LETO XXXV., ŠT. 3
Ptuj, 21. januarja 1982
CENA 6 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Naloge v zvezi z zaključnimi računi (stran 2)
Peta prekomorska brigada (stran 3)
Gostje bodo vedno dobro postreženi (stran 5)
Lepo je na Kogu (stran 6)
Kako dejansko s selekcijo Ptuja (stran 8)
LJUDSKA PESEM, PLES IN GLASBA V PTUJU
VESELO IN PRISRČNO
Iz kmečkih izb je prišla ta do-
mača pesem, nastajala je stoletja
med življenjem, kije trdo delo na
polju in v gozdu lajšal s pesmijo.
Naj bo žalostna ali vesela — ve
dno je lepa in prisrčna. To so
znova izpričali s svojim sobotnim
nastopom ljudski pevci, godci m
plesalci v avli srednješolskega
centra v Ptuju. V tej moderni
stavbi je prvič od sten odmeval
vrisk, ubran plesni korak v taktu
valčka in polke, milo zveneča
ljudska pesem je odzvanjala v sr-
cih obiskovalcev, ki niso pozabili
nanjo, ki jih kljub modernemu
načinu življenja spremlja na
vsakdanjih poteh. Morda se je
malce sramujemo ali pa se le
sprenevedamo, da nam ni več
zanjo. Kajti v vseh nas še vedno
živi, vsi radi zasučemo pete ob
zvoku harmonike in klarineta, teh
tako značilnih instrumentov, ne-
pogrešljivih spremljevalcev pra-
vih kmečkih gostij.
Sobotno republiško srečanje je
po običaju pričel ljudski godec
Ignac Repič iz Brstja, zatem pa se
je zvrstila pisana paleta ljudskih
običajev od zime do jeseni. Naj
prej so predice s Polenšaka ob
kolovratih zapele stare ljudske
pesmi, ki sojih običajno prepevali
ob zimskih večerih, pevke in pevci
iz Zabov pa so prikazali luščenje
bučnic. Folklorna skupina iz Ob-
reža je s plesom prikazala sejanje
ovsa. zatem pa je na malo znani
ljudski instrument končertino za-
igrala Slavica Krstič iz Svečine.
Markovški kosci so pokazali,
kako so nekoč ročno kosili deh-
tečo travo, danes pa njen vonj
dehti le na redkih travnikih, vse
preveč je na njih kosilnic in trak-
torjev. Tudi plesalci iz Korene so
se urno zavrteli na odru, gledalce
pa je posebno navdušila Alojzija
Kac iz Maribora, ko je zaigrala na
300 let stare citre. Za kosci iz
Markovec so svoje delo opravile
.še pevke grabljice iz Stonjc. Da
mladi še vedno dobro obvladajo
valček in polko, da še vedno po-
znajo stare igre, ki jih je danes
nadomestila televizija, kolo, žoga
in moderni ples. so dokazali po-
skočni plesalci iz Cirkovc. Od tam
so prišle na sobotno srečanje tudi
žanjice. ki znajo še danes spretno
sukati srp v .svojih rokah.
Prave kmečke gostije si brez
godcev ne moremo predstavljati.
Tudi dandanes ne. Ljudska godca
Anton Kolarič in Alojz Amuš sta
zaigrala tako. da so tudi gledalce
zasrbele pete. marsikdo se je ne-
vede zazibal po taktu in si potiho
zapel. Pa smo prišli do mlačve, ki
.sojo prikazali mlatiči iz Lancove
vasi. za njimi pa so se zavrteli na
odru plesalci in plesalke iz Mar-
kovec. Jesen je čas, ko je treba
opraviti trgatev, kako poteka to
opravilo, so pokazaU. pevci in
pevke iz Vidma. O liikarskih ob-
ičajih pa so prepevali Dornavčani.
In spet sta zaigrala ljudska
godca, tokrat iz haloškega Pod-
lehnika. Franc Laporščak in
Maks Hernec sta izvabljala prije-
tne zvoke iz trstenk in žvegle, kiju
malokdo pozna. Na ta instru-
menta igrata le še za sosede in
prijatelje. Prijeten večer so z
ubravnim petjem popestrile še
ljudske pevke iz Trsta, zatem pa so
plesalci iz Črne na Koroškem
pokazali,, kako kmetje pripra-
vljajo drva za zimo.
Ob koncu so vsi nastopajoči
zapeli pesem Pozimi, poleti sem
hodil k dekleti in se poslovili z
veselim vriskanjem. Da. bilo je
veselo in prisrčno kot malokdaj.
Mnogi od gledalcev so se spomnili
na otroška leta, ko so v domačih
izbah še slišali mater ali babico, ki
sta znali zapeti po domače, od
srca. Marsikatero oko seje orosilo,
marsikdo sije rekel, da podobnih
prireditev ne bo nikoli dovolj, da
bi ohranili vse ljudske običaje.
Vsem, ki srečanja, potekalo je v
organizaciji Zveze kulturnih or-
ganizacij Slovenije in folklornega
društva Ptuj, niso videli, je lahko
žal!
N. Dobljekar
ŠIBKI DOHODKOVNI ODNOSI V SOZD
Medobčinski svet ZKS Podravja je pred
časom obravnaval uresničevanje družbeno-
ekonomskih in samoupravnih odnosov v se-
stavljenih organizacijah združenega dela regi-
je. Oceno je pripravila medobčinska gospo-
darska zbornica, vanjo pa zajeta sedem sozdov.
Ugotavlja, da gre za teritorialno relativno ozke
in zaprte kroge, kjer je horizontalno aH verti-
kalno povezanost skorajda nemogoče oprede-
liti, saj gre v večini primerov za kombinacijo
takih povezav. Medobčinska gospodarska
zbornica tudi ugotavlja, da so cilji teh velikih
a.sociacij relativno kvalitetno definirani, kako
in v kakšnem roku bi jih naj v sozdih uresničili,
pa ni opredeljeno.
Nedvomno predstavljajo sozdi pomemben
subjekt povezovanja združenega dela. V letu
1980 je združevalo delo v tozdih oziroma de-
lovnih organizacijah, vključenih v sedem so-
zdov Podravja, 50 tisoč delavcev, od tega 630
delavcev združuje delo v skupnih službah, kar
pomeni 1.26 odstotka zaposlenih v sestavljenih
organizacijah. Medobčinska gospodarska
zbornica ugotavlja, da so prav ti delavci deležni
precejšnje kritike in ocenjevanja v tem smislu,
da bi lahko svoje naloge bolje opravljali. Precej
težav pri delu teh služb pa izhaja iz premajhne
opredeljenosti sestavljene organizacije v nor-
mativnih aktih. Med temi so v oceni izposta-
vljene naslednje sistemske nedorečenosti: za-
kon o združenem delu ne opredeljuje vsaj mi-
nimalnih kriterijev za obstoj sozda, pristojnost
organov upravljanja v sozdu je dokaj majhna,
ob tem pa naj bi sprejemali pomembne in
velike odločitve, poslovanja sozda ne sprem-
ljajo administrativno in statistično in tako da-
Ije.
Najbolj šibka točka vseh sestavljenih orga-
nizacij združenega dela pa je uveljavljanje
dohodkovnih odnosov. Praksa kaže, da med
tozdi in delovnimi organizacijami še vedno
prevladujejo tržni odnosi, medtem ko dohod-
kovne odnose hitreje uveljavljajo v sistemih,
združenih na skilpnem proizvodu. Pri večpro-
gramskih sozdih pa partnerji praviloma na-
jdejo svoj interes pri skupnem nastopu na do-
mačem ali tujem tržišču. Za .sozde pa so zna-
čilna tudi nepravočasna vlaganja v perspekti-
vne in dohodkovno zanimive proizvodne pro-
grame in nesposobnost združevanja sredstev
zanje.
Na medobčinskem svetu zveze komunistov
Podravja .so sklenili, da morajo osnovne orga-
nizacije ZK v sozdih oceniti, zakaj prihaja do
neuresničevanja ciljev, kdo je za to kriv in kako
bo odgovarjal. Na podlagi ocene pa je treba
pripraviti ukrepe, opredeliti nosilce, roke in
sankcije, da bi delo bolje opravljali. Do konca
marca pa naj v sozdih s sodelovanjem med-
občinske gospodarske zbornice in zveze ko-
munistov izdelajo temeljito analizo stanja z
opredeljenimi vzroki za neuresničevanje do-
govorjenih nalog, najbrž pa tudi s predlogi,
kako odpraviti nepravilnosti in utrditi dohod-
kovno povezanost v teh velikih sistemih, ki .so
za naše gospodarstvo prav gotovo interesantni
in .še kako potrebni.
N. Dobljekar
Po včerajšnji skupni seji občin-
.ske konference SZDL in občinske-
ga sveta ZSS Ptuj, bo v nasled-
njem tednu glavna volilna akti-
vnost v temeljnih organizacijah
združenega dela in v krajevnih
skupnostih. Na skupni seji, 20.
januarja so člani organov SZDL in
ZSS obravnavali in sprejeli
poročilo o poteku politične akti-
vnosti v pripravah na volitve, do-
govor o merilih in sestavi družbe-
nopolitičnega zbora občinske
skupščine, sklep o postopku dele-
giranja delegatov iz SZDL v
družbenopolitični zbor, rokovnik
za izvedbo predkandidacijskih,
kandidacijskih in volilnih opravil,
sklep o oblikovanju in delegiranju
v občinsko kandidacijsko konfe-
renco m poslovnik za delo občin-
ske kandidacijske konference
Prav tako so razpravljali o
evidentiranih možnih kandidatih
^ delegate družbenopolitičnega
zbora skupščine občine Ptuj in o
nosilcih vodilnih in drugih funkcij
v občinski skupščini in skupščinah
.samoupravnih interesnih skupno-
sti ter pregledali evidentirane
možne kandidate za funkcije v
republiki in federaciji (pregled je
bil objavljen v Delu in Večeru).
Kot smo že uvodoma omenili bo
glavna predkandidacijska akti-
vnost v naslednjem tednu v TOZD
m krajevnih skupnostih, kjer se
morajo do 25. januarja sestati os-
novne organizacije ZSS in pred-
sedstva KK SZDL.
IZVRŠNI ODBORI OO ZSS
Na seji i/vršnega odbora osnov-
ne organizacije zveze sindikatov
bodo sprejeli sklep o sklicu temelj-
ne kandidacijske konference, ki
mora biti izvedena do 10. februar-
ja. Iz seznama evidentiranih bodo
oblikovali predlog možnih kandi-
datov za člane delegacij za občin-
sko skupščino (zbor združenega
dela) in za skupščine SIS. Predlog
možnih kandidatov bodo morali
predložiti v obravnavo in dopolni-
tev zborom delovnih ljudi ali
samoupravnim delovnim skupi-
nam, DS in vodstvom drugih DPO
v TOZD Oblikovati predlog po-
slovnika za delo temeljne kandida-
cijske konference in obravnavati
evidentirane možne kandidate iz
TOZD za nosilce delegatskih in
vodilnih funkcij v občini, republiki
in federaciji.
PREDSEDSTVA KRAJEVNIH
KONFERENC SZDL
Na .sejah predsedstev krajevnih
konferenc SZDL, ki se morajo
prav tako sestati najkasneje do 25.
januarja, bodo obravnavali
podobna vprašanja kot sindikati v
TOZD. Ni odveč, da te naloge
ponovimo. Sprejeli bodo sklep o
sklicu temeljne kandidacijske kon-
ference, ki mora biti opravljena do
10. februarja, sestavljajo pa jo
člani KK SZDL, delegati sveta
skupščine KS in vodstva ostalih
DPO v krajevni skupnosti.
Povezano s tem oblikovati tudi
poslovnik temeljne kandidacijske
konference.
Nadalje bodo iz seznama
evidentiranih pripravili predlog
možnih kandidatov za člane dele-
gacije za zbor krajevnih skupnosti
in za skupščine samoupravnih
interesnih skupnosti. Predlog mora
imeti najmanj toliko kandidatov
koliko članov bo štela delegacija,
prav pa je, da je predlog širši. Ta-
ko pripravljen predlog je treba dati
v obravnavo in dopolnitev zborom
občanov, vaškim, uličnim in
hišnim odborom SZDL in vodst-
vom ostalih DPO v KS. Prav tako
je treba obravnavati evidentirane
možne kandidate iz KS za nosilce
delegatskih in vodilnih funkcij v
občini, republiki in federaciji.
Pred kandidacijskimi konferen-
cami, ki morajo biti sklicane tako
v TOZD kot v KS do 1. februarja,
izvedene pa do 10. februarja, seje
treba s predlaganimi možnimi kan-
didati pogovoriti, da bodo pripra-
vljeni funkcije sprejeti in jih na
temeljnih kandidacijskih konfe-
rencah ne bodo odklanjali. FF
Sobota v znamenju
družbenega usposabljanja
Nad 300 družbenih delavcev v ptujski občini se je v soboto, 16. januar-
ja usposabljalo za izvrševanje nalog, ki so pred nami in to na treh seminar-
jih, ki so jih organizirale občinske konference ZKS, SZDL in ZSMS Ptuj.
V	dvorani Narodnega doma so se že ob 7. uri zbrali sekretarji osnov-
nih organizacij ZKS in člani občinske konference ZKS Ptuj. Najprej so ob-
ravnavali družbeni in gospodarski položaj v občini, povezano z nalogami
ZK pri uresničevanju gospodarske stabilizacije, nadaljevali pa z nalogami
ZK na področju planiranja. Posebej so obravnavali metode dela ZK, pove-
zano s predkongresno aktivnostjo, naloge ZK v sindikatih, v SZDL, v dele-
gatskem sistemu, ob volitvah in v mladinski organizaciji.
V	sejni sobi občinske skupščine na magistratu pa so se na seminarju
zbrali predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL. Največ časa so
namenili nalogam SZDL v vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih pri-
pravah na volitve, ki bodo v nedeljo, 14. marca, v organizacijah združene-
ga dela pa že v četrtek, 11. marca. Prav tako pa so obravnavali družbeni in
gospodarski položaj v občini ter naloge SZDL pri uresničevanju gospo-
darske ustalitve in nekatere druge aktualne naloge, ki so pred organizacija-
mi SZDL.
V	delavskem domu Franca Krambergerja se je v soboto nadaljeval v
petek popoldne začeti seminar za predsednike in sekretarje osnovnih orga-
nizacij ZSMS iz krajevnih skupnosti. Obravnavali so metode dela, se
seznanili z mednarodnim položajem, z gospodarskim stanjem v občini in s
sprotnimi nalogami, ki so pred mladimi v KS.
Glavni namen vseh seminarjev je bil — usposobiti vodstva za boljše
delo in akcijsko učinkovitost v družbeni bazi, v delu med delovnimi ljudmi
in občani, v delegatskem sistemu, skratka — pri uresničevanju neposrednih
interesov ljudi v sistemu socialističnega samoupravljanja.	FF
PREDSEDSTVO OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ
O PROGRAMU IN
FINANČNEM NAČRTU
Na včerajšnji seji predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj, ki seje
sestalo pred skupno sejo občinske konference SZDL in občinskega sveta
ZSS Ptuj, je osrednja pozornost veljala sprejemu programa dela sveta in
finančnemu načrtu. Program dela sveta se nanaša na čas do skupščine
občinske organizacije ZS, ki bo predvidoma v začetku meseca maja.
Predsedstvo je na včerajšnji seji sprejelo tudi razpis o podelitvi
srebrnega znaka slovenskih sindikatov v letu 1982 in skladno s tem tudi
imenovalo komisijo za podelitev srebrnega znaka pri občinskem svetu.
MG
ORMOŽ
OCENILI PRIPRAVE
NA VOLITVE
Skladno s sprejetim rokovnikom priprav na volitve 82, sta se v
Ormoža 14. januarja na skupni seji sestali občinska konferenca SZDL
Ormož in občinski svet zveze sindikatov. Ob tej priložnosti je osrednja
pozornost veljala poročilu o dosedanjem poteku priprav na voUtve. V
nadaljevanju pa je skupna seja potrdila rokovnik za izvedbo predkan-
didacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil za konstituiranje dele-
gatskih skupščin za območje občine. Na seji so potrdili tudi volilni
pravilnik in predlagano listo možnih kandidatov za delegate v družbe-
no-političnem zboru skupščine občine in tudi nosilce vodilnih funkcij v
občinski skupščini, družbeno-političnih organizacijah in skupščinah
samoupravnih interesnih skupnosti.	MG
TERITORIALNA
OBRAMBA V OBČINI
PTUJ V LETU 1981
Tudi teritorialna obramba občine Ptuj je svoje delovanje in uspo-
sabljnje enot in štabov ter vsakega pripadnika teritorialne obrambe v
letu 1981 organizirala po načelih, kijih je nakazal maršal Josip BrozTito.
Teritorialna obramba vse bolj prerašča v milijonsko oboroženo silo
delovnih ljudi in državljanov SFRJ, enote teritorialne obrambe pa
fx)krivajo celotno ozemlje SFRJ.
