvari; I. Vlada je zgubila še zadnje ostanke ugleda kot delavska vlada. 2. Izgubila je mnogo svojega mita moči in nedotakljivosti. 3. Vzhodni Nemci se zdaj zavedajo, da ko odklanjajo režira niso osamljeni disidenti, ampak del enotne skupnosti, ki soglasno odklanja sovjetske lutke. KONEC Industrijski strokovni tečaj na Opčinah (moški odd.) Industrijski strokovni tečaj na Opčinah (U. raz. ženski odd.) Industrijski strokovni tečaj na Opčinah (III. raz. ženski odd.) Detajl z razstave III. raz. industrijskega strokovnega tečaja na Opčinah Ivan P Ekvadorec Jorge Icaza: Slovenska žetev romanov je bolj Skromna in pri nas novo izšlih romanov še ne štejemo tako kot Francozi na tisoče. Zato lahko vsak obširnejši pripovedni tekst, vsak novi slovenski roman, še posebej toplo pozdravimo. Prav zato in že samo zato, smo lahko veseli novega romana Ivana Potrča Na kmetih, ki ga je te dni izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani. O pisatelju Ivanu Potrču, ni tu mesto, da bi obširneje govorili saj ga slovenski bralci poznajo. Naj zadošča samo nekaj skopih besed. Ivan Potrč, značilna osebnost srednje slovenske pisateljske generacije, se je začel kot pisatelj udejstvovati precej let pred zadnjo vojno. Leta 1937 je izdal v knjigi prvo obširnejšo povest Sin. Po vojni se je znova oglasil. Leta 1946 so izšli ((Kočarji in druge povei ti«, dve leti kasneje «Svet na Kajiarju». Posebno pozornost je vzbudil s svojimi tremi dramami, ki jih je povezal v ciklus o Kreflih. eKreflova kmetija», «Lacko in Krefli» ter drama «Kre/Ii», sodijo med najtehtnejše prispevke povojni slovenski dramatiki. Potrč je razen tega napisal scenarij za film Gorice. In če omenimo da sodeluje kot pisatelj pri vseh slovenskih revijah, da se ukvarja tudi z mladinsko književnostjo ter se udejstvuje kot prevajalec, smo s tem povedali o pisatelju Ivanu Potrču dovolj. V romanu «Na kmetih« prikazuje pisatelj zgodbo mladega kmečkega fanta z Dravskega polja v prvih povojnih letih. To je tragična zgodba, ki jo pripoveduje junak zgodbe sam tovarišem v zaporu. Pripoveduje o strasti, ki jo je v neizkušenem mladeniču znala vzbuditi zrela kmetica brez moža, o strasti, ki ga je privedla v hude zapletlja- je, da se je po izčrpani ljubezni do starejše ženske, zapletel v ljubezen z njeno hčerjo. Obe tidve ljubezni nista ostali brez posledic: dva otroka in na kraju — zločin. Dve strasti trpinčita mladega fanta Južeka; razvneta spolnost ga privede v ljubezenske odnoiaje z zrelo žensko, nato pa še z njeno hčerjo. Na drugi strani pa ga neprestano preganja pohlep po kmetiji. Pregnan od doma se udomači prj sosedu, upajoč tu dobiti grunt, ki ga je doma izgubil. Qbe strasti pa ga privedejo v zločin. To je okvir romana. Strasti mladega fanta, o njih pisatelj največ priooveduje. Vmes pa nam avtor romana od časa do časa prikaže povojno življenje slovenske vasi. Se se Čutijo sledovi vojne, toda že nastaja tudi nekaj novega. Toda za preproste kmečke ljudi, zrasle v tradicionalnem okolju, so to hudi pretresi, ki sem in tja tudi zamajejo te sicer preproste ljudi. Toda čas gre svojo pot naprej; novo življenje vstaja. To novo življenje, ki ga pisatelj prikazuje je trdo, resnično življenje, življenje brez idiličnega opisovanja, kot smo ga sicer navajeni v delih, ki opisujejo življenje na kmetih. Morda je sem in tja Potrčevo pripovedovanje več Rot realistično. Zato pa je ves roman napisan v živem in sočnem jeziku in kar je glavno, močnimi pripovednimi prijemi, ki pritegnejo bralca, da knjigo z napetostjo prebere Južnoameriška literatura . r- je pri nas neznana in ro- probleme man Mešanci, ki ga je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani, je nedvomno prvi slovenski prevod iz te književnosti. Je pa tudi avtor tega romana Jorge Icaza pri nas docela neznan. Zato najprej nekaj