Teritorialna obramba vse bolj postaja oblika samoorganiziranja
občanov Jugoslavije, pripravljenih, da branijo in obranijo najdragoce-
nej.še kar imamo ter se za izvrševanje nalog v oboroženi borbi in družbeni
.samozaščiti, organizirano usposabljajo in pripravljajo.
V občini Ptuj smo v teritorialni obrambi, kot je povedal komandant
občinskega štaba TO Ptuj, Jože Perko sledili tem ciljem ter organizirali
strokovno in idejno usposabljanje enot in štabov teritorialne obrambe ter
sodelovali pri obrambnem usposabljanju vseh ostalih struktur splošnega
ljudskega odpora in družbene samozaščite v občini.
Pri vseh oblikah usposabljanja je nadaljeval Jože Perko smo črpah
iz bogate zakladnice narodnoosvobodilne vojne naših narodov in na-
rodnosti. Med vrsto različnih aktivnosti, ki jih je teritorialna obramba
izvajala v letu 1981, naj omenimo le nekatere.
Ptujske enote so sodelovale na različnih vajah, ki so jih skupno
pripravile enote JLA, teritorialne obrambe in komiteji za SLO in DS
občine oziroma KS. Take vaje so bile: Mura 81, akcija NNNP 81 in
druge.
Občinski štab TO občine Ptuj je v preteklem letu dosegel tudi lepe
uspehe pri usposabljanju mladincev in mladink — prostovoljcev v
enotah teritorialne obrambe. V okviru tega je štab organiziral uspo-
sabljanje za blizu 40 mladincev in mladink, ki so prostovoljno vstopili v
enote teritorialne obrambe občine. Štab pa je sodeloval tudi pri uspo-
sabljanju izvenšolske mladine.
Večje število mladink — prostovoljk pa se je udeležilo tudi 14-
dnevnega usposabljanja, ki gaje organizirala RK ZSMS. S tem uspo-
sabljanjem so postale obveznice oboroženih sil Jugoslavije. Ptujski
teritorialci so pomagali tudi pri usposabljanju pripadnikov narodne
zaščite, ki postaja najširša oblika organizirane družbene samozaščite.
Posebno skrb je teritorialna obramba posvetila tudi organizacijski
in v.sebinski krepitvi aktivov ZK Slovenije in zveze socialistične mladine
Slovenije v enotah TO. Poleg tega je TO sodelovala pri usposabljanju
članov ZRVS ter pri usposabljanju prebivalcev ptujske občine.
Pri vzgoji enot in štabov pa je občinski štab TO Ptuj posebno skrb
x).svečal usposabljanju starešin in specialistov v vseh enotah TO občine
'tuj.	Pripravila: MG
AKTIVNOSTI
REZERVNIH STAREŠIN
Rezervni starešine ptujske občine so pričeli z izvajanjem progra-
ma dela za leto 1982. V okviru svojih krajevnih konferenc ZRVS so že
izvedli prvo predavanje iz obveznega dela splošnega usposabljanja.
Obravnavah .so namreč politično, varnostno in gospodarsko stanje v
občini in svoji krajevni .skupnosti ter naloge rezervnih vojaških starešin
na tem področju, Ici izhajajo iz podanih ocen.
V nadaljevanju so po predavanjih obravnavali in sprejemaU
programe vzgoje in izobraževanja za leto 1982. Tudi tokrat ima pro-
gram več poclrbči). Tako se bodo idejnopolitčno in marksistično
rzobraževali. izvedli teme s področja splošnega vojaškega usposablja-
nja. varnostnega in samozaščitnega usposabljanja ter družbeno dejav-
nost. Precej iz programa bodo izvedli individualno, z obravnavo
literature za določena področja, med tem zlasti s pomočjo revije Naša
obramba. To koristno m zanimivo revijo pa bodo z dodatnimi akcijami
razširjali tudi med ostale delovne ljudi m občane. Prva takšna akcija
bo že v kratkem ob začetku izvedbe programa pouka prebivalstva.
1. kotar
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
21. januar 1982 —
tednik
PROBLEMSKA KONFERENCA V DO AGIS
ISKANJE POTI IZ
TEŽAV
V to smer je bila usmerjena razprava na problemski konferenci, ki
so jo pripravile družbenopolitične organizacije v tem prek 2000 član-
skem kolektivu in je pravzaprav nadaljevanje problemske konference, ki
sojo izvedli junija lani. Tokrat je šlo za oceno izvajanja takrat sprej(;tih
nalog, s katerimi so hoteli pomagati, da bi v Agisu stopili na pot proti
boljšemu stanju. Analiza izvedbe nalog je pokazala, da so naredili zelo
malo. Ocena družbenopolitičnih organizacij je, da so vzroki subjektivni
—	človeški, ni bilo pripravljenosti, da nosilci dogovorjeno tudi izvedejo.
Zato so družbenopolitične organizacije na konferenci izrekle javno
kritiko nosilcem nalog, predvsem individualnim poslovodnim organom
in delavcem s posebnimi pooblastili, v primeru nadaljnjega neizvajanja
nalog pa predlagajo nezaupnico. V prvi meri pa predlagajo izdelavo
sanacijskega programa za celotno delovno organizacijo. Z izvedbo
takšnega programa bi se moral Agis letos tako po dohodku kot po
osebnih dohodkih uvrstiti v poprečje svoje panoge, danesje namreč pod
tem poprečjem.
Zahteva je zelo odločna, bolje rečeno — drastična. To lahko skle-
pamo na osnovi razprave na problemski konferenci, kije bila v četrtek
14. januarja v prostorih obrata družbene prehrane ob precej številni
udeležbi. Razprava je namreč nakazala toliko problemov, gotovo ti niso
od včeraj, da jih v tako kratkem času ni moč rešiti.
Torej, kaj smo lahko slišali na problemski konferenci? Proizvodni
program, kot ga sedaj imajo v Agisu, je zelo raznolik in takšne so tudi
težave, zato ne more biti osnova nadaljnega razvoja delovne organiza-
cije. Vse to pa ohranja njihov srednjeročni program. Zato poskušajo, da
bi vse naloge povezali in pripravili celovit program razvoja delovne
organizacije. V pripravo programa so vkjučene službe Agisa, Medob-
činska gospodarska zbornica in raziskovalna skupnost. Razkorak med
tem, koliko naredijo in koliko za to iztržijo kaže, da proizvodni program
ni zanimiv. Torej, delajo veliko, zaslužijo pa malo. K temu precej
prispevajo tudi stroški proizvodnje, ki bi jih morali zmanjšati, pravtako
številne režijske službe. Ravno v režiji nekateri vidijo precejšnje mo-
žnosti izboljšanja — ne v povečevaju temveč v zmanjševanju. Poskušajo
se povezati v večje in trdnejše sisteme. Zaenkrat tečejo pogovori s SOZD
Sava o nadaljnjem delu in vkjučevanju TOZD Gumama.
Nadaljnji problem so kadri. Eno mnenjeje, da jih nimajo, drugi pa
trdijo da kadri so, vendr nepravilno razporejeni. Da niso na skupni poti,
v Agisu je namreč 8 TOZD, pove to, da še nimajo samoupravnega
sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. Ugotovili so, da ga sami
ne bodo mogli izdelati, nalogo so zaupali tretjemu — izven Agisa. Nekdo
tretji mora torej ugotoviti, kaj je skupnega v Agisu! Zato je razumljivo,
kot smo slišali, daje dogovarjanje znotraj DO težko in se odločitve včasih
zelo zavlečejo. Rezultati pa so običajno odraz dela. Ob tem pa je precej
neresnosti in nesklepčnosti sej samoupravnih organov in družbenopo-
litičnih organizacij. Delovna organizacija posluje na robu rentabilnosti
—	ob 1,3 milijarde prihodka le 10 milijonov akumulacije. To ni nobena
osnova nadaljnjega razvoja.
Letos nameravajo aoseči prorzvodnjo s pokritjem, tisto pa, ki nima
jokritja — ustaviti. Nadalje za četrtino zmanjšati razkorak, med do-
lodkom na delavca v panogi, tu precej zaostajajo, realni dohodek
povečati za 8%, zaposlenost pa ne bo mogla rasti tako kot so planirali
(5%), razbremeniti je potrebno dohodek TOZD, povečati produktivnost,
ugotoviti potrebnost nekaterih del in nalog, poostriti disciplino pri
izpolnjevanju planov, zmanjšati stroške, pri obravnavi zaključnih ra-
čunov pa temeljito analizirati in oceniti izvajanje lanskih planov. Za tem
smo v razpravi slišali precej podatkov. Med drugim, daje zadolženost
Agisa že dosegla najvišjo možno mero, da veliko prometa ustvarijo
znotraj delovne organizacije med TOZD, daje veliko starih zalog, da so
preveč sredstev izločali iz dohodka (družbeni standard) in podobno.
Beseda pa je bila tudi o začetnih letošnjih težavah, zlasti temeljnih
organizacij Gumama in Vzmetarna.
Težko je po tej problemski konferenci podati objektivn oceno stanja
v Agisu. Velikokrat je namreč preveč različnih mnenj. Na primer, da so
pri cenah dosegh vse, kar so lahko, drugi pa pravijo da jim to ni uspelo.
Skratka, konferenca je bila res problemska. Poudarjeno pa je bilo nekaj
konkretnih napotkov za vnapraj. V prvi vrsti, da mora sanacijo zajeti
njihov letni program, ki mora biti res kvaliteten in realen. Za tem pa
morajo ob stalnem spremljanju rezultatov vztrajati pri dosledni izvedbi.
Ob tem pa izvesti tisto, o čemer je bilo precej govora na konferenci —
boljša izraba delovnega časa disciplina, odgovornost, spodbujanje
kvalitetnega dela in podobno. Uspeli bodo le v primeru, da bodo enotni
in če bodo vse sprejete naloge tudi uresničili. Edina formula, da pridejo
iz težav, je po mnenju enega od udeležencev, samo delo — pametno,
zavzeto in smotrno!
1. kotar
PROGRAM AKTIVNOSTI
MEDREPUBLIŠKEGA
SODELOVANJA
v petek, 15. januarja seje v Ptuju sestala na razširjeni seji komisija
za kulturo in medrepubliško sodelovanje pri občinskem svetu ZSS Ptuj.
Skupaj s predstavniki drugih družbeno-političnih organizacij, nekaterih
šol in kulturnik ustanov. c'ruštev in društvenih organizacij so obravna-
vali program medrepubhškega sodelovanja v okviru XXI. delavskih
srečanj bratstva in prijateljstva Ptuj '82. Povezano s tem pa so obra-
vnavali tudi program aktivnosti v občini Ptuj ob 9. kongresu ZK Slo-
venije in 12. kongresu ZK Jugoslavije.
SLABA IZRABA
DELOVNEGA ČASA
Delovne in druge organizacije na območju občine Slovenska Bi-
strica ugotavljaj(<, da pri izrabi delovnega časa še vedno niso izkoristile
vseh možnosti, kar še posebno velj a za ugodnejše razporejanje delovnega
časa. v občini je še vedno veljaven le ustaljeni delovni čas od 6. do 14.
ure. Samo v nekaj delovnih kolektivih imajo organizirano popoldansko
in nočno izmeno.
V občini je zaposlenih okoli 8000 delavcev. Od tega dela v drugi
izmeni okoli 900 in v nočni samo 250 delavcev. To kaže, da druga in v še
večji meri tretja izmena nista dovolj izkoriščeni v večini delovnih ko-
lektivov bistriške občine.
Razprave, kako bolje izkoristiti delovni čas, predvsem z uvajanjem
gibljivega delovnega časa in večjim izkoriščanjem možnosti popoldan-
skega in nočnega dela, postajajo tako vedno bolj prisotna v vseh sredi-
nah. Sedaj bo potrebno poskrbeti, da bodo takšna prizadevanja dobila
tudi svojo praktično vrednost v sredinah, kjer obstajajo za uvedbo
popoldanske in nočne izmene vse možnosti.
Viktor Horvat
SPREHODI MED DELOVNIM ČASOM,
NAKUPI IN OBISKI BIFEJEV
Občan je prišel v Ormož in se je dopoldne
sprehajal po ulicah med veliko množico ljudi.
Opazoval je ljudi in nikakor si ni mogel raz-
ložiti. kako to. da jih je dopoldne, med delo-
vnim časom, tako veliko na cestah, v trgovinah
in predvsem v ošiarijah in to v delavskih plaščih
oz. oblekah.
Kaj je delovni čas? Takšno vprašanje bi se
mnogim morda zdelo malce nenavadno. Ni pa
tako. če poslušamo strokovnjake, ki trdijo, da
koristimo predvsem pa izrabimo slabo polo-
vico delovnega časa. To je kajpak samo po-
vprečje. da pač ne bi bilo zamere pri tistih, ki na
delovnem mestu zares tudi — delajo!
lorej so res med delovnim časom polne
ulice, ali je to, kot je občan imenoval osebna
folklorna posebnost.
Ta občan je naš človek, vendar živi v Angliji
že več kot dvajset let. Z njim sem se spustil v
daljši pogovor, ki mi jc pripovedoval vsemo-
goče, kar me je predvsem zanimalo. Tam so
ulice ob delovnem času skoraj prazne, okrep-
čevalnice in podobne ustanove, v teh urah za-
pirajo vrata. Za razliko od naših, ki so polne
tako zjutraj kot popoldne in zvečer. Ce ne
omenim samo tipičnega primera pred sedmo
uro zjutraj, ko si posamezniki nakupijo žgane
pijače in se kar razvrstijo v bifejih pred šankom.
kjer si naročijo kavico, hkrati pa pijejo alko-
holne pijače.
Iz tega je razvidno, da Slovenci zares doži-
vljamo žalostni proces alkoholizma: namreč že
od nekdaj smo preveč pili, — zato je alkoho-
lizem pri nas hud problem! V zadnjem času pa
se dviga poraba koncentriranih »žganih« pijač.
Nasploh je poraba alkohola v zadnjem času
dosegla visoko stopnjo, saj nam statistika pove,
da pri nas znaša letna poraba čistega alkohola
na prebivalca nekaj več kot petnajst litrov, v
tem je razvidno, da smo prekosili vse države
razen Francije.
Vsi dobro vemo. da v posameznih delovnih
organizacijah odgovornost ni najbolj učinko-
vita, da je dostikrat le kamutlaža soodgovor-
nim za neuspehe. Lahko je peti, ali prepevati
slavospeve za uspeh, za nastale težave pa je
težko najti pravega krivca. Odgovornost po-
sameznih ljudi bi veljala le. če bi soodgovorni
bili tako popolni, kot so za verne ljudi »po-
polni« svetniki. Žal pa teh ni. Zato bi bilo prav,
da vsak prevzame odgovorno mesto z določeno
obvezo, da vsak točno ve za svoje dolžnosti in
da za nepravilnosti tudi moralno in materialno
odgovarja. Menim, da je velik del naših težav
ravno v neodgovornosti. Nekateri to vsako-
dnevno bolezen naše nediscipline kratkomalo
povezujejo z nizko ali nerazvito osveščenostjo.
Kot nam že statistika kaže. moramo priznati,
da smo v zadnjem- letu to stanje znatno po-
pravili, a še zdaleč ne v celoti, zato mora naša
akcija teči .še dalje v tej smeri. Dolgo se že
sprašujemo, kakšen rezultat bi se pokazal v
delovnih organizacijah, če bi delavci bili pla-
čani po delu? Vendar je resnično nagrajevanje
po delu le še na papirju, in ga praksa šele tu in
tam videva.
Pravilno bi bilo, da bi se vsi skupaj slednjič
zavedali, da s tem povzročamo umetno ustva-
rjanje takšnega »dela« kot so sprehodi po uli-
cah, nakupi po trgovinah in pitje v gostinskih
lokalih. S tem zaviramo proizvodnjo in si kra-
demo kose kruha od mase dohodka za osebne
dohodke. Stališče vseh subjektivnih sil v naši
družbi in v prvi vrsti vsega delavskega razreda
je nam vsem prav dobro znano, preostane le še
to, da nam slednjič pride v »kri« in da se za-
vemo posledic negativnega ravnanja. Zavedati
pa se moramo tudi, daje potrebno v prvi vrsti
gledali na družbeni interes in šele na to, na svoj
osebni, da mu ne rečemo kar privatni in da ne
more biti naš delovni čas obremenjen z vsemi
mogočimi izvenslužbenimi opravili. Vse to pa
konec koncev od nas zahteva tudi zaostrena
svetovna in domača situacija.
Viktor Rajh
NALOGE V ZVEZI Z ZAKLJUČNIMI RAČUNI
Gospodarstvo v luči finančnih kazalcev
Po podatkih službe družbenega
knjigovodstva na dan 31. 12. 1981
se lahko sklepa, da je gospodarstvo
v občini Ptuj leto 1981 glede na te-
žave, ki so spremljale dogajanja v
tem letu, še kar uspešno 7.aključilo.
Stanje sredstev na žiro računih se
je nekoliko izboljšalo v primerjavi
z začetkom leta in to za 23 mili-
jonov ali 8 indeksnih točk, dospela
plačila prek žiro računov so v letu
1981 znašala 29.399 milijonov ali
za 42 indeksnih točk več kot v pre-
teklem letu, plačila za material in
materialne storitve so dosegla
22.598 milijonov ali 40 indeksnih
točk porasta. Za pogodbene
obveznosti je gospodarstvo izločilo
za 77 % več sredstev kot v pre-
teklem letu ali v znesku 224 mili-
jonov din, za zakonske obveznosti
je izločilo za 320 milijonov din več
sredstev ali za 112 %.