besed o njem. Jorge Icaza je doma iz Ekvadorja, malo znane dežele Južne Amerike. V Quietu, glavnem mestu te države se je rodil leta 1906. Svojo literarno kariero je začel kot dramatik. Potem je postal igralec in impresarij, dokler se ni potem docela posvetil pisateljevanju in založništvu. Napisal je več del. Za roman Huasipungo je leta 1935 dobil državno nagrado. Dve leti za tem je napisal roman Mešanci, ki sodi med njegova najboljša dela. Ta roman sicer ni kako izredno delo. Naš bralec bo morda pogrešal v njem tiste pripovedne, epske širine, ki naj bi jo imel vsak roman. Morda bodo našega bralca motili tudi neobičajni dogodki, našemu načinu življenja docela tuje življenje ter pisateljev način pripovedovanja ko preskakuje z dogodka na dogodek. Toda ne glede na vse to, so Mešanci, spretno napisan, umetniško dognan roman, ki izraža obsodbo nemogočih socialnih razmer te vroče dežele Južne Amerike. Glavni motiv, ki ga pisatelj obravnava, je problem zasužnjevanja Indijancev in hudih socialnih krivic, ki jih še danes morajo trpeti tj prvotni prebivalci Amerike od strani belih naseljencev in mešancev. Zato je razumljivo, da nastajajo ostra nasprotja med bogatimi posestniki plantaž sladkornega trsa in med Indijanci, ki te plantaže obdelujejo. Toda doba zasužnjevanja malih narodov je minila. Tudi Ameri-kanci Južne Amerike začenjajo uveljavljati svoje pravice. In prav to obravnava roman Mešanci. Zato je vsekakor prav, da smo tudi mi dobili ta roman v slovenskem prevodu in da bomo s pomočjo njega dobili vsaj malo vpogleda v Ekvador, v življenje njega prebivalcev in socialne Prizorišče romana Mešanci je od sonca izžgana ekvadorska zemlja in bedne vasi, v katerih si nečloveško izkoriščani Indijanci z žganjem lajšajo težave bednega življenja in bolečine, ki jim jih prizadeva gospodarjev bič i*» bolezni. Na drugi strani P« gospodarji z bahavostjo in n,a-mišljenim sijajem prikrivajo svojo umazanost in nevednost. Beli priseljenec, nekdaj mogočen gospod Penafiel poeffc Indijanko Consuelo; rodi se dete mešanec Guagcho. Pred neprestanimi batinami se o-trok zateče na posestvo mešanca Alberta Montoya, kjer sl sčasoma pridobi gospodar^ jevo zaupanje in postane nekak nadzornik indijanskih de. lavcev. S tem pa postane ta pretepani in izkoriščani fant sam okruten in nasilen. Neuslišana ljubezen do gospodarjeve hčere, ga napravi še bolj divjega. Ob tej zgodbi teče vzporedno zgodba Po-nafielovega zakonskega sina Luke, ki nemočno gleda propad svojega očeta in domačega posestva. Starega Pofta-fiela zadušijo dolgovi, njegova žena se vda prostituciji, da lahko preživlja družino, sin Luka pa mora zato zapustiti jezuitski kolegij Toda propad Penafiela, ki je samo eden izmed bogatih gospodarjev, ne izboljša položaja Indijancev. Na njegovo, mesto stopi mešanec Montoya, ki prevzame vse njegove plantaže iQ s pomočjo krutih oskrbnikov prav tako kot prej izkorišča brezpravne Indijance. Guagcho je eden izmed teh oskrbnikov. Ko Guagcho ubije v navalu besnosti starega Indijanca, ne zapro njega, temveč nedolžnega fanta; njega je rešil vsemogočni gospodar. Toda ob tem svojem zločinu doživi Guagcho duševni zlom. V hudi duševni stiski se zateče k Luki, ki je pregnan iz kolegija, našel mesto učitelja. Razgovor obeh polbratov, ki pa ne vesta drug za drugega ga razsvetli in odloči se re^ šitl zaprtega in po krivem obtoženega indijanskega fanta. V Guagehovi notranjosti se je prebudil človek, ki stopi na stran izkoriščanih. Namesto prejšnega slepega izvrševalca ukazov, namesto slepega podložnika, nastaja nov človek, upornik, ki se začenja boriti proti hudim socialnim krivicam, ki vladajo v njegovi domovini. f. *. pug predvaja danes 19. f. m. z začetkom ob 18.. uri film Igralci: HENRY NIELSEN - TOVE MAES Sledi predvajanje sovjetskega barvneqa dokumentarnega filma « Stadion Dinamo » V RKJfll nimi padavinami. — v Trstu je bila 28.6 -u Vremenska napoved za danes: -* Spremenljivo vreme s krajev-Jče rajšnja najvišja temperatura stopinje; najnižja pa 21 stopinj. TRST, sobota 19. junija 1954 PRIMORSKI DNEVMIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 21.30: Slušna igra: Tavčar: »Cvetje v jeseni«. Trst II.: 20.05: Zbor Slovenske filharmonije. Trst I.: 13.25: Uverture in intermezzi iz oper. Slovenija: 17.10: Poje Ljubljanski komorni zbor. odeovorm urednik STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI M. * IH. »»d- - TeletOn itevllka »3-808 In 44-638 - Postni Dredal 502 — UPRAVA: ULI CA SV. FRANČIŠKA it. 20 — Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 13.30 lo od 19 • 18 — Tel. ,7 _ cene oelasov Za vaak mm vUine v Slrlnl J stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Strine 1 rtmpca za vse vrste oglasov po 25, din. - Tiska Tlekarskl zavod ZTT - Podružn. Gorica Ul. S. PelUco 1-11. Tel. 33-82 - Rokooisl se n- vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00. polletna 1700, celoletna 3300 lir. Fed, IJud. repub. Jugoslavija; Izvod to, mesečno 310 d1"' Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. Drl. zaloiba nlje, Ljubljana. Stritarjeva M., tel, 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . j 892 — Izdaja ZalolnlJtvo tržaškega tiska I). ZOZ • Tr*^ unmtll) PISMU lllim)l\IHI)l Cmn.MKTODlJSKEGA DRUŠTVA «IMTIH.ISKHIII iil.kSI Za napadi »Katoliškega glasa“ na katoliško duhovščino v Sloveniji se skriva duhovniška emigracija, ki napačno gleda na domovino ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ or Katoliški duhovnik! sami demantirajo zlonamerno in neresnično pisanje ^Katoliškega glasa» o verskih razmerah in o vlogi CMD v Sloveniji Goriško slovensko javnost, ki dobro pozna vlogo ((Katoliškega glasa« v korist italijanskih šovinistov bo prav gotovo zanimalo naslednje pismo duhovnikov, članov Cirilmeto-dijskega društva; Goriški tednik «Katoliški glas« se je v 18. številki Ul. letnika, dne 6. maja 1954, kar dvakrat spomnil cerkvenih in duhovniških razmer v novi Jugoslaviji, prvič v uvodnem članku Molimo za preganjane brate«, drugič v članku z naslovom ((Vodstvo CMD je zopet spregovorilo». — V obeh člankih se list sklicuje na «resnice» in ((dejstva«, da bi bralci ne dvomili o trdnosti njegovih razlaganj. Prvi članek se dokoplje do take splošne sodbe; «Zato smemo z vso upravičenostjo prištevati tudi Jugoslavijo med dežele, kjer vlada preganjanje Cerkve, torej med Cerkev v molku«. — Drugi članek sega že v podrobnosti in kaže na vodstvo in člane CMD kot na sokrivce tega stanja; tu dokazuje, da ima CMD v Sloveniji ttizjem-no stališče kot nobena druga nepartijska organizacija«. Svoje sumničenje pretira tako daleč, da si upa ob sklepu trditi: eVodstvo CMD je s svojimi izjavami, danimi časnikarjem in priobčenimi v komunističnih časopisih, znova potrdilo, da je CMD organizacija duhovnikov, ki so se, prostovoljno ali prisiljeno, postavili v službo brezbožnemu Titovemu režimu«. «Katoliški glas« nas ni zdaj prvič napadel, Ze lani smo morali pismeno ugovarjati zoper njegovo pisanje in njegove metode, Ugovor je zalegel in mi smo imeli nekaj časa mir. Oba nova članka dokazujeta, da se list ni iskreno poboljšal. Z vso otipljivo tedenco in zlobnimi izrazi dela vtis, da goričkemu glasilu slovenskih katoličanov ni do resnice, še manj pa do pravičnosti in bratske ljubezni, ki bi jo tam smeli pričakovati. Način pisanja je pretkan; toliko se opira na resnico, da tem zanesljiveje zavaja v zmoto. Iz besedila sika zagrizeno sovraštvo do Jugoslavije, skrb za cerkev pa u-porablja za to, da seje sumničenje in neti prepir. Na teh potih «Katoliškemu glasu« nočemo slediti. Preveč je našemu srcu drag vsak Slovenec, ki se je nanj razlilo gorje tuje