Podatki kažejo da se je indeks
rasti izplačil za osebne dohodke
ustalil med 131 do 132 točk in to že
od oktobra naprej in to kljub temu,
da so posamezne delovne organiza-
cije optavile delna izplačila že v
decembru za december 1981, izda-
tki za razna nadomestila (dnevnice,
potni stroški itd.) kažejo po podat-
kih za december rahlo upadanje,
prispevki iz osebnih dohodkov,
kažejo ustaljenost, saj je bila v pre-
teklem tričetrtletju rast med 107 do
108 indeksnih točk, prav tako jena
stalnem indeksu rasti plačevanje
prometnega davka, ki ga je bilo v
letu 1981 pobranega za 78 milijo-
nov več kot v letu 1980. Izplačila za
investicije so dosegla 107 indeksnih
točk. Zadolževanje gospodarstva
pri bankah je sodeč med razmerjem
odobrenih in odplačanih kreditov v
upadanju, saj je bilo to razmerje v
letu 1980 107 % v korist odplačil, v
letu 1981 pa je 126, oziroma je bilo
v letu 1980 več odplačanih kot odo-
brenih kreditov za 15 milijonov
din, v letu 1981 pa za 238 milijonov
din, kar je nadoknadeno z menič-
nim poslovanjem, saj znaša porast
indosiranih menic (direktna plačila
s sprejetimi menicami) za 206
milijonov din. Neugodno razmerje
pa se pojavlja med prodajo in
nakupom menic, saj je bilo v letu
1980 prodanih za 7 milijonov več
menic kot kupljenih, v letu 1981 pa
kupljenih za 87 milijonov več kot
prodanih, čeprav je izkupiček za
prodane menice skoraj enkrat večji
kot v preteklem letu, so pa izredno
narasli plasmani lastnih sredstev
(razne oblike združevanja) in to kar
za celih 526 milijonov dinarjev.
Že ta kratek pregled kaže, da se
je v gospodarstvu nekaj le premak-
nilo na bolje in to predvsem racio-
nalnejša poraba denarnih sredstev,
tudi s tem povezano uspešnejše
delo finančne operative v
gospodarstvu. Vendar pa vse te
kolikor toliko ugodne rezultate
zamegljuje napoved izgub, ki bodo
znašale po približnih ocenah za pre-
teklo leto okrog 60 milijonov din v
8 anketiranih temeljnih organizaci-
jah združenega dela.
Prej navedene ugotovitve veljajo
za vse panoge gospodarstva,'kti so
odstopanja med posameznimi
prejemki in izdatki več ali manj
enaka. Tako se giblje rast plačane
realizacije od 116 indeksnih točk v
gradbeništvu do 247 indeksnih točk
v finančnih tehničnih storitvah,
osebni dohodki so rasli od 122
indeksnih točk (vodno gospodar-
stvo, gradbeništvo) do 164 v stano-
vanjsko komunalni dejavnosti, kre-
diti so se gibali med indeksom 38,6
trgovina do 223 kmetijstvo, plačila
za investicije med indeksom 77
trgovina do 166 industrija itd.
Vpliv na tako različna gibanja je
iskati predvsem v več ali manj
doslednem izvajanju stabilizacij-
skih ukrepov in spoštovanju druž-
benih dogovorov.
V mesecu februarju bodo tekle
razprave v vseh delovnih organiza-
cijah o zaključnih račjnih za leto
1981 (začeti bi se morale že s 15.
februarjem), ko bi morali samou-
pravni organi in zbori delavcev
obravnavati poslovna poročila za
leto 1981 in sprejeti sklepe o do-
končni delitvi dohodka za leto
1981.
Prav bi bilo, da bi predvsem sin-
dikalna vodstva v posameznih DO
in organi samoupravne delavske
kontrole ponovno proučili prog-
ram aktivnosti, ki so ga prejeli za
obravnavo zaključnih računov za
leto 1979, ter prilagodili priprave
razprav temu programu, ki je v
kratkem naslednji:
—	ugotoviti bo potrebno, kje so
bili vzroki nizke rasti produktivno-
sti in s tem ustreznost obstoječega
sistema delitve dohodka za osebne
dohodke;
—	ugotoviti izvajanje sprejetih
sklepov ob obravnavi zaključnih
računov za leto 1980;
—	oceniti kvaliteto letnega popi-
sa in s tem v zvezi ukrepov o izva-
janju varovanja družbene lastnine;
—	ovrednotiti vrednost var-
čevalnih ukrepov;
—	oceniti spoštovanje družbenih
dogovorov pri delitvi sredstev za
osebne dohodke in ugotoviti
odstopanja pri stroških, ki so bili v
letu 1981 omejeni po družbenem
dogovoru;
—	podati oceno dela posamez-
nih strokovnih služb, posebno
vzdrževanja, priprave dela, ko-
merciale in njihovega prispevka k
doseženim rezultatom v preteklem
letu;
—	podati oceno učinkovitosti
skupnih služb, izvršitev sprejetih
programov dela in realnost izlo-
čanj za skupne službe glede na do-
sežene rezultate v celotni delovni
organizaciji;
—	ugotoviti vzroke izpada
proizvodnje v preteklem letu;
težave v preskrbi z repromateria-
lom, izkoristkom delovnega časa,
odsotnosti z dela in upravičenosti
sestankovanja med delovnim
časom;
—	ugotoviti izkoriščenost kapa-
citet, s tem v zvezi dohodkovne
povezave znotraj delovne or-
ganizacije in s poslovnimi part-
nerji;
—	posebna naloga samoupravne
delavske kontrole pa je, da poda
delavcem oceno delovanja samou-
pravnih organov, oceno izvajanja
sprejetih sklepov na samoupravnih
organih;
—	v vsaki od teh točk je potreb-
no opredeliti tudi odgovornost
posameznih nosilcev nalog za
neizvajanje sklepov in sprejetih
smernic poslovanja v letu 1981,
—	na prvih zborih, na katerih se
bo obravnavalo poslovodno poro-
čilo, je potrebno tudi oceniti in
sprejeti planske usmeritve za leto
1982, če že niso bile sprejete v
mesecu decembru preteklega leta
oziroma v januarju tekočega leta.
To je le kratek povzetek prog-
ramskih izhodišč za razpravo o
zaključnih računih, ki so veljala v
preteklih letih in je prav, du se s
prakso iz prejšnjih let nadaljuje,
predvsem pa morajo ta poročila v
razumljivi obliki biti posredovana
vsem delavcem v temeljni in drugi
organizaciji združenega dela.
Prav bi bilo tudi, da bi na teh
zborih bili sprejeti konkretni var-
čevalni ukrepi, predvsem glede po-
rabe repromateriala, izboljšanja
kvalitete proizvodnje, delovne di-
scipline in določena odgovornost
posameznih nosilcev nalog, da ne
bi izzveneli ti sklepi po običajnem
,,mi bomo, mi moramo, potrebno
je", ampak da bo vsak po samou-
pravnem aktu ali pravilniku odgo-
vorni delavec neposredno zadolžen
za izvajanje posameznega ukrepa
oziroma za kontrolo izvajanja tega
ukrepa, kar ne nazadnje zahteva
od- vseh tudi zakon o združenem
delu.
Ivo Granda
PRED SPREJEMOM PLANA
V	delovni organizaciji MIP se intenzivno pri-
pravljajo na sprejem planskih dokumentov za
leto 1982. O pripravah na sprejem oziroma o
osnovah gospodarjenja v letu 1982 je Franc
Zadravec, pomočnik direktorja DO povedal:
,,V DO MIP oziroma že v sestavljeni
organizaciji smo se dogovorili, da naj bi bila pla-
nirana realizacija višja za 20 odstotkov kot v letu
1981. Pri tem so upoštevane že cene, ki bodo po
republiški in zvezni resoluciji naraščale počas-
neje kot v preteklem letu.
Tudi letos bomo v okviru DO delali na istih
področjih kot v letu 1981. Pomeni, da poslujemo
v Veleprodaji v delovnih organizacijah v Len-
davi, Šmarju, Radgoni, Ormožu, Lenartu in v
občini Ptuj, drugih sosednjih občinah pa neko-
liko manj. Kupce v omenjenih mestih Vele-
prodaja oskrbuje kvalitetneje. V okviru te
temeljne organizacije ne predvidevamo nobene
razširitve. Prizadevali si bomo le za kvalitetnejšo
oskrbo tistih prehrambenih artiklov, ki jih sedaj
primanjkuje. Gre predvsem za meso, mesne iz-
izdelke, zelenjavo, sire in druge artikle.
V	tem letu pa želimo graditi hladilne napra-
ve, urediti prevoz, nabaviti hladilne kamione,
opremiti skladišče s potrebnim inventarjem in
opremo ter potrošnikom v omenjenih občinah
nuditi kompletnejši asortimant, kot smo ga nu-
dili v letu 1981.
Sredstva, potrebna za omenjena dela bomo
skoraj v celoti sami zagotovili, le majhen delež
bo združenih sredstev.
V Maloprodaji, ki ima prodajalne le v ptuj-
ski občini, razen ene v občini Ljutomer, prav
tako delamo na izboljšanju preskrbe. V ta na-
men bomo nekatere prodajalne modernizirali in
specializirali in tako potrošnikom nudili
ugodnejše nakupe in večji asortimant blaga. Se
vedno je odprta investicija v KS ,,Boris Ziherl".
Z MlP-ove strani smo storili vse, da bi do grad-
nje prišlo. Oddali smo kompleten investicijski
elaborat, sedaj pričakujemo rešitev.
Število zaposlenih v Veleprodaji in
Maloprodaji ostane nespremenjeno. Pomeni, da
bomo morali zaposleni narediti več tudi glede na
to, da pričakujemo na nekaterih področjih pove-
čano prodajo.
Zaščita je v posebnem položaju, saj jo pestijo
težave zaradi pomanjkanja reprodukcijskega
materiala, predvsem bombaža in tudi usnja.
Delavci te temeljne organizacije so se ob koiicu
preteklega leta preselili v nove proizvodne pro-
store. Glede na izboljšane delovne pogoje, v
delovni organizaciji upravičeno pričakujemo
tudi povečano oprizvodnjo.
Tudi v delovni skupnosti se število zaposlenih
v tem' letu ne bo spremenilo. Povečala se bo
računalniška obdelava podatkov, saj smo ob
koncu leta 1981 prenesli materialno poslovanje,
skladišče prehrane v celoti na računalnik. S tem
se je tudi obdelava podatkov izboljšala.
Plani še niso sprejeti, ker niso znani nekateri
pomembni stroški, to so tisti stroški in dajatve,
ki so vezani na družbeni dogovor. Upamo, da
bomo na zborih delavcev ob koncu februarja te
dokumente tudi sprejeli."
V delovni organizaciji MIP se pripravljajo
tudi na sprejem oziroma razprave zaključnega
računa za leto 1981. Po dogovoru z DPO bodo
prve razprave, ki bodo v glavnem zajemale
količinske podatke poslovanja izvedli že ob
občnih zborih osnovnih organizacij sindikata.
Računajo, da bodo z zbori zaključili do 12.
februarja. Za čimboljšo informiranost delavcev
bodo izdali štiri številke informacij, ki bodo izšle
do konca meseca. V prvi številki, ki je izšla 14.
januarja so zabeležili vse podatke tekočega
poslovanja in druge potrebne informacije, v
drugi številki bo objavljeno vso gradivo v zvezi z
občnimi zbori osnovnih organizacij sindikata, v
tretji številki bo gradivo za volitve, v četrti
informaciji, ki bo razdeljena v dva dela, bodo
zajeti količinski in vrednostni kazalci poslovanja
v letu 1981.
MG
tednik - 21. januar 1982
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Ocena dela osnovnih organizacij sindikata
v nreteklem tednu so v osnovnih
organizacijah sindikata ptujske
oWine pričeli z občnim, zbori, na
katerih ocenjujejo delo osnovne
organizacije v preteklem obdobju
in sprejemajo osnove delovanja v
prihodiem obdobju. Posebno
^zornost pa bodo v kongresnem
letu posvetili tudi pripravam na
kongrese. Po dogovoru, ki so ga
sprejeli sindikati, morajo biti
občni zbori osnovnih organizacij
zaključem do 28. februarja. O
tem, kako smo se v občim pri-
pravili na občne zbore je povedal
Franc Klemenčič. sekretar občin-
skih odborov sindikata dejavnosti:
,,V tem letu poteče mandat tudi
osnovnih organizacijam sindikata,
kot tudi konferencam osnovnih
organizacij sindikata, občinskim
odborom sindikatov dejavnosti m
občinskemu s'vetu ZSS Ptuj. Rok
za izvedbo občnih zborov osnov-
nih organizacij sindikata je 28.
februar, za konstituivne konferen-
ce pa 15. marec. Skupščine obči-
nskih odborov pa morajo biti
zaključene do konca meseca mar-
ca. Volilna skupščina občinskega
.sveta bo predvidoma 5. maja.
Skladno s tem dogovorom sedaj
poteka v sindikatih druga faza
priprav, to je kadrovanje, ki je
najbolj odgovorna naloga sindika-
tov. Že sedaj ugotavljamo, da te-
mu vprašanju posvečajo premalo
pozornosti tako v zvezi komuni-
stov, kot tudi v strokovnih službah
v združenem delu in delovnih
skupnostih. Tako ostaja kadro-
vanje še vedno v rokah posamezni-
kov oziroma samega predsednika
osnovne organizacije sindikata.
Kadrovanju je potrebno posveti-
ti potrebno pozornost tudi zaradi
tega, ker večini sindikalnih
predsednikov prav letos poteče že
drugi mandat. Kadrovska komisija
pri občinskem svetu ZSS v Ptuju je
postavila odločno zahtevo za
pomladitev sindikalnih vodstev.
Iz zapisnikov osnovnih
organizacij sindikata je tudi raz-
vidno, da so v več osnovnih
organizacijah evidentirali sindikal-
na vodstva iz skupnih služb.
KacJ!o\ <;ka komisija in predsedstvo
občinskega sveta pa odločno
odklanjata takšne rešitve. Zato
predlagamo osnovnim organizaci-
jam, da izberejo vodstva sindika-
tov iz vrst neposrednih proizvajal-
cev.
V	teku so tudi kadrovske pripra-
ve za občinske odbore. Pred ob-
činskimi odbori so velike naloge,
ki bodo pri uresničevanju zahteva-
le veliko požrtvovalnosti in odgo-
vornosti, zato je potrebno da
osnovne organizacije na svojih
občnih zborih ocenijo tudi de-
lovanje občinskih odborov sindi-
katov dejavnosti, predvsem pa
.svojih delegatov, ki delajo v teh
odborih.
V	osnovnih organizacijah sindi-
kata sedaj razpravljajo tudi o
predlogih za občinsko vodstvo sin-
dikata v prihodnjem obdobju. Ta-
ko imajo osnovne organizacije vse
možnosti, da se izrečejo o predla-
ganih kandidatih. Na občnem zbo-
ru bodo osnovne organizacije
podale celovito oceno lastnega de-
lovanja; za njeno dobro delovanje
pa so odgovorne vse družbeno-
politične organizacije. Pri izvedbi
občnega zbora osnovne or-
ganizacije je potrebno posebej
paziti, da bi vsa skrb za izvedbo
občnega zbora ne ostala samo v
rokah predsednika osnovne or-
ganizacije sindikata.
Ne morem mimo dejstva, da je
bilo sindikalnim delavcem lažje
delati, ko se nam je življenjski
standard zviševal. Danes, v času
stabilizacijskih prizadevanj so
zadeve težje in tudi bolj odgovor-
ne. §e vedno stabilizacija ni prišla
do vsakega, v sindikatih pa smo
odgovorni, da se breme stabilizaci-
je enakomerno porazdeli na vse.
Pregled evidentiranih kandi-
datov kaže, da gre v večini prime-
rov za mlade ljudi, veliko pa je tu-
di žensk. Za dobro delo pa si bodo
morali pridobiti ustrezne izkušnje.
Za bodoča delovanja sindikatov
bp potrebna tudi večja kolektiviza-
cija.
MG
POGOVOR S FRANCEM VAMBERGERJEM
PETA PREKOMORSKA BRIGADA
O dogodkih iz NOB je bilo v
Tedniku že veliko napisanega. Bolj
malo pa smo pisali o vlogi preko-
morskih brigad, točneje o V.
prekomorski brigadi, v kateri je
bilo tudi precej Ptujčanov.
K razgovoru smo povabili Fran-
ca Vambergerja, predsednika
krajevnega odbora ZZB NOV
heroja Lacka v Rogoznici, sicer
udeleženca V. prekomorske
brigade. Tovariš Vamberger je bil
komandir ene od čet v tej brigadi,
zato smo menili, da bi bil pogovor
z njim najprimernejši, čeprav je v
ptujski občini še veliko živečih
borcev te brigade.