vlade in narodnega ponižanja. Radi bi mislili brez sleherne grenkobe na vsakega brata onstran domovine. Zato je naša prva skrb, da ob tem napadu odstranimo usodni nesporazum, ki bi nas mogel ostreje ločiti kakor krivična državna meja. Tako pošiljamo ((Katoliškemu glasu« v odgovor samo resen opomin in zahtevamo, naj neha z vlogo podpihovalca, ki je nam vsem v narodno in versko nesrečo! Želimo, da je odnos med Slovenci vedno tak, da si med seboj moremo s polnim zaupanjem seči v roko. Vsi moramo delati, govoriti in pisati o nas samih resnicoljubno, pošteno, odkrito m spravljivo! Tudi podpihovalce bi radi pripravili k boljšemu spoznanju, jih prepričali, kako zelo se motijo, in jim dali priložnost, da krivice in napake popravijo. Ce je v njih čut za katoliško in narodno skupnost še živ, jih bomo z bralskim opominom pridobili in rešili. Ce tega nočejo, preneha s tem naša odgovornost zanje. Nadčasovna modrost je dognala: »Ko drua poidejo, ugasne ogenj. Ko se odpraui podpihovalec, neha prepir«. Netivo za spore med nami so neresnice in ob-dolžitve, ki jih širi ((Katoliški glas«. To netivo hočemo odstraniti s tem, da bomo nasedli zares resnična dejstva, samo taka, ki se o njih more skupaj s »Katoliškim glasom« vsak prepričati, kadar mu je ljubo. Držali se bomo kar tistih štirih točk, ki jih postavlja «Kutoliški glas« v drugem članku z dne 6. maja; tako bomo posredno odgovorili na celotno stališče, ki ga list zavzema. 1. «V Jugoslaviji imajo razgovore s časnikarji le ministri v Beogradu in drugi partijski voditelji. Škofje morajo molčati, CMD pa sme govoriti, imeti konference, dajati izjave itd.«. — Tako piše «Ka- toliški glas«. Resnica je čisto drugačna. V Jugoslaviji obiskujejo časnikarji ljudi vseh vrst, starčke in otroke, ponesrečence in zmagovite nogometaše, tudi cigane v njihovih bivališčih, seveda tudi škofe, morda še večkrat nego si sami žele. Pač tako kakor je drugod po svetu. Iz tega dejstva, da so po štirih letih CMD spet enkrat prišli v razgovor s časnikarji, ne more pameten in pošten človek ničesar sklepati, najmanj pa to, da so zaradi tega enaki ministrom in partijskim voditeljem. Hudo nizko ceni ((Katoliški glas« svoje bralce, če domneva, da bodo takemu hujskanju nasedli. Tu vsaj ga prisrčno pomilujemo, da se je v prvi točki tako nesrečno zaletel. 2. »CMD uživa naklonjenost režima zato, ker je v njegovi službi«, to je druga modrost 6. maja. Tako modrost je lahko napisati, teže dokazati. In res; noben dokaz, ki ga «Katoliški glas« v potrjenje drugega natolcevanja prinaša, ne drži. Društvu je že pred u-stanovitvijo eden od ordinar-jev pravila potrdil in pozneje (na občnem zboru dne 23. oktobra l. 1952) so člani ta pravila izpopolnili po dogovoru z vsemi tremi slovenskimi ordinariji. ((Katoliški glas« nam očita, da nima eNova pot« škofovega odobrenja; vendar je za eimprimatur« za časopis eNova pot« vsaj tako dobro poskrbljeno kakor za «Katoliški glas«, naj se urednik ali člankar blagovoli obrniti na pristojno cerkveno mesto in bo dobil avtentično pojasnilo, a ne v našo škodo! Kar pa dalje ta list podtika ljubljanski teološki fakulteti, meji že na smešnost. Trdi namreč, da je fakulteta »dejansko v rokah CMD• Njeni profesorji so, kolikor nam je znano, sami člani CMD«. Javno pribijamo, da smo to vprašanje «Katoliškemu glasu« že pošteno pojasnili in se je lahko že stokrat prepričal, da ni res, kar je tu zapisal. Za ta primer posebej ponapljamo splošno znano dejstvo, da noben profesor, ki ga »Katoliški glas« 6. maja imenuje, ni prišel na fakulteto, odkar obstaja CMD, zadnjega, ki je prišel tja predavat, je soglasno pozvala fakulteta dobri 2 leti pred začetkom CMD. Nečlani CMD imajo na fakulteti več kakor absolutno večino. Vendar to ni važno, saj je znano, da vlada v profesorskem zboru idealno soglasje v vseh nastopih. Ta bogoslovni zavod sevedu nikakor ni «u rokah CMD« Ompak v varnih rokah ljubljanskega škofa, kakor to zahtevajo cerkveni predpisi. — «Katoliški glas« naj bo vsaj toliko trezen, da ne bo nazadnje zaradi podpore, ki jo fakulteti daje država, še njega — škofa — skupaj s fakulteto povezal s CMD in vpregel v voz «brezbožnega režima«, kar bi bilo samo dosledno sklepanje iz njegovih premis. Neke meje pameti in dostojnosti naj se drži tudi ((Katoliški glas«! 