Za uvod smo mu postavili vpra-
šanje, ki je nasploh zanimivo za
mlado generacijo. Od kod prav-
zaprav naziv V. prekomorske bri-
gade, kako je bila formirana?
,,Začeti je treba pri dejstvu, da
nas je bilo prva leta vojne veliko
mobiliziranih v nemSko vojsko.
Tudi sam sem bil prisilno mobili-
ziran 23. novembra 1943, saj je
znano, da v Ptuju takrat še ni bilo
organizacije za vstop v narodno
osvobodilno vojsko. Spomnim se,
ko so nas iz Ptuja odpeljali v
Nemčijo, v mesto Transtein, kjer
smo bili teden dni. Zatem so nas
odpeljali v Francijo, če se ne mo-
tim v mesto Gab Grenoble.
V glavnem smo bili takrat mlaj-
ši ljudje, fantje, ki še niso služili
vojske, precej pa je bilo tudi lakih,
ki so že služili bivšo Jugoslovansko
vojsko. Sam sem vodil organi-
zacijo bega iz nemške vojske s po-
močjo Francozov. Datuma se ne
spomnim., vem pa, da je bilo okrog
enih ponoči, ko nas je 24 oboro-
ženih vojakov pobegnilo iz nemške
vojske k zavezniški. Prišli smo v
kanadsko vojsko, kjer so nam
takoj postavili šotore in nam dali
dovolj hrane. Po tednu dni so nas
odpeljali v Anglijo.
S tem sem želel povedati, da je
bila peta prekomorska brigada
sestavljena v glavnem iz Slovencev,
ki so bili prej v nemški vojski pa
so pobegnili, ali pa so bili zavez-
niški ujetniki. Naziv prekomorska
pa je nastal zaradi tega, ker so naši
fantje s pomočjo zaveznikov
dejansko prišli v domovino prek
morja. In sicer iz Anglije v Italijo
in od tam z ladjami prek morja v
Jugoslavijo."
Se spominjate imen Ptujčanov,
ki so bili takrat z vami?
,,Moj najožji sodelavec pri begu
iz nemške vojske je bil Janko Ba-
števc iz Cirkovc. On mi je dejan-
sko pomagal organizirati pobeg. V
sami V. prekomorski brigadi pa je
bilo Ptujčanov po podatkih prek
120, vseh imen pa se ne spomi-
njam. So pa lepo napisana v knjigi
o tej brigadi."
Kdaj ste z brigado prišli v-
Jugoslavijo?
,,Uradno je po podatkih bila V.
prekomorska brigada formirana
23. decembra 1944 v Splitu.
Dejansko pa so bili bataljoni
formirani že prej v Angliji. No, ta
naša brigada je imela štiri
bataljone s prek 3200 mož, bili
smo popolnoma oboroženi z
angleškim orožjem."
Kakšne akcije pa ste imeli potem
v Jugoslaviji?
,,Prvi in drugi bataljon je v
glavnem vodil borbe z ustaši na
relaciji Split—Zadar. Najhujše
borbe pa so potekale v Liki. Mi-
slim, da je tam potekala tudi
najhujša borba, in sicer za Gospič,
ki je bil utrjeno ustaško mesto. Do
takrat, po govoricah še ni stopila
vanj partizanska noga. Spominjam
se tudi borbe za vas Belej in pa za
cesto Karlobag—Gospič. Imeli
smo precej izgub."
»V vseh borbah je padlo iz
ptujske občine 16 borcev. Treba je
vedeti, da smo po borbah v Liki
krenili prek Korduna v Slovenijo,
kjer so ostanki domačih kvizlin-
gov in sovražniki nudili še pre-
cejšen odpor. Žal že nekaj let
ugotavljamo, da teh 16 padlih
borcev V. prekomorske brigade
nima nikjer postavljenega spo-
menika. Čas bi bil, da bi jim ga v
Ptuju že enkrat postavili. V Lju-
tomeru in v nekaterih drugih slo-
venskih mestih so podobne spo-
menike borcem prekomorskih
brigad že postavili.«
Vsi živeči borci V. prekomorske
brigade se vsaki dve leti srečujete.
Kako potekajo ta srečanja?
>>Naša, V. prekomorska briga-
da ima domicil v Celju, delujemo
pa po pododborih. Sem delegat
pododbora Maribor. Prek naših
pododborov vzpostavljamo vse
kontakte za razne prireditve in
srečanja, kijih prirejamo vsako
drugo leto. Žal ugotavljamo, daje
že precej tovarišev umrlo, saj nas
je na vsakem srečanju manj. Sicer
pa potekajo vsa naša srečanja v
izredno vedrem vzdušju in zmeraj
odhajamo domov obogateni z
oživljenimi spomini.«
Prav gotovo bi lahko na to temo
še veliko povedali, .saj je izredno
zanimiva. Vsem tistim, ki jih za-
nimajo podrobnejši podatki o V.
prekomorski brigadi pa ne bo
odveč priporočilo, da sežejo po.
knjigi Jožeta Šmita, Rada Bor-
dona in Albina Klena pod naslo-
vom Peta prekomorska brigada.
Ta knjiga je na 340 straneh izšla
leta 1969 pri knjižnici NOV POS v
Novi Gorici. Priloga k knjigi je
tudi abecedni seznam vseh borcev
te brigade. Iz spiska padlih borcev
V. prekomorske pa smo našli tudi
16 imen iz Ptuja in okolice: Anton
Cafuta iz Podleninika. Franc
Cestnik iz Hajdine. Ivan Ferk iz
Ptuja, Ivan Fijačko iz Cirkulan.
Franc Gašparič iz Bratislave. Jože
Kumer iz Slovenje vasi, Janez Lah
iz Dragovič. Majhenič iz okolice
Ptuja. Franc Murko iz Moškajnc.
Petek iz Ptuja, f'ranc Rakuša iz
Hlaponec. Franc Roškar iz Mo-
škajnc, Janez Svenšek iz Lancove
vasi. Jože Svenšek iz Lancove
vasi. Ivan Bakolič iz okolice Ptuja
in MiroslavJakoličizKrčevihepri
M. Ozmec
Franc Vamberger kot borec V.
prekomorske brigade ...
... in dandane.s, kot predsednik
krajevnega odbora ZZB NOV v
Rogoznici.
OSEBNI INTERESI ŠE VEDNO PRED DRUŽBENIMI
če redno spremljamo delo de-
legatov v skupščinah samoupra-
vnih interesnih skupnosti in v
občinski skupščini, lahko to brez
obotavljanja trdimo. Še zmeraj,
ko je šlo za odločanje o družbe-
neni interesu, ki bi naj porinil v
ozadje osebnega, je prišlo do te-
žav. Ljudje smo pač taki, da naj-
prej vidimo sebe in svoje težave
sele potem so na vrsti sosedje
prijatelji znanci s svojimi željarni
m interesi, družbeni pa je v zad-
njem kotičku na.še zavesti Zani-
mivo paj^e naslednje - vi.šja kot je
raven odločanja, bolj je prevla-
dujoč družbeni interes. Ali dru-
pče povedano'- na republi.ški
ravni odločanja prevlada druž-
beni. na ravni krajevne .skupnosti,
pa tud 1 občine, pa dostikra t osebni
nteres. Zadnji primer takega od-
iranja je bil v krajevm skupnosti
<^'rkovce, ko .so razpravljali o
Odprtju gramoznice. Krajani so
t^ili odločno proti temu in sklenili,
ua krajevna skupnost ne bo dala
soglasja k odločitvi o gramoznici v
em predelu Dravskega polja, kot
rLni	občin.ski
Lx)kacijska razprava je bila že
"'SO pa bile opravljene še
nobene geološke m druge po-
trebne raziskave. Znano pa jc. da
je gramoz na tem območju med
najbolj kvalitetnimi. V občini je
sicer okrog 250 gramoznic, vendar
so mnoge že izčrpane, občina Ptuj
pa letno potrebuje okrog 600 tisoč
kubičnih metrov gramoza. V
krajevni skupnosti Cirkovce ali
natančno v naselju Starošince bi
naj za gramoznico namenili 376
hektarov zemlji.šč, skupno z va-
rovalnimi in zelenimi pasovi, za
sam izkop pa 120 hektarov. Tako
bi menda pet vasi ostalo brez go-
zdov — torej tudi brez stelje, ku-
riva in gradbenega lesa. Krajani
so opozorili, da bi s z odprtjem
gramoznice precej spremenilo
tudi bivalno okt)lje. saj bi naj po-
leg gramoznice zgradili tam to-
varno betonskih izdelkov, da bo
imela gradbena operativa delo.
uredili pa bi naj tudi asfaltno
bazo. ker tista pri Vidmu ne za-
došča za potrebe občine. Predla-
gali so tudi. da bi bolje izkoristi-
ščali že obstoječe gramoznice v
Dupleku^ Sturmovcu. gramoz iz
stare dravske struge, lomljenec v
Halozah in Slovenskih goricah in
ostala nahajališča. Zaradi vseh
navedenih razlogov so torej kra-
jani proti kakršnim koli posegom
v njihovo okolje.
Treba je reči, da .so krajani v
preteklih letih marsikaj zgradili z
lastnim denarjem in s prostovolj-
nim delom, vendar jim je zmeraj
pomagala širša družbena sku-
pnost. seveda z razpoložljivimi
sredstvi. Pa vendar so se vedno
lomila kopja, ko je šlo za uvelja-
vitev družbenega interesa na tem
območju. Morda tudi zaradi sla-
bih izkušenj s slovenskim elek-
trogospodarstvom, kije pod dalj-
novodi namesto njiv ali pašnikov
»uredilo« neprehodno grmičevje,
trnje in pritlikavo drevje. Če kaj
drži. potem gotovo to. da se v naši
družbi na napakah sploh ne uči-
mo. Ali pa se morda nočemo?
N. Dobljekar
Uspešni v predvolilnih
aktivnostih
Prvi dnevi letošnjega leta potekajo v občini Slov. Bistrica v znaku
priprav na volitve. Z dosedanjimi aktivnostmi so v bistriški občini
ptnsem zadovoljni, čeprav bi lahko v posameznih sredinah pristop k
aktivnostim v tej smeri bil tudi širši. Kljub temu pa aktivnosti potekajo
po m)ti. ki JO je v lanskem letu začrtala OK SZDL in v njenem okviru
volilna komisija. O vseh aktivnostih in o že opravljenih nalogah ter
doseženih rezultatih, ta komisija sproti obvešča vse družbenopolitične
organizacije v občini. To opravlja predvsem po posebnem volilnem
biltenu, ki ga v ta namen izd^a komisija v 350 izvodih.
V delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih so evidentirali
skupno okoli 500 možnih kandidatov za najrazličnejše delegacije,
samoupravne organe pa tudi družbenopolitične funkcije. Danes pa so
že dani v javno razpravo tudi evidentirani možni kandidati za opra-
vljanje odgovornih funkcij v občinski skupščini in izvršnem svetu
občine Slov. Bistrica.	Viktor Horvat
0	NESKLEPČNOSTI
IN NAČINU
IZBORA NAJBOLJŠIH
1	udi za ponedeljek, 11. januarja napovedana .seja obeh zborov
skupščine telesnokulturne skupnosti občine Ptuj je pokazala, daje na
mestu razmišljanje o tem, daje skupščina preštevilna. To je namreč še
kako opazno pri udeležbi, ki je skoraj vedno samo nekaj nad sklepč-
nostjo. Takrat seje ni bilo zaradi nesklepčnosti zbora uporabnikov. Zbor
izvajalcev je bil tik nad sklepčnostjo — od 25 je bilo prisotno 13
delegatov, v zboru uporabnikov pa je za sklepčnost manjkalo kar 12
delegatov. Ta zbor šteje 75 delegatskih mest. Zanimivo je tudi, da bi bila
seja precej krajša od običajnih, čeprav vsebina ni bila nepomembna.
Delegati bi morali sprejeti samoupravna sporazuma o kadrovski jx)litiki
in tekmovalnih sistemih, program dela telesnokulturne skupnosti za
letos ter višino prispevne stopnje in sklep o začasnem financiranju v
prvih treh mesecih do sprejetja finančnega načrta. Zlasti slednji trije so
za nemoteno delo skupnosti v tem času najbolj potrebni. Vendar tudi to
ni spodbudilo vodje delegacij in konferenc delegacij, da bi za sejo
zagotovili udeležbo svojih delegatov. Kaže, da vodje svojih nalog ne
opravljajo — ne sklicujejo sej in tako ni delegiranja. Ob volitvah 82 bi to
vsekakor kazalo upoštevati in izvoliti tiste, ki so pripravljeni delati. To,
da se nekdo spozna na šport in telesno kulturo namreč še ne pomeni, da
bo tudi dobro delal. Torej, bolje je izvoliti tiste, ki se manj spoznajo in
želijo delati, kot pa poznavalce, ki jim ni do dela.
Tako je takoj po ugotovitvi nesklepčnosti bila proglasitev najboljših
športnic, športnikov in ekip za leto 1981 ter podelitev Bloudkovih značk
za večletno aktivno in požrtvovalno delo v telesni kulturi. Tudi izbor
športnikov, ki gaje po predlogu komisije za prireditve in odlikovanja po
svojem mnenju opravil izvršni odbor telesnokulturne skupnosti, zasluži,
da mu posvetimo nekaj dodatne pozornosti. Ne gre za izbrane športnice,
športnike in ekipe. Ti so na športnem polju pokazali veliko, dosegli lepe
uspehe in zasluženo prejeli priznanja. Gre za način izbora. Moti namreč,
da je izvršni odbor, sicer neenotno, iz izbora izključil takoimenovane
tehnične športe. Gre za moto športe, letalske športe in streljanje — pri
izboru pa je upošteval šah in vse ostale športne panoge, da tega v
sedanjem trenutku ne bi smeli storiti. Zakaj? Predvsem iz dveh razlogov.
Prvič: tudi takoimenovane tehnične športe upoštevamo pri finan-
ciranju; in drugič: tudi ti športi oziroma njihove organizacije, klubi ali
društva, so člani Zveze telesnokulturnih organizacij — tako kot vse ostale
športne panoge. Postavitev omenjenih športov v drugačen položaj — je
treba opraviti nekoliko drugače in ne pri izboru najboljših. To pa dosedaj
v telesni kulturi ptujske občine še nismo uspeli. O tem sicer govorimo ob
takšnih ali drugačnih priložnostih, storili pa nismo še nič.
Ne bi sedaj ugotavljali ali je te športe potrebno izločiti ali ne. To
namreč že posega na področje ugotavljanja koristnosti športnih panog,
kjer si tudi strokovnjaki niso enotni. Dokler jih podpiramo, tako dolgo jih
moramo upoštevati tudi pri izboru najboljših. Seveda pa se o tem takoj
postavi vpra.šanje kriterijev za izbor. Res je, da jih v ptujski občini
nimamo, kazalo pa bi jih imeti. Logično pa je, da je brez dodatnih
kriterijev odločilen rezultat, doseženo mesto ne glede na konkurenco, ki
pa je zelo različna, pravtako tudi kvaliteta. To pa so še dodatni vplivi na
ocenjevanje dosežkov. Morda bi bila najboljša rešitev v naslednji smeri:
s priznanji nagraditi najboljše iz posameznih športnih panog. Kajti,
znotraj panoge so primerjave možne, med panogami pa zelo težavne in
dokaj osebne.
Res je, da naslov najboljšega razen moralne spodbude ne prinaša
nobenih drugih koristi, res pa je tudi, da osebni občutki lahko pri izboru
nekatere športnike zelo prizadenejo. Tokrat so gotovo prizadeli strelce,
letal.ske in moto športnike, ki .so v letu 1981 dosegli precej zavidljivih
uspehov — od republiških, zveznih in balkanskih naslovov do uspe-
šnega sodelovanja na mednarodnih tekmovanjih in prvenstvih. Delajmo
zavzeto naprej, podobni spodrsljaj kot letos pa se nam v prihodnje ne sme
več primeriti.	L. Kotar
OB 39-LETNICI PADCA POHORSKEGA
BATALJONA
PRELITA KRI BORCEV
NAS OBVEZUJE
Iz ognja, krvi in solz seje rojevala naša nova — Titova Jugoslavi-
ja. V temelje te naše zmage in svobode so vgradili svoja -mlada življenja
tudi borci prvega pohor^ega bataljona. Kar 69 jih je tistega mrzlega
januarja 1943 obležalo na okrvavljenem snegu pri Treh zebljih nad
Osankarico.
Kot prošnja leta so občani Slovenske Bistrice tudi letos nadvse
.svečano počastili spomin na padle junake. Svečanosti so se med
drugim udeležili tudi predstavniki občin iz Svetozareva, Čičevca iz
brat.ske Srbije in tudi številni borci, ki so boj nadaljevali ter svojci
padlih junakov.
Občani in delovni ljudje s tem izpričujejo to privrženost s prizade-
vanji in ustvarjalnostjo za izgradnjo naše socialistične in samoupravne
družbe. Tako so ob tej jpriliki izročili namenu nekaj novih objektov.
Med drugim prizidek k Stuhčevem domu pri Treh kraljih, novo šolo v
Smartnem (o čemer smo že poročali).