3. Klevetanje se zdaj v «Katoliškem glasu« takole nadaljuje: «Kežim drži skupaj člane CMD predvsem z materialnimi ugodnostmi«. S tem so duhovniki CMD ožigosani kot plačanci režima, prodane duše, na sramoto svojega stanu in poklica. — Naslednja dejstva razblinjajo obdolžitve v «Katoliškem glasu« v prazen zvon. Državno podporo dobivajo namreč tudi nečlani CMD, ne sprejemajo pa je vsi člani CMD. Ta podpora nikakor ne zadošča za preživljanje, nekaj članov CMD ne dobiva od države nobenih ugodnosti. Po drugi strani je res, da se CMD vedno zavzema za iste pravice zase kakor za duhovnike izven društva; v pogodbi za socialno zavarovanje je to izrecno zapisano. Ce se ta namen ni vselej posrečil, krivda ne o-bremen juje CMD, na to se lahko zanesete. Verjemite tudi, da slovenski duhovniki niso ne koristolovci ne nevoščljivci. Kdor je na te lastnosti zidal, se mu je vse polomilo, aKatoliški glas« omenja nekake «klešče», ki naj bi jih držale, a sluti jih na napačnem kraju. Naše klešče se imenujejo bratska sloga in medsebojno zaupanje, zvestoba poklicu in pristojnemu cerkvenemu vodstvu. Tako smo bolj edini in enotni kakor kdaj poprej, vsi odklanjamo poskuse, da bi kdo od zunaj med nas zasejal razdor. Ce je kaj takega nameraval «Katoliški glas«, je ta glas ostal brez odmeva. 4. Malo previdnejši je ((Katoliški glas» v razpravi glede tiska, S sklicevanjem na dejstvo da je v Zagrebu prenehal list eGore srca«, v Ljubljani pa «Oznanilo», postavlja trditev, da v Jugoslaviji ni «svobode tiska«, pove pa, da so lan) samo Mohorjevih knjig natisnili 65.000 izvodov, omenja tudi sUružino« in ((Novo pot«, ki tu izhajata. Tako je že dokazovanje nekam protislovno. Mi kar priznamo, da se nam zdi verskega tiska premalo, želimo si ga več in ga tudi pripravljamo. Zakon nam pri tem ne postavlja ovir — to je resnicoljubni «Katoliški glas» spet prezrl. Radovedni smo, kaj bo neki izjavljal potem, ko bomo dosegli natis novih verskih publikacij, ki so v načrtu. «Katoliški glas« je tudi ob tem izsledil — vsai pogojno — neko »debelo laž«. Piše namreč, da sta izjavi urednikov «Družine« in sNove poti« glede neoviranega tiskanja in svobodnega izražanja misli «debela laž«, če sta se ona dva gospoda res tako izrazila«. No urednik «Družine« je že sam doslovno objavil, kar je govoril, in sicer v 10. številki lista (19. maja). Za nNovo pot« je tako splošno znano, da brez vsakih ovir zagovarja katoliški svetovni nazor in analizira druge nazore — tako svobodno, da izven naših mej nihče tega ne verjame, dokler sam nima besedila v roki. Toplo vam priporočamo, da si nabavite eNovo pot» in se o vsem tem na lastne oči prepričate! Naša ljudska o-blast ne nalaga katoliškemu tisku nobene druge dolžnosti kakor da je enako zvest svojemu narodu in poslušen zakonom, ki ne ukazujejo ničesar proti vesti, kakor je zvest svoji Cerkvi in poslušen škofu. Res ni bil nihče v Sloveniji zaradi pisanja v ((Oznanilu« ali kakem drugem verskem listu klican pred sodišče ali drugače kaznovan, naj bo to v Gorici prijetno ali nevšečno. Močno se nam dozdeva, da je člankoma dne 6. maja ku-movala naša duhovniška emigracija, natančno razmeščena v isti številki »Katoliškega glasa» po širnem svetu in sešteta (705 duhovnikov). Ce boste njo poslušali se bomo slabo sporazumeli. Njen pogled na domovino je skrivljen. Zapustili so jo in zdaj bi radi za vsako ceno opravičili svoj korak, domovini pa pripisali vsako zlo. OOBlSKA sodna kronika VDRL V STANOVANJE IN JO PRETEPEL KER NI VRNILA PRIJATELJU 4000 LIR 3 mesece in 15 dni zapora, Ker je v pijanosti pretepel svojo ženo,, da se je morala zdraviti 20 dni Včeraj se je moral pred o-krožnim sodiščem v Gorici zagovarjati 25-letni Silvano Brai-da iz Tržiča, ker je s silo vdrl v stanovanje 25-letne Te-rese Polidori in ker je dekle s silo odpeljal v neko gostilno. Pred sodniki so še enkrat osvežili spomin vsem prisotnim soudeležencem v tem nečastnem dejanju. Izkazalo se je, da je 45-letnj Remigio Vi-sintin iz Ul. Torino v Tržiču posodil avgusta leta 1953 Te-resi Polidori 5.000 lir, katere naj bi mu dolžnica v najkrajšem času vrnila. Vendar je do 15. novembra vrnila komaj 1.000 lir. Visintin je zaradi neizpolnitve njene obljube šel k njej na dom, da bi denar izterjal. Ker pa je ni našel doma, je svojo zahtevo napisal na listek in ga porinil pod vrata v njeno stanovanje. Ker tudi to ni zaleglo, jo je poklical na orožniško postajo, kjer je obljubila, da bo svoj dolg poravnala do 2. decembra. Iz neznanih razlogov Polidorijeva tudi te svoje obljube ni izpolnila in Visintin se je odločil, da jo ponovno terja. 29. decembra je odšel na njen dom in vzel s seboj še obtožeenga Braido. Med preiskavo je Polidorijeva priznala, da ie Visintinu dolžna 4.000 lir in da sta 29. decembra bila pri njej Visintin in Braida. Ker pa nje ni bilo doma, je Braida skušal vdreti v njeno stanovanje s tem, da je z brcanjem razbil vrata. Medtem ko je Braida razbijal po vratih, je bUa na dvorišču, kjer jo je srečala mati, ki ji je rekla, naj ne gre v stanovanje, ker bi se ji u-tegnilo slabo goditi. Ko je Braida spoznal, da ne bo mogel brez prisotnosti Te-rese ni£ opraviti, je odšel po stopnicah na dvorišče, kjer je srečal dolžnico. Najprej jo je pahnil, potem pa jo je še udaril, kakor je izpovedala Te-resa. Braida pa je dejal, da je ni hotel izpustiti, čeprav je kričala, ker je hotel na vsak način dobiti 4.000 lir. Proti njeni volji jo je odpeljal v bližnjo gostilno Ferletič, kjer jo je zadržal pol ure. Med tem razgovorom se je zelo nespodobno izražal in stalno terjal tistih 4.000 lir. Sele na njeno nadaljnje kričanje sta prišli dve osebi, ki sta jo rešili. Sodišče je danes proučilo dogodek in sklenilo, da Braida ne more obsoditi, ker proti njemu ni bilo vložena obtožnica. * * * Pred sodnike je moral tudi 46-letni Argio Lupieri iz Ul. Ascoli. Obtožen je bil, da je v pijanosti svojo ženo tako hudo pretepel, da ji je skoraj razbil nosni greben, zaradi česar je šla v bolnišnico, zdraviti pa se je morala 20 dni. Sodniki so Lupierijevo nečloveško ravnanje spoznali za prekršek in ga obsodili na 3 mesece in 15 dni zapora Polni bari za tekmo Švica - Precej goriških barov je že opremljenih s televizijskimi aparati. Njihova veljava je prišla do izraza zlasti v sredo in v četrtek, ko sta odigrali Jugoslavija in Italija tekmi za svetovno prvenstvo v Lozani. Lahko trdimo, da večina teh barov še nikoli ni bila tako natrpana kot te dni, zlasti za tekmo z Italijo. Gle- dalci so dali duška svojim, strastem, kot da bi bili na štadionu. Podoba je bila, kot da je človek na lozanskem igrišču. Seveda po tekmi s Švico ni manjkalo žalostnih ugotovitev, kreganja in mahanja z rokami. Res čudni efekti televizije! Seja mestnega občinskega sveta Sinoči je bila v goriški občinski dvorani seja mestnega občinskega sveta, o kateri bomo objavili poročilo v naši prihodnji številki. Plavalni bazen odprt Pri javnem kopališču v Ul. Cadorna so včeraj ponovno odprli plavalni bazen, ki bo odprt vsak dan od 9. do 17. ure. Izlet SPD Slovensko planinsko društvo Gorica vabi vse člane in prijatelje, da se udeležijo izleta, ki ga priredi v nedeljo 20. t. m. na Cuel di Lanis. Vpisovanje in pojasnila dobite pri urarju D. Šuligoju. N O mesta«, C. CORSO. 