Na kraju, kjer je v neenaki borbi izkrvavel bataljon, pa smo
osmega januarja lahko srečali tudi ljudi iz raznih drugih "krajev, zlasti
iz Rus, kajti tudi občani Ruš imajo na dan, ko je padel bataljon svoj
občinski praznik. Prišli so ljudje iz Slovenskih Konjic, Celja, Ljubljane,
Lenarta, da se poklonijo spominu. Prižigali so sveče, polagali vence,
sveže šopke nageljnov.
Na Pohorju, ob muzeju pohorskih partizanov na Osankarici smo
se ob tej priliki pogovarjafi tudi z Adolfom Klokočovnikom, predsed-
nikom Izvršnega sveta skupščine Slovenska Bistrica, ki nam je med
drugim povedal:
»Narodnoosvobodilna borba nas danes navdihuje, zato skušamo
ob vsakoletnem prazniku napraviti neke vrste inventuro naših dosež-
kov v preteklem letu, hkrati pa sprejmemo že tudi zavezo za uresniče-
vanje novih nalog, kajti živimo v prelomnih trenutkih našega razvoja,
ko si mora vsak na svojem delovnem mestu prizadevati, da^i ustvaril
čimveč, da bi čimbolj dobro gospodarili, skratka, da bi na.šli še boljše
metode dela. Zavedamo se, cfa .so ekonomski odnosi s tujino prioritet-
na naloga našega gospodarstva. Resnica je, da o izvozu veliko govori-
mo, premalo pa potem napravimo. Drugo kar želim povdariti, prizade-
vati si moramo, da bomo tudi naše kmetijstvo spravili na boljšo pot, saj
smo prav kmetijstvu zadnje čase posvečali premalo pozornosti, skoraj-
da zanemarjali, kar moramo v sedanjem trenutku popraviti...«
Franjo Hovnik
Svečke so zaplapoiale v spomin padlim
4 - iz naSih krajevnih skupnosti
21. januar 1982 -
tednik
DELOVNI USPEHI SPODBUDA
ZA PRIHODNOST
Prebivalci krajevne skupnosti
Makole so predvsem z lastnim
delom in vlaganji uspeli napravi-
ti velik korak v gosp)darskem
napredku svojega kraja. To je še
toliko pomembnejše, ker je KS
Makole ena od treh manj razvi-
tih v občini Slov. Bistrica. Ti
uspehi so še posebno vidni po
letu 1977, ko so se v tej K S
od'.<>čiIi za samoprispevek, kate-
rega sredstva .so vlagali v hitrejši
gospodarski razvoj.
V	zadnjih nekaj letih so na
območju KS Makole s sredstvi iz
samoprispevka, delno z drugimi
sredstvi in z lastnim delom uspeli
zgraditi blizu štiri kilometre as-
faltirane ceste med kraji Pe-
čke—Ložnica, ki jih povezuje z
občinskim središčem Slov. Bistri-
co. Asfaltirali so tudi en kilome-
ter ceste iz Makol do Jelovca,
pomembne uspehe so dosegli na
področju elektrifikacije pred-
vsem oddaljenih krajev. Za bolj-
šo oskrbo z električno energijo pa
so zgradili v zadnjih letih štiri
transformatorske postaje, popra-
vili so nekaj mostov, predvsem
čez reko Dravinjo. Številne nalo-
ge so opraviH na področju komu-
nalne urejenosti krajevne skup-
nosti.
V	Makolah in njeni okolici pa
še vedno občutijo težave v oskrbi
s pitno vodo, kar je tudi ena od
prednostih nalog pri nadaljnjem
razvoju. Že to leto načrtujejo, da
bodo vodovod Studenice—Ma-
kole pripeljali na območje KS
Makole tudi s pomočjo mladih
brigadirjev občine Slov. Bistrica,
ki so se v tej akciji izkazali že v
letu 1981. Vrednost doslej opra-
vljenih del na območju KS
Makole znaša okoli 20 milijonov
dinarjev, od tega so 20 odstotkov
prispevali iz sredstev krajevnega
.samoprispevka.
Prav gotovo velika pridobitev
za hitrejši gospodarski razvoj KS
Makole je gradnja tovarne rele-
jev in programatorjev v Mako-
lah, kjer je dobilo zaposlitev
okoli sto domačinov in kar je še
pomembneje, to so predvsem
ženske, ki le težko dobijo delo na
območju občine.
Zgraditev industrijskega ob-
jekta, urejenost cest. komunalnih
objektov, elektrifikacije, vodo-
vodnega omrežja in tudi poživi-
tev gostinske turistične ddavno-
sti, predvsem na gradu Staten-
berg, so v veliki meri pripomogli,
da se krajani sedaj v večji meri
odločajo ostajati v domačem
kraju, kar je še posebno po-
membno, saj je bila prav KS
Makole pred leti med prvimi po
številu iz.seljenih prebivalcev.
Opaziti je tudi večjo gradnjo
stanovanjskih objektov, kar še
posebno velja za zasebne stano-
vanjske hiše. Gradijo pa tudi šest
stanovanjski blok v Makolah.
Vsi ti delovni uspehi so samo
korak v nadaljnjih prizadevanjih,
da bi se KS Makole končno
dvignila iz nerazvitosti. Da bi to
tudi uspeli, so pričeli razprave o
podaljšanju samoprispevka, saj
se bo sedanji iztekel sredi letoš-
njega leta. Posebni koordinacij-
ski odbor je že pripravil osnutek
programa novega samoprispev-
ka. O njem pa so razpravljali že v
številnih sredinah. Razprave so
prinesle tudi nekaj dopolnitev,
kar je samo potrdilo, da so
krajani zavestno pripravljeni so-
delovati v ustvarjanju in hitrej-
šem razvoju krajevne skupnosti,
saj se zavedajo, da brez samopri-
spevka ne bo mogoč nadaljnji
gospodarski razvoj.
Podaljšanje samoprispevka bi
veljalo za naslednjih pet let, z
zbranimi sredstvi pa bi, seveda
ob nadaljnjem sodelovanju širše
družbene skupnosti, dokončali
akcijo za zagotavljanje dovoljnih
količin pitne vode za celotno
območje krajevne skupnosti, na-
dalje bodo poskrbeli za gradnjo
elektro energetskih objektov,
med njimi tudi pet transforma-
torskih postaj, vso skrb pa bodo
posvetili nadalnjemu asfaltiranju
in urejanju cest na območju KS.
Tudi PTT storitvam bodo posve-
tili pomembno mesto, saj načrtu-
jejo, da bodo razširili kar za okoli
15 km telefonskega omrežja.
Med prepotrebnimi je tudi grad-
nja doma krajanov, saj je sedanji
v zelo slabem stanju.
Nalog je seveda še več, uresni-
čili pa jih bodo lahko samo z
zavestnim odločanjem o nadalj-
njem razvoju, kije tudi v novem
samoprispevku.
Besedilo in posnetek: Viktor
Horvat
Zimska podoba središča KS Makole
SLOVO OD IVANA ILOVARJA |
Prvi delovni dan letošnjega leta
so se številni Ptujčani, predvsem pa
člani ZZB NOV in krajani krajevne
skupnosti Jožeta Potrča na novem
ptujskem pokopališču poslednjič
poslovili od tovariša, borca, prija-
telja in aktivnega družbenopolitič-
nega delavca IVANA ILOVARJA.
Že aprila lansko leto je dopolnil 75
let, bil pa je Se vedno mladosten,
delaven v krajevni organizaciji
ZZB NOV, v društvu upokojencev,
kot član delegacije KS za zbor kra-
jevnih skupnosti občinske skupšči-
ne in drugod. Sredi dela in načrtov
za naprej, ga je nenadoma ustavila
zahrbtna bolezen. Ob pomoči
zdravniške znanosti in s trdno voljo
se ji je še dva meseca upiral, toda
omagal je in neizprosna smrt ga je
mnogo prezgodaj iztrgala iz naših
vrst.
Končal je življenjsko pot tovariš
Ivan, pot, ki jo je začel z rojstvom,
29. aprila 1906 v vasi Gozd pri Liti-
ji v kmečki družini. Pet otrok je bi-
lo, skopa zemlja ni dajala dovolj
kruha za vse, zato je moral Ivan po
končani osnovni šoli iskati zaposli-
tev pri zasebnih delod^alcih, kjer
je delal do okupacije. Ze leta 1941
je postal simpatizer OF, skupaj s
sodelavci je zbiral denar za pomoč
partizanom. Njegovo sodelovanje z
OF na terenu je postajalo vse aktiv-
nejše, leta 1943 pa je tudi sam po-
stal borec NOB, najprej v
Ljubljanski brigadi, kjer je kmalu
postal vodnik, nato komandir čete,
komisar čete, pomočnik komisarja
bataljona in nazadnje po demobili-
zaciji 1946 komisar bataljona. Bil
je kapetan v rezervi.
V Ptuj je prišel takoj po demo-
bilizaciji iz brigade KNOJ, junija
1946 in dobil zaposlitev v takrat-
nem državnem podjetju „Vino"
Ptuj, to je današnja TOZD Kletar-
stvo Slovenske gorice KK Ptuj. V
tem kolektivu je delal vse do
upokojitve, s krajšo vmesno preki-
nitvijo, ko je nekaj časa opravljal
dolžnost kadrovika na OK KPS
Ptuj. Po osnovnem poklicu je bil
kletar in je ves čas opravljal dela
kot kvalificiran kletarski in trans-
portni delavec.
Član KP oziroma ZK je postal že
januarja 1944 in je od takrat ves čas
bil aktiven na raznih področjih
političnega in družbenega življenja.
V zvezi komunistov je bil več mem-
datnih dob sekretar osnovne orga-
nizacije ZKS, član občinskega
komiteja ZK in njegovih komisij
itd. Bil je tudi sekretar okrajnega
odbora ZZB NOV Ptuj, prav tako
prizadevno pa je opravljal vrsto
drugih dolžnosti in nalog na raznih
področjih. Zadnja leta je bil druž-
beno dejaven predvsem v krajevni
skupnosti in v društvu upokojen-
cev, kjer je bil nekaj let tudi gospo-
•dar kluba upokojencev.
Za njegov prispevek v narodno-
osvobodilnem boju in za njegovo
vsestransko družbeno aktivnost mu
jc naša samoupravna socialistična
dru3)a podelila tudi vrsto visokih
odlikovanj: Medaljo in red hrabro-
sti, red zasluge za narod III. stop-
nje, red dela s srebrnim vencem,
red bratstva in enotnosti s srebrnim
vencem in nazadnje Red republike
z bronastim vencem, kjer je v ob-
razložitvi bilo med drugim zapisa-
no: „Za aktivno družbenopolitično
delo v KS Jožeta Potrča, v krajevni
organizaciji ZZB NOV je skrbel za
prenašanje tradicij na mladi rod,
aktivno je ddal v delegaciji za zbor
KS SO Ptuj, v narodni zaščiti in v
društvu upokojencev."
Te besede' iz obrazložitve povedo
vse, so tudi svetli zgled mnogim
mlajšim, kako je treba družbeno
aktivno delovati, dosledno oprav-
ljati dolžnosti — ne samo takrat,
ko smo Se v delovnem razmerju,
temveč tudi pozneje, ko bi sicer
lahko mirno uživali zasluženi po-
koj. Prav zaradi tega, kar je za na-
šo družbo socialističnega samou-
pravljanja s svojim bojem in delom
prispeval, bomo tovariša Ivana
ohranili v trajnem spominu in sledi-
li njegovemu vzgledu. Slava mu!
VOLITVE V SAMOUPRAVNE ORGANE
v začetku lanskega decembra
> v osnovni organizaciji ZKS KB
Maribor Poslovne enote Ptuj iz-
vedli programsko volilno konfe-
renco, v drugi polovici decembra
pa so opravili še volitve v samo-
upravne organe. Izvolili so pred-
vsem mlade člane kolektiva, ki
bodo vodili delovno skupnost v
prepričanju, da bodo zaupano
dolžnost vestno opravljali. V raz-
pravi so delavci poudarjali, da si
želijo več povratnih informacij, ki
naj ne zamujajo. V dosedanji
praksi so namreč po raznih sejah
in sestankih zapisniki kasnili, zato
delavci niso bili sproti seznanjeni s
sklepi in stališči.
Za predsednico sveta delavcev
je bila izvoljena Marija Ovčar, za
predsednika kadrovske komisije
Jurij Jakab, za predsednico go-
spodarske komisije Minka Čuš.
komisijo za družbeni standard bo
vodila Minka Planine, nekatere
druge komisije pa bodo imenovali
še naknadno.
Besedilo in posnetek: Konrad
Zoreč
Zbora in glasovanja se Je udeležilo 85 odstotkov članov kolektiva
7aAoyo\\n\ z opravljenim v letu 1981
Čeprav so imele krajevne
skupnosti ptujske občine lani na
voljo manj denarja, ker so ga imeli
manj tudi v samoupravnih inte-
resnih skupnostih, v krajevni skup-
nosti Gorišnica ugotavljajo, da so v
glavnem opravili vse tisto o čimer
so se dogovorili v začetku leta in
kjer so bili s svojim deležem pri-
pravljeni sodelovati tudi krajani
sami. Poleg krajevnega samopri-
spevka so lani vložili še veliko pro-
stovoljnega dela in kot je že v nava-
di — tudi dodatno segali v žep, če
so se hoteli voziti po lepših cestah,
po razsvetljenih naseljih, skratka
živeti boljše.
V krajevni skupnosti Gorišnica
so lani investirali skupno 7.414 ti-
soč dinarjev, največ za cesto v Moš-
kanjcih, za katero so uporabili
3.5(X) tisoč dinarjev. Poleg tega so
urejevali še krajevne ceste, avto-
busna postajališča, mostove, tele-
fonske priključke, trafo postaje,
vaško razsvetljavo, urejevali domo-
ve, nekatera regulacijska dela in še
bi lahko naštevali v kaj vse so vlo-
žili svoj denar in tistega, ki so ga
dobili iz samoupravnih interesnih
skupnosti. Sicer je res, da niso
mogli realizirati samoupravnega
sporazuma za gradnjo vodovoda v
obdravskih vaseh, čeprav so ga s
ustrezno samoupravno interesno
skupnostjo pravočasno sklenili.
Tako, da jih v letošnjem letu še
čaka vrsta nalog. Dela za leto 1982
so ocenili na okrog 6,14 milijona
dinarjev, ki jih bodo uporabili za
razne objekte družbenega pomena
kot je cesta Muretinci—Bori, gra-
dnja cestne razsvetljave, obnova
nekaterih vaških domov, montaža
telefonske govorilnice, gradnja
mostu prek Pesnice v Gorišnici kjer
bodo dali svoj delež in Se nekatera
druga dela.
Velika krajevna skupnost Goriš-
nica je tudi v okviru SZDL orga-
nizirana tako, da zajema čimširši
krog delovnih ljudi in občanov. KK
SZDL sestavlja Sest vaških odborov
s po sedmimi člani, ki so skupaj z
vaškimi odbori krajevne samoupra-
ve tudi nosilci družbenopolitične,
kulturne in gospodarske ^tivnosti
posameznega kraja oziroma vasi. V
KS delujeta tudi dve OO ZKS, KO
ZSMS, ki ima deset osnovnih orga-
nizacij in drugi, ki se s svojimi
aktivnostmi vključujejo v življenje
in delo krajevne skupnosti.
Delo članov SZ pa se zrcali tudi
skozi aktivnosti občanov v drugih
družbenih organizacijah in druš-
tvih, zato menijo, da so po tej plati
dobro organizirani, čeprav vedno
delo ne uspeva tako kot bi želeli.
Predsednik K K SZDL Lado Fric ob
tem pravi, daje prek tri četrtine ak-
tivnih prebivalcev vključenih v
razne oblike dejavnosti, da pa ima-
jo tako kot drugod tudi v Gorišnici
težave s kadri. Tako jim na primer
ne dela pevski zbor, niti nimajo
mentorja za kino in gledališko
sekcijo. Sicer pa je sodelovanje z
društvi zelo dobro in za preteklo
leto bi bilo potrebno posebej poh-
valiti aktiv kmečkih žena, ki ga je
bilo čutiti vsepovsod. Pravijo tudi,
da povezanost z mladimi včasih ni
najboljša, morda tudi za to, ker
nimajo svojih ustreznih prostorov.
Imajo ga sicer v Tibolcih, kjer so
mladi tudi zelo aktKui, v GoriSnici
pa jim ga bodo uredili. Mladina je
tudi v raznih šolah in tako je Se bolj
odtegnjena od dela v krajevni
skupnosti.
V	KO ZKS delajo dobro, pre-
malo pa je članov ZK kmetov. Tu
se aktivnost posameznikov sicer
toliko ne pozna, skozi vse druge pa
se lahko delo tudi drugače ocenju-
je.
Priprave na volitve tečejo v KS
Gorišnica že od lanskega leta, na
sestankih ob koncu januarja in v
začetku februarja pa se bodo kon-
kretneje pogovorili o morebitnih
kandidatih za nosilce funkcij.
Težave so znane — kako najti tiste
občane, ki bodo ob prevzemu
naloge svoje delo tudi vestno
opravljali. Največ težav je pri izbiri
kandidatov za samoupravne
interesne skupnosti, zato popolnih
zamenjav ne bo, le tam kjer je dele-
gat omejen z mandatom in kjer so
posamezniki s svojim delom za-
tajili.
V	spomin na krvave dogodke, ki
so bili 4. februarja 1945 leta pri To-
plakovi hiši v GoriSnici, praznujejo
tega dne tudi svoj krajevni praznik.
Ob tej priložnosti bodo ocenili tudi
svoje dosežke in uspehe na vseh
področjih življenja in obravnavali
načrte za prihodnje obdobje. Tudi
letošnje praznovanje bo po vsebini
tako in se nanj že pripravljajo.
Predsednik skupščine krajevne
skupnosti Gorišnica Alojz Donaj
takole ocenjuje pretekk) leto:
..Mislim, da smo naše ddo dobro
opravili z oziroma na sredstva, ki
smo jih imeli. Težave so bile le s
sofinanciranjem samoupravnih
interesnih skupnosti s katerimi se
nismo mogli sporazumeti z udele-
žbo pri nekaterih načrtovanih
projektiv in to nas Se čaka v leto-
šnjem letu."
mS
tednik - 1982
naše kmetijstvo - 5
GOSTJE BODO VEDNO DOBRO POSTREŽENI
„STANKO TOPLAK
je kljub študiju na višji agronom-
ski šoli ostal zvest kmetiji.«
Pod podobnim naslovom (me-
njal se je le čas. namesto »je<^
smo napisali »bo«), smo pred lU
leti v Tedniku predstavili mlade-
ga, zagnanega m vsestransko
aktivnega kmetovalca, S TANKA
TOPLAKA, iz Mostja pri Juršin-
cih.
Tokrat o njem ponovno piše-
mo, a ne zato. da bi povedali,
kako je svoje takratne načrte ne
le uresničil, temveč tudi pre.segel,
kako je svojo kmetijo preu.smeril
v popolnoma specializirano, kjer
na 8 od skupno 10 ha obdeloval-
ne zemlje prideluje koruzo, na
1 ha sladkorno peso, kako v dveh
tumusih vzredi v kooperaciji s
KZ 200 prašičev letno. Vse m še
mnogo več bi morali zapisati, če
bi hoteli govoriti o Stanku —
kmetovalcu.
Danes je naš namen, da vam
Stanka predstavimo kot mlade-
ga, prijaznega gostitelja, ki nas je
v decembru sprejel v svojem
pravkar odprtem vinskem hra-
mu. namenjenemu kmečkemu
turizmu. Pred vhodom v klet. nas
je [»zdravila stara vinska preša.
v . roplakovem podzemlju« pa
smo presenečeni obstali. Pred
nami seje odprla pravcata vinar-
ska zbirka v malem, ki je zbrana
v dveh približno enakih, oboka-
nih prostorih, povezanih med
seboj z ozkim prehodom.
V razgovoru s Stankom smo
izvedeli marsikaj, pripovedoval
nam je. kako je klila v njem želja
po kmečkem turizmu že od leta
1963, ko je bil kot srednješolec na
praksi v Avstriji. Tam so že
takrat poznali kmečki turizem, le
da .so kmetje v ta namen gradili
nova poslopja. Stanku je bilo žal
njihove trdne, kmečke hiše, ene
največjih tam-okrog in razmišlja-
ti je pričel o tem, da bi tudi sam
uporabil nekaj prostora za tovr-
stno dejavnost, ki si pri nas šele
utira pot. Njegova razmišljanja
Sla podprla tudi prof. Lui Pola-
nec iz Vi.šje agronomske šole v
Mariboru in arhitekt Moškon, ki
sta mu strokovno tudi največ
pomagala. Zamisel, da bi uredil
kmečki turizem v novem prizid-
ku k,-domačiji, je opustil in se
odločil, da bo tam odslej njihova
stanovanjska hi.ša, medtem ko bo
domačijo namenil izključno tu-
rizhiu. Preureditev stanovanjskih
prostorov ga še čaka v letošnjem
letu. medtem ko so kletni prosto-
ri /e dokončani.
Stanko jc najprej namenil
kmečkemu turizmu le en kletni
prostor, kjer JC b^lo nekoč skladi-
šče krompirja in drugih poljščin.
Kasneje pa se je odločil, da bo
preuredil kar obe kleti in ju
povezal med seboj s podzemnim
hodnikom. V obeh prostorih
najde mesto skupno tudi do 90
gostov, ki se lahko posedejo za
prave starinske mize, na le.senih
klopeh, brez strahu, da bi jih
zeblo, saj je »podzemlje« central-
no ogrevano, pa tudi za ventilaci-
jo je poskrbljeno. Oprema, ki se
nahaja v Stankovi kleti, to .so
predvsem lončene posode, pred-
meti, ki so neposredno povezani
z vinogradništvom in kmetij-
stvom, sodi. vse to se je leta in
leta nabiralo na podstrešju in v
kleteh. Sedaj je končno našlo
svoje mesto. Stanko je imel nekaj
težav z mojstri, težko je našel
zidarja, ki še zna zidati oboke,
ker je moral obokati vezni hod-
nik. Mizarja je našel v Novi vasi
pri Ptuju, marsikaj pa je tudi sam
postoril.
Stanko pravi, da se za gostilno
ni mogel odločiti, zaradi obilice
dela na kmetiji. Ciostje, ki se
bodo prijavili vsaj nekaj ur
naprej, pa bodo pri njem vedno
pogoščeni z domačimi specialite-
tami, od žganja, domačega kruha
iz Toplakove krušne peči, svinji-
ne, v vseh oblikah, od kolin, do
prekajenega mesa in mesa iz
tunke, gibanic in dobre domače
kapljice iz njihovega vinograda.
Stanka lahko kadarkoli pokličete
na štev. 790-801 in se dogovorite
za obisk.
Seveda Stanko brez žene Vla-
ste ne bi bil to kar je. Oba skupaj
sla trden steber Toplakove kme-
tije, ob njima pa vztrajno rastejo
trije mladi Toplaki — Matjaž.
Vlasla in Jani. Cez nekaj let jima
bo mnogo lažje, kar trije pari rok
jima bodo pridno pomagali, a
sedaj pa sla večino dela primora-
na organizirati tako, da je priso-
ten eden od njiju. Vlasti pomaga-
ta v kuhinji Stankova mama in
svakinja, za delo na polju pa si
tudi poiščejo pomoč.
Priznati moramo, da je na
Toplakovi domačiji prijetno, do-
mače. Kot posebnost in znameni-
tost pa moramo povedati še to.
da Toplakove samo nekaj kora-
kov loči od gozdička Laze, kjer je
bila svojo poslednjo bitko Slo-
venskogoriška — Lackova četa.
Obiskovalci bodo lahko ob krat-
kem sprehodu zavili tudi v ta
gozdiček in sfe ob .spomeniku
poklonili spominu na našo slav-
no, revolucionarno preteklost.
Vsi. ki smo bili pri Vlasti in
Stanku na enem prvih obiskov,
smo odhajali zadovoljni, ne le s
postrežbo, ki se lahko kosa z
vsakim lokalom, ne le z ambien-
tom, ki ga danes še redko kje
najdemo, ne z dobrim vinom, ki
smo si ga lahko iz malega sodčka
kar sami natakali, veseli in zado-
voljni smo bili, ker sta nas gostila
gostitelja, ki svojega obstoja ne
vidita le v dobičkonosnem za-
služkarstvu. temveč si predvsem
želita, da bi gostje pri njih našli
mir. počitek in tisto malo domač-
nosti, ki nam jo današnji ritem
življenja tako krati in odtujuje.
Obljubili smo. da še pridemo, s
seboj pa vabimo tudi naše bralce,
v prepričanju, da ne bodo razo-
čarani.	s. B.
Pogled na dvorišče Toplakove domačije v Mostju.
Foto: JOS
POGOVOR Z ZBIRALKO MLEKA
TUDI Z MLEKOM JE ZASLUŽEK
Mnogo govorimo o mleku, o
prireji in oddaji mleka, ki se je v
letu, ki je za nami zmanjšala za
štiri odstotke, v številkah pomeni
to milijon litrov mleka manj. Tudi
o vzrokih smo že govorili in pisali,
predvsem gre za cene, ki so pre-
nizke. Nekdo mi je dal pred dnevi
dobro primerjavo med ceno mi-
neralne vode, ki priteče iz zemlje
in ceno mleka, za katerega je pot-
rebno precej dela. Primerjava
dokazuje, da je cena mleka
resnično neustrezna. Krivdo za to
je potrebno iskati v splošnih
cenovnih nesorazmerjih kmetijskih
proizvodov. Koruza je na primer
predraga, njena cena je v nekaterih
bogatih državah tudi do trikrat
nižja. Pa tudi njena proizvodna
cena pri nas je nekaj nad štiri di-
narje. Vprašanje je, kdo da v žep
razliko med proizvodno in prodaj-
no ceno. Vsekakor pa visoka cena
vpliva na ceno krme in tudi na
dejstvo, da se tako niti mleka niti
mesa ne izplača pridelovati.
Mogoče je računica nekoliko dru-
gačna, če krmimo izključno z do-
ma pridelano krmo. Travnikov in
pašnikov imamo v izobilju, le pre-
malo intenzivno jih znamo izkori-
ščati. Tako bomo slej ko prej
morali poiskati izhod iz težav na-
šega kmetijstva v intenziviranju
proizvodnje. Ko govorimo o nižjih
cenah nekaterih poljskih kultur v
drugih državah, moramo vedeti,
da gre v tem primeru za sodobno
intenzivno kmetovanje, za velike
hektarske donose in manjše proiz-
vodne stroške.
Pred dnevi sem se ustavil na zbi-
ralnici mleka v Moškanjcih. Zbi-
ral ka mleka Genovefa Vučak je
povedala, da zbira mleko iz vasi
Gorišnica, Moškanjci in Tibolci.
Na tej zbiralnici zberejo dnevno od
350 do 400 litrov mleka, medtem
ko so prejšnja leta zbrali tudi do
650 litrov. Z omenjeno zbiralko
mleka smo se pogovarjali o števil-
nih problemih, ki spremljajo to
kmetijsko dejavnost. Zbiralci mle-
ka najbolje poznajo te probleme,
saj jih kmetje, ki oddajajo mleko
o tem sproti seznanjajo. V
Moškanjcih so v večini taki
kmetovalci, ki imajo f)o dve ali tri
molzne krave. Taki se ob nezani-
mivi ceni mleka najlaže odločijo
mleko pokrmiti prašičem ali tele-
tom. Tako si prihranijo nekaj
stroškov za nakup krme. Genovefa
Vučak je mnenja, da bo po se-
danjem dvigu odkupne cene količi-
na zbranega mleka nekoliko večja.
Sama ima trenutno v hlevu dve
molzni kravi in odda okoli 8 litrov
mleka v enem obroku. Ob koncu
pogovora je izrazila prepričanje,
da je v prireji mleka kljub vsemu
še nekaj zaslužka. Gotovo je
prireja in oddaja mleka zanimiva
za gospodinje, ki so sicer vezane
na kmetijo, zaslužek z mlekom pa
jim predstavlja dodatni vir
zaslužka. Vsakdo želi s svojim de-
lom kar največ zaslužiti, na drugi
strani pa za tisto, kar delajo drugi
odšteti čim manj. Omenjena težnja
je seveda povsem naravna, pa še
gospodarna po vrhu. Vse bi bilo
lepo inj)rav, ko ne bi z umetnim
dvigovanjem cen določenih
proizvodov, s špekulacijami,
zadrževanjem blaga v skladiščih ali
kleteh nenehno rušili tržnega
ravnotežja. Tako pa drvimo iz e-
ne skrajnosti v drugo. Trenutno se
ne izplača pridelovati mleka, mesa,
pšenice in še česa, kmalu pa je lah-
ko situacija povsem drugačna.
Kmetje se tako težko odločijo za
usmeritev svoje kmetije v določeno
kmetijsko proizvodnjo. Vse to pa
čutimo tako, da enkrat manjka te-
ga, drugič onega življenjskega
artikla. Tokrat je na udaru mleko
in meso, kdo ve, česa bo pr-
imanjkovalo takrat, ko bo tega
dovolj.	JB
Genovefa Vučak: »Seveda si vsi
želimo višjo ceno mleka, vendar se
ga tudi ob sedanji ceni izplača
oddajati.«
URESNIČEVANJE ŠTUDIJE O RAZVOJU
TURIZMA
ODSTOPANJ NI VELIKO
Pred nekaj leti smo v ptujski občini sprejeli študijo o razvoju turizma
do leta 2000. V njej so posnetki možnega razvoja ptujskega turizma v tem
obdobju. Njena osnovna ugotovitev je, da ima ptujska občina neomejene
možnosti razvoja, osnovni pogoj za razvoj so naravne danosti. Kje smo V
tem trenutku? Ali je študija doživela podobno usodo kot ostale, za katere
smo odšteli veliko denarja, konkretnih rezuUatov pa ni?
Za oceno uresničevanja tega usmeritvenega dokumenta smo zaprosili
Marjana Ostroška, ki v izvršnem svetu SO Ptuj odgovarja za področje
gostinstva, turizma in trgovine. Med drugim je povedal:
,,Študija poudarja naravne danosti za razvoj turizma v več smereh,
predvsem pa v razvoju zdraviliškega turizma. Posebej velja poudariti samo
mesto Ptuj-mesto muzej, ki je v trenutnem turističnem razvoju še premalo
izkoriščeno; v študiji pa ta ,,mestni" turizem zavzema posebno mesto.
Povezovanje mesta s slovenskimi goricami in Halozami, ti območji se
lahko v celoti vključita v turistično ponudbo, bi to lahko bili sorazmerno
dobri pogoji za nadaljnji razvoj turizma.
Današnje ugotovitve uresničevanja študije lahko strnemo v eno
splošno ugotovitev, da smo bili uspešni v tistih smereh, ki niso zahtevale
večjih finančnih sredstev. Za področje investiranja lahko ugotovimo, da
predvidevanj nismo uresničili.
Drug problem, ki ga vidim, je celotna turistična povezava od Pohorja
do Ptuja oziroma povezava turistične ponudbe v sami regiji, kjer bi lahko
združili gorski turizem (smučanje na Pohorju) z izkoristkom ptujske tople
vode. Naj ob tem povem, da smo na tem področju že storili prve korake.
Za letošnjo zimsko sezono smo ponudili paket, v katerem smo zdruSIi
obisk smučišč na Pohorju in ptujskih toplic ter ostalih znamenitosti Ptuja
in okolice.
V preteklih letih smo v občini precej naredili na turistični afirmaciji,
pri tem lahko pohvalim predvsem posamezna turistična društva. Le-ta
organizirajo tradicionalne prireditve, ki so že prerasle občinske meje. Pri
analizi turistične ponudbe pri medobčinski gospodarski zbornici so bile te
prireditve posebej izvzete. Občina Ptuj pa je prejela pohvalo, kot ena
izmed redkih občin, ki uspešno dela na tem področju.
Poseben problem pri uresničevanju turističnega razvoja je
financiranje oziroma investiranje v nočitvene zmogljivosti. Sama študija je
predvidevala določeno financiranje in sicer v izgradnjo topliškega hotda,
določenih sedežnih zmogljivosti. Današnja analiza" kaže, da je sedežnih
zmogljivosti dovolj, da pa primanjkuje nočitvenih zmogljivosti. Lahko
povem, da pa se pripravlja projekcija razvoja Ptujskih toplic.
Za začasno rešitev tega problema je občinska turistična zveza Ptuj
pričela z aktivnostmi pri vključevanju zasebnih turističnih sob v gostinsko
— turistično ponudbo občine. — V tej akciji pa sodeluje izvršni svet
občine, nosilec gostinsko-turističnega razvoja v občini KK Ptuj oziroma
TOZD gostinstvo ,,Haloški biser" in TOZD Ptujske toplice. Računamo,
da bi bilo mogoče enotno organizirati okrog 30 zasebnih sob.
Brez dvoma je študija dobra osnova s potrebnimi dopolnitvami za
nadaljnji turistični razvoj. Pri tem se moramo zavedati, da bo turizem tudi
v bodoče ena izmed zelo pomembnih gospodarskih panog."	MG
Posnetek je s tradicionalne prireditve na Polenšaku
foto: LK
ŽIV - ŽAV RAZPRODAJ
Ptujski trgovci so s 15. januarjem pričeli s posezonsko prodajo blaga
— težje in lažje konfekcije. Razprodaja bo trajala do 15. februarja. Ure-
jena je enotno za celotno območje Slovenije in sicer s posebnim samo-
upravnim sporazumom, ki je bil sklenjen pri poslovnem združenju za
trgovino pri gospodarski zbornici Slovenije.
V preteklosti so različne organizacije to stvar po svoje urejale in zni-
ževale cene večkrat med letom ter na teh razprodajah ponujale tudi staro
blago. Na današnjih razprodajah gre v bistvu za zadnjo modo, za blago, ki
se glede na prihajajočo novo sezono mora umakniti s prodajnih polic. Do-
govor s proizvajalci tekstilne konfekcije določa, da se stroški razprodaje
enakomerno porazdelijo med trgovino in proizvodnjo.