17: «Luči Chaplin. VERDI. 17.15: »Megla nad Ro-kavskim prelivom«, E. Wil-liams. CENTRALE. 17: »Cilj: Zemlja«, R. Carlson in B. Rush. VITTORIA. 17: »Neka ženska moli«, L. Amanda, N. Pizzi. G. Latilla. MODERNO. 17: «Stražniki in tatovi«. BOKSARSKI DVOBOJ ZA SVETOVNO PRVENSTVO MARCIANO OSTAL PRVAK Charles se je zelo dobro branil Brazilsko moštvo — današnji nasprotnik Jugoslavije. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO SE DANES NADALJUJE Danes Jupeslania-Brazlllla (uliu.arl) Po televiziji bomo danes lahko gledali tekmo Urugvaj4kotska (ob 16.50 uri) Po enem dnevu počitka se tekmovanje za svetovno pr* venstvo danes nadaljuje z nadaljnjimi štirimi tekmami. V prvi skupini bosta igrali Jugoslavija in Brazilija. Vse prognoze so na strani Brazilije, kar končno niti ni nerealno. Vendar se je že zgodilo, da je Jugoslavija premagala Brazilijo, pred štirimi leti pa je pred 100.000 gledalci na tedanjem svetovnem prvenstvu v težkih okoliščinah izgubila razmeroma tesno z 2:0. Kako bo danes? Laže si je zamišljati,, da uspe jugoslovanska o-bramba obdržati neodločen rezultat, kot pa da bi neučinkoviti jugoslovanski napad dosegel kak gol. Vendar so se že prfčesto zgodile stvari, ki so bile v nasprotju z vsemi pričakovanji. Mogoče pa bo jugoslovanski napad vsaj v taki tekmi, o kateri se pričakuje, da bo 'es težka, pokazal, da zna tudi streljati v gol. V drugi tekmi prve skupine bosta nas*opili Francija in Mehika. Favcrit je Francija, ni pa izključeno, da si ne bi znala Mehika priboriti vsaj eno točko. V tretji skupini bo prva tekma med Avstrijo in CSR. Najbrž bo zmagala Avstrija in prav tako je favorit Urugvaj v tekmi s Škotsko. (Tekmo med Urugvajem in Škotsko bomo danes lahko gledali po televiziji). Vardar iz Skoplja je v Bergenu (Švedska) premagal mestno reprezentanco (1:0). 6:0 Toran - Wade in Donner - Ja-cob so prekinjene. Po XI. kolu vodi Unzicker z 9 točkami, sledijo pa mu Donner 8.5 (1), Pirc, Fuderer, Rabar 8, Toran 7.5 (1), Kramer 7.5, Golombek 7 itd. * * * V New Yorku se je začel dvokrožni šahovski dvoboj med reprezentancama ZSSR in ZDA. Prvi dan dvoboja se je končal z rezultatom 5:1 (2). Sovjeti so dobili štiri partije dve partiji pa sta se končali remi. Reprezentanca ZSSR igra v tejle postavi: Smislov, Bronstein, Keres, Averbah, Geler, Kotov, Petrosjan, Taj-manov; v moštvu ZDA igrajo med drugimi Reshewsky, Byr-ne, Horowitz, Bisguier, Ewans. CONSKI SAHOVSKI TURNIR Trije Jugoslovani na tretjem mestu Značilnost XI. kola conskega turnirja je ta, da so se vsi trije jugoslovanski zastopniki znašli spet skupaj z enakim številom točk. V partiji z Bouvvmeesterjem je Pirc uspel po precizni igri blokirati kraljico in nasprotnika prisiliti k predaji v 21. potezi. Z odločno igro je Fuderer premagal Ri-beiro, medtem ko je Rabar remiziral z Bursteinom. — Rezultati XI. kola: Unzicker - Mulcahy 1:0, Pirc - Bouwmeester 1:0, Fuderer - Ribeiro 1:0, Castaldi -Aitken 1:0, Golombek - Dun- LUKSEMBURG, 18. kelblum 1:0, Rabar - Burstein I Edoardo Mangiarotti je postal remi, Kramer - Bhend remi,. svetovni prvak v sabljanju in-partija Lokwenz - Lehmann, 1 aividualno. V nedeljo bo motorna dirka na dolgi vožnji od Milana do Taranta. V eni sami etapi bodo dirkači prevozili 1300 km. Od 44 tovarn motorjev, ki se udeležujejo te dirke, je največ strojev postavila La. verda (50), za tem Mondial (35) in MV Agusta (34). NEW YORK, 18. — Gez 40.000 gledalcev je to noč prisostvovalo dvoboju za svetovno prvenstvo težke kategorije med prvakom Rockyjem Mar-cianom in njegovim izzivalcem Ezzardom Charlesom. Ker se je vreme zboljšalo, je prireditev na prostem na obsežnem stadionu Yankee dosegla lep uspeh. Tako v prvi kot v drugi rundi je bil izzivalec bolj podjeten. V tretji rundi pa je že Marciano pokazal