Z razprodajami želijo trgovci zmanjšati nesezonske zaloge, da se po-
tem lahko pripravljajo na naslednjo sezono, za pomlad in poletje in tako
uskladijo ponudbo, sezoni primerno.
Ze v petek, 15. januarja — to je na začetku posezonske razprodaje,
je bilo v ptujskih trgovinah zelo živahno. Kupci pa so enotno ugotavljali,
da se na razprodajah splača kupovati, saj je blago kvalitetno.	MG
ČAS KOLIN
Tole največjo mi bo mamica
skuhala za rojstni dan.
Zimski meseci so še vedno
najprimernejši za domače koline,
čeprav so zmrzovalne omare in
skrinje na tem področju načele
tradicionalnost. Med druga opra-
vila, predno mesar konča z
delom, spada tudi priprava mesa
in izdelava domačih mesenih
klobas, ki so dobre že sveže
kuhane, posebna specialiteta pa
so potem suhe ali vložene \
tunko. Vendar, če želimo imeti
dobre domače klobase, mora biti
pri pripravi tudi dober mojster,
teh pa po vaseh Dravskega in
Ptujskega polja ne manjka. Po-
dobno kot mala Valerija iz
Bukovec, imajo ob kolinah otroci
veselje tudi v drugih krajih.
Besedilo m posnetek:
Konraa Zoreč
6 - iz naših krajev
21. januar 1982 - tepmik
Brrr..kak me zebe, tak je mrzlo, ke man vse kosti trde pa tudi
nohti so mi že čista na kunec prstov zlezli. Moja ženkica Mica me fort
naprej kibica: »Lujzek ne sekirai se. Se pet stopinj more biti več pod
minusonkakje zdaj, te na bode ti se tisto zmrznilo kaj ti že dugoneje ...«
Saj rečen tote naše ženkice pač vsoko žalost na veselje obrnejo.
Kak pa ste mi kaj storo leto pokopali no novega začeli. Mija z Mico
sma čista sama v nojini kočici novo leto pričakala. Kloboso sma si
skuhala no liter vinskega Švica na mizo postavla no pt>leg televizijo
gledala. Odo sta se onulnoči cengara na vuri eden gor na drugega
spravla, sma si povoščila, da bi se nama še vsaj tak godilo kak se nama
je v prejšjen leti. Vete, lidje na štora leta nemamo več tak vejkih želja.
"Ždrovje no mirno živleje je naša najvejkša želja. Letos ma 30-letnico
p<.)roke slavila. Naredili mo zloto gostuvaje. Mica že v štalinki pujceka
redi. ke mo meli kaj na mizo t^oti no med zobe stisnoti. To de se tan negi
majnika zgodilo, gdo do že rožice cvele no ptičeki peli. Vso deco no soside
ma povobla, da do se z nama poveselili. Najbolj se totega gostuvaja nojini
vnuKeci veselijo. Vse de tak kak na proven gostuvaji, samo ženin pa
nevesta bosta malo boj v letih. Kak je to negda štora navoda bila, jaz še
zdaj šparan mojo poročno obleko. Malo so jo že mohi fwjeli, pa tudi
vampič mi je zrosa no več nemren suknje fkuper zaprečti. L)eca so nama
že obečali,"ke do nama kupili nove gvante.
To ovokrot sen v Kmečken glosi šteja, ke do pre zdaj tudi kmečke
matere porodniški dopust mele no do Š^e nekaj penezov v tisten cajti
dobile. Praf no pošteno je pa tudi zodji cait ie že, da se kmečke mamice
tudi po toti stroni izenočijo z materami, ki delajo v tovarnah no na drugih
delovnih mestih. O bi z Mico malo boj mloda bila, bi se takoj za enega
otrokeca odločila. Ce ne za drugo pa fsaj zato, da na štora leta ne bi tak
sama bila. Saj naji deca obiščejo, samo grunta neče nibeden meti. Rečen
van, prišli še do cajti, ke de trebalo naso žemljico boj lubiti kak zdaj.
VAS I II IZFK
LEPOJENAKOGU
Samo obrisi hiš so se videli, in drevja. Vse je še spalo. Jutro je bilo,
izza Koga so se že opažali prvi sončni žarki. Po dolini se je vlekla megla.
Vsa dolina se je kopala v njej. Nedelja je bila. Zaželel sem si svežega zraka.
Sklenil sem, da enkrat peš prehodim tisto pot, po kateri vedno z avtom sam
prevozim in se niti ne oziram naokrog.
Šele sedaj sem spoznal, šele spoznavati sem začel, kaj vse sem ta leta
zamudil. Koliko lepih trenutkov in „paše" za oči ti ponujajo naši kraji.
Ura je bila že osem, ko sem se napotil proti Kogu. Cesta sicer ni bila
najbolj očiščena, vendar me to ni motilo. Pa saj vsi vemo, da tudi na tem
štedimo. Štedimo namreč sol, pesek in še kai. Nekaj časa sem hodil, ko sem
v daljavi zagledal še zasanjani Varaždin in Cakovec. Ob lepem vremenu ju
vidimo čisto blizu. Vsak večer se v daljavi vidi na tisoče luči, mežikajo6h,
kot da bi vse mesto migljalo ali pa se zibalo na vodi. Res lepo je. Luči na
mostu se zdijo kot dve ognjeni črti, ki jima ni ne konca ne kraja.
Moja pot se je pričela vzpenjati. Večkrat sem se spodrsnil in telebnil
kot položen. Pa kaj zato. Ob takih lepih pejsažih ti tudi to ni v napoto.
Nekje sem zaslišal klopotec. Prav čudno se mi je zdelo. Kako to sedaj
pozimi? Gledam sem, gledam tja. In glej ga zlomka! Tam malo više je bil.
Ga je že kdo pozabil zapreti. In pel je naprej.
, Prav lepo ga je bilo slišati. Spet sem bil na kolenih. Tu in tam so se
pričeli pojavljati ljudje. K maši so šli. Je pač še vedno tako, da nekateri
gredo vsako nedeljo. Pa naj le, saj med tednom tako ali tako nimajo časa
niti za pogovor.
Tako hodim naprej. Mimo mene pripelje avto. Počasi, voznik se boji
za svojega jeklenega konjička. Mrzlo postaja, čedalje bolj. Obšla me je
želja, nekako zahotelo se mi je, da bi se kje malo ogrel.
Zavijem do prve hiše. Zlomka, kot nalašč, prav pri tej hiši zagledam
krvavi sneg. Pa menda ja nimajo kolin. Ustavim se, bi šel? — ne bi šel?
Občutek mraza po celem telesu mi je pomagal k odločitvi. Tako sem stopil
v toplo kuhinjo. Se prav vrat ne odprem, ko me že pozdravi stari mesar.
Starejši možak, rokave zavihane, roke krvave, obraz nasmejan . . . Verje-
tno mu je vroče, delno od dela, delno od tistih šilčkov dobre domače
slivovke, ki jih je spil. Prav s to slivovko sem se tudi sam poskušal ogreti,
dobra je bila. Se pač pozna, da pri nas ljudje še vedno radi spijejo kaj
dobrega, pristnega. Domačemu, naravnemu dajejo krepko prednost pred
tistim, ki ,,zrase" ali se pojavi od ,,bogvedi" kje.
Hotel sem oditi naprej, pa me niso pustili. Moral sem počakati na
pražena, oz. kot tam pravijo pečena jetrca in sveže kuhan krompir v
oblicah. Priznam, da se nisem velikp branil, saj zelo rad pojem kaj
dobrega. Tudi mudilo se mi ni, časa sem imel na pretek. Med jedjo smo
govorili o vsem. Največ pikrih je letelo na račun gospodarja. Vsi smo
postajali čedalje bolj zagreti in smeh nam je kar sam vrel iz ust.
Kako okusno so bila pripravljena jetrca, je težko opisati. Nabasal sem
se jih kolikor sem le mogel. Ura je bila že skoraj enajst, zahvalil sem se in
odšel.	.
Čudovito vreme je bilo, brez oblačka na nebu. Megla se je dvigmla m
razgled je bil še bolj čudovit kot prej. Na hribu se je v soncu kopala
osnovna šola, zraven cerkev in pa vse polno hiš, ki se zdijo, da se vse držijo
skupaj.
Kamorkoli se ozreš povsod gorice, kot da bi spale, utrujene od jeseni,
ko je na njih bilo vse polno sočnega grozdja. Niti listja ni na trsih. Le tu in
tam je videti kakšen obdan pecelj. In vse spi naprej.
Nekje v daljavi je slišati vrane. Cela jata se jih vzdigne. Malo poletijo
in se spet spuste. Gledam tako okrog sebe in spet sem na tleh.
Nekako le pridem do vrha. ^a levi Jeruzalem, Vinski vrh, na desni
Hrvatska. Tisti topoli so res čudoviti. Na Jeruzalemu jih je precej, dajejo
mu poseben, nekako slovesen videz. Brez njih bi bilo pusto in prazno.
Tako je mnogo lepše.
Otroci so pravkar veselo prihrumeli. Zamotani v debele šale in tople
volnene kape, z rokavicami na rokah se veselo sankajo. Kako lepo jih je
videti. Brezkrbna igra. Nič jim ni mar. Živijo svoj svet. Svoj čudoviti
otroški svet.
Ustavil sem se v bifeju. Vse polno je ljudi. Ne morem prav razumeti o
čem se pogovarjajo. Čez čas se le privadim in cigaretni dim me več ne peče
v oči.
Poljska! Ta preljuba Poljska je sedaj glavna tema pogovorov moških.
Ženske se o tem ne menijo. Eno „seka" v križu, druga gre v zdravilišče,
tretji so poslali prevelik račun za davek in tako naprej. Prav zanimivo je
prisluškovati tem pogovorom. Tako pristni so. Odkriti. Brez dlake na
jeziku.
Prostor v bifeju je res majhen. Skoda. Lep turistični kraj bi Kog lahko
bil, pa kaj ko to samo govorimo. Morali bi odločno stopiti v akcijo in
urediti stvari. Razširiti propagandni material in uspeh verjetno ne bi izos-
tal. Res, to ni slaba ideja. Spil sem kozarec čistega vina. Kar vroče mi je
postalo. In tudi v želodcu sem že začutil, da ,,mi kruli". Kaj za pod zob v
bifeju ni. Pa sem vseeno tako dolgo napeljeval natakarico, da mi je skuhala
kavo. Dobra je bila, naša domača, ne avstrijska. Vprašam natakarico,
kako je kaj s kavo. Odgovori, da je za letos vsega konec. Žig na zadnji
strani potnega lista ima že pritrjen, tako, da je konec za letos z Avstrijo, s
kavo in p>oceni rižem.
In klepečem naprej. Ura hitro mineva. Dnevi so kratki in dan se je
prevesil proti večeru. Vroče mi je vse bolj in bolj. Pa le kako mi ne bi bilo.
Večkrat sem ga že spil po deci čistega. Dobrega kot vino pri naj je, in
čistega, kot pri nas '"idje -i.
Tak.šni so naši k-aj:. >ni preler^ Kraj^. kier ni ne me^ ne guž' ,
nečistega zraka in - .a^r^ vi. Pridite ^daj, "n ^e prepričajte. Naj am
nebo ža. :-c-na, ; _ - c oot^o«::. Sp t brste ' v^s; -	,
»'ate' *- >e - ie	ler ..; n ''	^
KURENTOVANJE BO 21. FEBRUARJA
Priprave na letošnje kurento-
vanje so v polnem teku. Organi-
zacijski odbor ima za seboj že več
sej-, pridno pa delajo tudi posa-
mezne komisije odlnira. Na dveh
sejah pa seje tudi že sestal častni
odbor kurentovanja 82. ki bi naj
po svojih močeh prispeval k za-
gotovitvi finančnih sredstev pri-
reditve, ki ostaja še vedno odprto.
Za prihodnje kurentovanje, tako
računa odbor, pa bi naj financi-
ranje prireditve bilo urejeno skoz
ustrezni samoupravni sporazum.
Vabilo za sodelovanje na pri-
reditvi jc že dobilo okrog 350 de-
lovnih organizacij, prosvetnih
društev, gasilskih društev, zaseb-
nih obrtnikov in šol. Odbor je
sklenil, da na letošnji prireditvi ne
bo mogla sodelovali nobena sku-
pina, ki ne bo predhodno prijavila
sodelovanja. Rok za prijavo je pet
dni pred prireditvijo. V ta namen
bo odbor tudi sestavil poseben
razpis.
Za samo prireditev je po-
membno, da so sodelovanje pri-
javile že številne skupine od blizu
in daleč. Prvič pa se je za sodelo-
vanje prijavila skupina iz Draža
pri Osijeku.
Odbor je na zadnji seji tudi že
določil okvir za podeljevanje na-
grad sodelujočim skupinam. Re-
čcnoje bilo, da bo pri ocenjevanju
upošteval le kvaliteto, domisel-
nost in izvirnost.
V kratkem bodo predstavniki
komisije za karneval in tudi ko-
misije za sodelovanje s šolami
obiskali delovne organizacije, pa
tudi šole terse dogovorili za oblike
sodelovanja na osrednji turistični
prireditvi v občini. Po prvih vesteh
bo združeno delo občine na pri-
reditvi sodelovalo z okrog 25
skupinami.	MG
Tudi zvončarji z Reke so bili že gostje ptujskega kurentovanja
Foto: Ciani
PRVI USPEHI NAČRTNEGA DELA
Gasilsko društvo Žetale je bilo
ustanovljeno leta 1958. Po začet-
nem uspešnem delu, ko so zgradili
gasilski dom in nabavili nekaj
opreme, je delo zamrlo. Žetale
ležijo ob robu ptujske občine, so-
sednja gasilska društva so precej
oddaljena, med njimi ni bilo tako-
rekoč nobene povezave, poleg tega
so jih pestile kadrovske težave in
tudi nekaj vseskozi aktivnih članov
je od časa do časa obupalo, tako
ni bilo možnosti za nadaljfli razvoj
društva.
V	gasilskem društvu pravijo, da
je pielomno obdobje zanje prišlo
z vstopom v gasilski center Videm.
Začeli so z načrtnim delom tako na
gospodarskem kot operativnem
področju. Prvi uspeh je že viden
— minulo leto jim je uspelo
nabaviti nov gasilski avtomobil
TAM, to pa pomeni tudi pogoj za
boljše delo v prihodnosti. Prvi
uspehi so dali novo voljo in nove
načrte. V prvi vrsti želijo nabaviti
močnejšo gasilsko brizgalno, pri
obstoječem gasilskem domu bodo
zgradili dvorano, skratka so na
dobro poti, da se v svojem razvoju
približajo ostalim društvom ga-
silskega centra Videm.
V	gasilskem društvu je 24 aktiv-
nih članov, imajo pa tudi nekaj
zaslužnih in podpornih članov.
Med aktivnimi člani so predvsem
mladi ljudje, kar daje upanje, da
delo gasilcev v Žetalah ne bo
zamrlo. Sicer pa se v njihove vrste
vključujejo tudi najmlajši. Imajo
precej težav zaradi odhajanja mla-
dih v šolo in na delo v bližnja me-
sta, zmanjkuje pa jim časa za še
aktivnejše delo v gasilskih vrstah.
Kljub temu so poskrbeli tudi za
izobraževanje članstva, lani je ne-
kaj članov uspešno končalo tečaj
za nižjega gasilskega častnika. S
svojimi desetinami se udeležujejo
gasilskih tekmovanj. Resno delo
na tem področju je že rodilo prve
sadove, saj so pionirji na gasil-
skem tekmovanju v okviru
gasilskega centra dosegli" prvo
mesto.
Sicer pa k samo operativno delo
gasilcev v Zetalah posebno težav-
no, saj delujejo na območju, kjer
so hiše raztresene po okoliških hri-
bih. Ob morebitnem požaru mora-
jo gašenje opravljati največkrat
ročno, zaradi pomankanja vode in
težkega dostopa ni mogoče upo-
rabljati gasilske tehnike. Toda ga-
silci v Zetalah trdijo, da se da z
dobro voljo marsikaj doseči. Za
dobro voljo tistih na katerih leži
vso operativno gasilsko delo je
potrebna tudi družbena pomoč.
Zetalski gasilci so je bili v zadnjem
času deležni in s hvaležnostjo
govorijo o pomoči občinske gasil-
ske zveze in centra Videm. Obe-
nem jih družbena pomoč obvezuje
k boljšemu in uspešnejšemu delu.
Ob našem obisku v Žetalah so
zatrdili, da bodo storili vse, da
zastavljene cilje v celoti dosežejo.
JB
Predsednik GD Žetale Stanko
Vogrinc
Sedanji gasilski dom v Žetalah bodo dogradili
POŠKODOVANEC TEŽKO NAJDE ZDRAVSTVENI DOM
Cesto se zgodi, da kdo od poškodovancev, bodisi v prometni nesreči,
pri delu, v pretepu itd. mora iskati nujno pomoč v zdravstvenem domu
v Ormožu. Naj zapi.šem, da gre predvsem za primere, ko poškodovanci
iščejo pomoč v nočnem času. Ker je zdravstveni dom težko najti tistemu,
ki Ormoža ne pozna, je bilo že precej primerov, da so poškodovanci iskah
pomoč v ormoški bolnišnici. Razumljivo, ker je tam oddelek za psihi-
atrijo, mu pomoči niso mogli nuditi, so pa bili do poškodovancev
uvidevni, šli so jim na roko s tem, daje kateri od zdravstvenih delavcev
pospremil ponesrečenca v zdravstveni dom, kjer so mu lahko nudili
f>otrebno pomc^.