svojo avtoriteto, vendar je Charles uspel dobro plasirati nekaj udarcev, tako da je Marciano že krvavel iz nosa. Tudi v četrti rundi je še Charles v premoči. V peti rundi preide Marciano v napad, a Charles ga zadrži. Vendar pa je Marciano dal nasprotniku tak udarec v obraz, da se je zdeio, da je sedaj zopet dobil zaupanje vase. V naslednji etapi Marciano takoj v začetku napade, med tem ko se Charles vedno sla botneje brani. V sedmi rundi Marciano nadaljuje svoj pri tisk, ki ne odneha tudi ne v sledeči rundi. Pri tem tudi Charles večkrat uspe z udarci doseči Marciana. Charles, ki ima že ves zatečen obraz, še nekaj napada v deseti rundi, toda svetovni prvak je sedaj že nezadržen in v enajsti rundi tolče svojega nasprotnika v telo in obraz ter se pri tem ne plaši vedno nevarnega reagiranja črnca. V 13. rundi ima Charles desno oko do polovice zaprto in zdi se precej zdelan, vendar ne toliko, da ne bi uspel zvleči do konca runde. V zadnji rundi zbere Charles še vse svoje moči in nasprotnika se dobro obdelujeta. Toda črnec jih je več dobil in njegove noge nimajo več elastičnosti. Marciano še v zadnji minuti brez usmiljenja bije svojega nasprotnika, ki ga občinstvo bodri zaradi njegovega pogumnega igranja. Sodniki so soglasno priznali zmago Marcianu. Dvoboju je po uradnem poročilu prisostvovalo 47.585 gledalcev in vstopnina je znesla 520.000 dolarjev; od tega pripade Marcianu 40 odstotkov, Charlesu pa 20 odstotkov. v torek v Chicagu Luthra Ravvlingsa po točkah v 10 rundah. Uspeh Maleriča v Grčiji Avto-moto zveza Slovenije je tudi letos poslala na mednarodno prireditev Rallye Acro-polis Dušana Maleriča, sovoznik pa je bil Jure Černe. Prireditelj je Maleriča u-vrstil v kategorijo športnih vozil, češ da ima specialni stroj znamke Porsche, zaradi česar je moral startati v skupini 19 tekmovalcev, ki so imeli vozila slovitih znamk. Jugoslovanska tekmovalca nista izgubila poguma, temveč sta se zagrizeno vrgla v borbo in z vztrajnostjo dosegla zmago v svoji kategoriji, v celotnem plasmaju pa drugo mesto. Zmagal je Grk Kapetani-des. Jugoslovanska tekmovalca sta morala prestati 5 napornih dirk. poleg tega pa prevoziti še 1.967 km. S častnim drugim mestom sta se vrnila v domovino. DOUGLAS, (otok Man), — Roy Amm (Norton) je proglašen za zmagovalca motodirki Torist Trophy kategorijo 500 ccm, potem ko je bila dirka prekinjena P° četrtem krogu zaradi megle. 18. bil na za Na olimpijskem stadionu v Helsinkih je Norvežan Audyn Poysen zmagal na 1000 m v 2:23,6, kar je za 1,8 slabše od njegovega svetovnega rekorda. Drugi je bil Finec Huttunen 2:25,8, tretji Nemec Deutsch-laender 2:26. LUKSEMBURG. 18. — Lach-man (Danska) je premagala Tržačanko Camber s 4:3 v floretu in si s tem osvojila svetovno prvenstvo. NEW YORK, 18. — Bivši evropski prvak lahke kategorije Livio Minelli, ki sedaj biva v New Yorku, je premagal Janez Vipotnik (Kladivar) je dosegel nov slovenski rekord na 1000 m v času 2:28,6 (stari rekord 2:29,4). Dobro boste postreženi v GOSTILNI ..aha iiom miEsii" (pri MAKSU) Ulica Crispi štev. 33. Mario Martelanc IZVOZ - fJVOZ sadja in zelenjave Lastno čebelarstvo v Sesljanu - prodaja medu! TRST - UL Valdirivo št. 13 • Tel. 36-155 Buffet «Pri Jož kotu* FIGOVEC TRST - ULIPA PAPIP GHEGA STEV. 3. Točijo se pristna briška, istrska in vipavska Vina, MOTO GUZZI Ekonomična, veleturistična športna motorna kolesa, motorni tricikli 15 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Uplinjači Dellorto. Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje cilindrov, osi, gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa. Izključni prftdstavnik za TRST, Ul. Fabio Severo 18 tel. 38 903 - Na veleseimu paviljon D, stanci 313 Sestavljena iz najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo »a 5 let Zahtevajte jo pri svojem urarju!