Naj ta zapis ne izzveni kot kritika zdravstvene službe, ker to tudi ni
moj namen. Opozoriti želim le na to, daje zdravstveni dom v Ormožu
stisnjen v kotu med hišami, povrh pa se še skriva za cestnim ovinkom.
Prav zato bi bilo treba v neposredni bližini doma, ob asfaltni cesti
postaviti vidnejši znak, da bo tudi tisti občan, kije prvič v Ormožu brez
težav našel zdravstveni dom.
Besedilo in posnetek: Viktor Rajh
Zdravstveni dom v Ormožu je tako dobro »zamaskiran«, da ga često zgreši
tudi dobro oko avtomobilista.
VELIKA POMOČ KRAJANOV
Društvo, ki združuje gasilce v
P(xlvincih, je bilo ustanovljeno
16. januarja 1947. Tako je bil
sobotni letni občni zbor društva
jubilejni, petintrideseti, udeležili
pa so se ga zraven predstavnikov
sosednjih društev m centra Ptuj
tudi, da tako rečemo, veterani,
nekateri ustanovni člani, ter
veliko število krajanov.
V leti' 1981 so piKlvinški
tasilci ob izredno veliki pomoči
rajanov uspeli s precejšnjirn
zalogajem, nabavili so kombini-
rano gasilsko vozilo, ki jih je
veljalo prek milijon dinarjev. Da
avtomobil, ponos kraja, ne bi bil
izpostavljen neugodnim vremen^
skim razmeram, so mu morali
postaviti streho. Tudi s to akcijo
so uspeli. Seveda s tem ne bi bilo
nič. ce ne bi bilo veliko prosto-
voljnega dela in prizacfevanja
vodstva in članstva. Ko smo pri
članstvu, v registru društva je
zapisano, da so lani imeli 96
članov. Tudi prisotnost na sobot-
ncrn zlx)ru je pqk;'/ala, da druit-
V- '.družur= Viiiki nJadih. ki -i
oh -	—-idiar ^ ;
..	v.. fui^ v ni •
na tekmovanjih. Pri tem so se
najbolj izkazali pionini. pa tudi
člani ni.so zaostajali. Ugotavljajo
pa. da bodo morali izboljšati
aktivnost lepšega dela članstva,
dekleta in zene so namreč pri
delu v operativi nekoliko popu-
stila. V požarih, akcijah za katere
se pripravljajo in si jih najmanj
želno. .so lani posredovali trikrat.
Po pregledu poročil o delu
društva so razrešili dosedanje
vodstvo, kije glede na opravljene
svoje naloge uspešno opravilo,
ter izvolili nove organe. Upravni
odbor bo vodil Jože Cebek.
operativce pa poveljnik Silvo
Ceh. Na ziboru je dosedanji
predsednik Branko Lah podehl
devet diplom članom za desetlet-
ne: aktivno delo. "b jubileju pa
tudi p»-s bna priznanja petnaj-
•tim start jSim članom in čU ni-
m d iviin-: prvo predsed-
- V: _ . IV h..rj
r^i' '' ' '' ''	, rr ' "
Članov.
Tudi letošnje aktivnosti ^do
precej obširne. Tako nameravajo
dokončno urediti garažo, sanita-
rije. prekriti streho doma ter
nabaviti nekatere nujne pripo-
močke za delo operative. Zbrati
bodo morali precej, kar 900 tisoč
dinarjev. Veliko pomoč znova
pričakujejo od krajanov, ki jim te
nikoli ne odrečejo, saj se zaveda-
jo pomembne vloge domačega
društva. Ta ni le v protipožarni
preventivi in posredovanju ob
požarih in podobnih nezgodah,
domači gasilci jim velikokrat
pripravijo kulturna razvedrila,
ne manjka pa tudi sprostitve na
domačih zabavah, pomoči pri
akcijah v kraju in krajevni skup-
nosti. Tudi to opravijo s skupni-
mi močmi mladine, gasilcev in
krajanov.
Priložnost za razvedrilo so v
Podvincih izkoristili tudi tokrat.
Da ne bi ostali samo uradni, so se
po občnem zboru poveselili na
domači zabavi, obujali spomine,
se pomenkovali o delu in načrtih,
plesali pa ob glasbi ansambla
domače zabavne glasbe Savinj-
skih 7.
1. kotar
Dan pridelovalcev vrtnin
Kmetijska zadruga Ptuj in živilska industrija ,,Petovia" Ptuj sta za
jutri, 22. januarja povabili pridelovalce vrtnin — kooperante na „dan
.ridei .vai^-v - r nin". Udeleženci =.e bodo 'i ob 10. uri v prostorih ži-
vM.ke .;:iie . Pet "ia " Najprej ^ bc io ogledah predelovalne linije
- • n^ r; hr -	tr- ^-rc-^e, k rc H-še -rgu ac>ia
-	• - ,er>	v '
tednik
— 21. januar 1982
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
šE O MIHELIČEVI GALERIJI NA PTUJU
V Tedniku je bil 30. 12. 1981
objavljen že drugi prispevek o
možnostih postavitve Miheličeve
galerije na Ptuju. Zadnje dni
decembra je bil pn predsedniku
SO Ptuj dr. Cvetku Dopliharju
sestanek, na katerem so priso-
stvovali predstavniki Kulturne
skupnosti Ptuj, Zgodovinskega
društva m muzeja. Prisotni so si
tudi ogledali prostore v bivšem
dijaškem domu. Zato menimo,
da bi bilo potrebno informacijo o
tem vprašanju za bralce Tednika
še dopolniti.
Verjetno na tem mestu m
potrebno poudarjati, v kolikšni
meri in zakaj se zavedamo po-
membnosti takšne pridobitve. Ze
več slovenskih slikarjev je v
zrehh letih večji del svojih umet-
nin poklonilo mestu, na katerega
so se navezali zaradi svoje ži-
vljenjske usode ali s svojo ustvar-
jalnostjo. Meščani so se za poklo-
njeno oddolžili z ureditvijo po-
sebnih prostorov in s poimenova-
njem galerije. Tako je v Kosta-
njevici Galerija Božidarja Jakca,
v Kamniku Maleševa galerija itd.
Pokrajinski muzej predstavlja
obiskovalcem v sestavi umetnost-
ne galerije, ki obsega čas od 14.
stoletja do sodobnosti, tudi pri-
kaz slikarjev, ki so živeli in
ustvarjali na Ptuju. Vendar je
predstavitev sodobnih ptujskih
ustvarjalcev in izbora del iz
fonda Borlske kolonije v sklopu
muzejske galerije le zasilna reši-
tev. Prostor namreč ne dopušča,
da bi posamezniku, pa naj je bil
še tako odmeven v likovni zgodo-
vini, namenili kaj več kot manjšo
sobo. Zato nobeden od teh
ustvarjalcev ni predstavljen ce-
lotno in z vsemi značilnostmi
svojega ustvarjanja. I rance Mi-
helič je zastopan zgolj z dvema
manjšima-lesorezoma, to pa je
tudi v.se, kar muzej poseduje
njegovega. Ptuj tako ne more
predstaviti tega izrednega slo-
venskega umetnika, ki je na
Ptuju živel in delal pet let, motivi
s Ptujskega polja pa so zaznamo-
vali njegovo ustvarjalnost skozi
ves njegov opus.
Na zgoraj omenjenem sestan-
ku je tekla beseda o dveh možnih
lokacijah za Miheličevo galerijo,
ki sta jih predsednik SO Ptuj in
predsednica Zgodovinskega
društva predhodno posredovala
v obravnavo muzejskim delav-
cem: bivši dija.ški dom in stavba
bivše žitnice.
V dijaškem domu je imel
umetnik leta 1939 svojo prvo
samostojno razstavo. Za galerijo
naj bi bili na voljo prostori
zgornjega nadstropja in muzejski
delavci ocenjujemo, da so za
galerijsko dejavnost zelo primer-
ni. Posebej vabljivi sta veliki
dvorani, od katerih je ena z
lesenimi stenami predeljena v.
manjše prostore. Verjetno je tudi
stena, ki deli obe dvorani, sekun-
darna. Z odstranitvijo teh sten bi
lahko pridobili eno samo veliko
dvorano in tako ustvarili estetsko
kvaliteten in obsežen prostor, po
sredi pregrajen z visokimi in
vitkimi stebri. Tako obsežen
prostor bi nudil idealne pogoje
razstavljanje predmetov veli-
kih dimenzij. V drugem delu tega
nadstropja je še nekaj manjših
prosturov. ki bi se dali izrabili za
prikaz del. zaokroženih v manjše
iniimnejše enote.
Lega starega dijaškega doma
je glede na zahteve galerijske
dejavnosti ugodna. Staro mestno
jedro in njegova glavna promet-
na žila vedno in povsod privlači-
ta obiskovalce. Namestitev gale-
rije v to stavbo bi Prešernovo
ulico prav gotovo popestrila in jo
naredila bolj privlačno. Hkrati
pa bi dali namembnost stavbi, ki
je že več kot leto dni prazna,
lakšna pa ne sme ostati, če
hočemo preprečili njen propad.
Prostore starega dijaškega do-
ma si je ogledal tudi strokovnjak
— zunanji sodelavec Zavoda za
spomeniško varstvo Maribor. Po
njegovi oceni je v stavbi potreb-
nih dosti manj gradbenih pose-
gov. kakor je bilo prvotno sporo-
čeno udeležencem prej omenje-
nega sestanka. Nosilnost tal v
zgornjem nadstropju je namreč
za galerijsko dejavnost zadostna,
ostrešje pa očitno tudi ni poško-
dovano po vsej površini.
Glede stavbe bivše žitnice, ki
je sicer namenjena etnološkim
zbirkam in depojem, je med
muzejskimi delavci obveljalo
mnenje, da za galerijsko dejav-
nost ni primerna. Od marca leta
81 potekajo na tej stavbi dela za
zatiranje hišne gobe in za zagoto-
vitev gradbene varnosti. Ta dela
še ne bodo zagotovila primernih
klimatskih pogojev in opremlje-
nosti prostorov za sprejem etno-
loškega gradiva in obiskovalcev.
Za dosego tega namena bo
potrebno vložiti v stavbo še nekaj
dodatnih sredstev. Za ureditev
galerije pa so potrebni klimatski
pogoji dosti zahtevnejši kot za
ureditev etnološke zbirke. Vpra-
šanje je, če je v žilnici sploh
mogoče zagotoviti primerne po-
goje za razstavitev slik, grafik in
tapiserij, prav gotovo pa bi bili ti
posegi hudo dragi. Enake rezul-
tate bi lahko v starem dijaškem
domu dosegli z dosti manjšimi
sredstvi in na preprostejši način.
Žitnica pa postavlja pred ureje-
valca galerije tudi zahteven mu-
zeološki problem. Edino kolikor
toliko enotna stena, ki bi omogo-
čala razobešanje slik, je južna.
Na lak način pa ni mogoče
doseči zaokroženosti postavitve.
Rešili pa bi bilo potrebno tudi
vprašanje zahtevne umetne gale-
rijske razsvetljave, saj je v žitriici
naravna svetloba povsem neza-
dostna.
Na sestanku je bila omenjena
tudi možnost izpraznitve dela
grajske galerije. Dokončna odlo-
čitev o tem pripada seveda
delovni skupnosti muzeja in
ustanovitelju. Ob takem razpra-
vljanju pa bo seveda potrebno
sprožiti vprašanje ustreznih na-
domestnih prostorov. Ne more-
mo si namreč predstavljati, da bi
muzejske obiskovalce prikrajšali
za že tako skromno predstavitev
ptujskih ustvarjalcev. O izboru iz
fonda Borlske kolonije pa muzej-
ska delovna skupnost nikakor ne
more odločati sama, temveč le v
soglasju z odborom Borlske kolo-
nije.
Ob koncu moramo seveda
zapisati še to, da moramo dokon-
čno odločitev ali bo galerija v
neki stavbi ali ne, prepustiti
umetniku, iz spoštovanja do
njegove umetnosti pa tudi iz
spoštovanja do njegove odloči-
tve, da velik del opusa prepusti
Ptuju. Morda se še premalo
zavedamo, da takšno darilo
predstavlja izredno dragocenost,
ki je konec koncev tudi v mate-
rialnem pogledu velika in nekaj-
krat presega vrednost del, ki bi
jih bilo potrebno opraviti na
primer v dijaškem domu. Zato
nam je misel na Miheličevo
galerijo zelo zagrenila izjava
predstavnikov Kulturne skupno-
sti Ptuj. ki pravi, da ».. . ni
mogoče govoriti o ustrezni mate-
rialni osnovi za kakršnokoli ure-
ditev. ..« (iz članka mš z dne 30.
12. 1981). Verjetno je za odloči-
tev o ureditvi galerije skrajni čas,
saj se za umetnikovo delo ne
poteguje samo mesto Ptuj, am-
3ak ima tekmeca v Školji Loki, v
bližini katere se je France Mihe-
lič rodil.
Marjeta Ciglenečki
France Mihelič: Kurentovanje v snegu, olje, 1939-75
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Od likovnega upodabljanja
prebivalcev antičnega Poetovia
izstopajo predvsem mozaiki, ki so
poleg celjskih, ljubljanskih in
izolskih med najbolj reprezenta-
tivnimi na naših tleh. Prva najdba
je znana že iz leta 1817, ko je
Benedikt Hauscka poslal v Gra-
dec fragment mozaika, o^aterem
pa nimamo podrobnejših podat-
kov. V štajerski deželni muzej Joanneum sta prišli tudi naslednji dve
slučajni najdbi s Hajdine: kos mozaika najden 1868 za cerkvijo in
fragment iz leta 1891.
Največji kompleks mozaikov pa je bil odkrit ob sistematičnih
izkopavanjih graškega arheologa S. Jennyja leta 1893 na Zgornjem
Bregu (zahodno od kasneje odkritega III. mitreja). Okvirno lahko
lostavimo te mozaike v čas zadnjih desetletij drugega in v prva deset-
etja tretjega stoletja. Ta datacija (B. Djurič) temelji na primerjavi
nekaterih likov in kompozicij z mozaiki švicarskih najdišč (npr. ortogo-
nalna razvrstitev osmerokotnih polj z vmesnimi kvadrati, borduri v
opozicijo postavljeni polkrogi z bršljanovimi listi na konicah itd.).
Poleg mozaikov v črno-beli tehniki s prevladujočimi geometrijskimi
vzorci (ki se razvijajo že od I. stol. pred našim štetjem), se pojavljajo na
našem najdišču še za ta čas značilni večbarvni mozaiki z geometrijski-
mi elementi, ki so postavljeni tako, da skušajo podajati površino
plastično. V tak geometrijski ornament so vtkana ponekod še pravo-
kotna kasetna polja z realističnimi figuralnimi upodobitvami (tiger,
raca. ptič. Evropa na biku v okroglem medaljonu), po katerih so
ptujski mozaiki širši javnosti prek literature tudi najbolj poznani. Žal
samo prek publikacij, saj je bilo gradivo po končanih izkopavanjih
prepeljano v graški muzej, kjer ga hranijo v depoju.	B. L.
Izkopavanja S. Jenny-ja leta 1893 na Zgornjem Bregu
NI VSE POGOJ
Uroš Mozetič nam piše: Opazil sem, da narobe uporabljamo besedo
pogoj, pogoji. V strokovni literaturi (biološki, kemijski, zemljepisni,
družboslovni) sem zasledil veliko napačne rabe:
1. Mati s štirimi otroki živi v izredno slabih življenjskih pogojih —
prav: življenjskih razmerah, možnostih. — 2. Študirati je moral pod
najtežjimi pogoji — v najhujših razmerah. — 3. Biocenoza je posledica
dolgotrajnega prilagajanja življenjskim pogojem — razmeram. — 4. V
hribovitem svetu so zelo neugodni pogoji za poljedeljstvo — neugodne
možnosti. — 5. Pri temperaturi O stopinji in'pod tlakom ene atmosfere,
to je v normalnih pogojih, ima en mol poljubnega plina ... — tudi ti
,pogoji' so v normalni slovenščini razmere.
Mislim, da je pravilna raba besede POGOJ dovolj jasna, da bi vsaj
jezikovni recenzenti lahko bolj pazili in iz prihodnjih šolskih učbenikov
pregnali take nebodijihtreba napake."
Pisma smo veseli, saj kaže, da občutek za pravilno rabo te besede
vendarle še ni izumrl. Naš dopisnik je pregledoval šolske knjige, napačno
rabo pa bi "žal lahko našel kjerkoli v tisku, morda še najpogosteje v
pisanju številnih politikov, gospodarstvenikov in drugih izobražencev. Ti
namreč pogosto berejo besedila v tujih jezikih, potem pa neslovensko
rabo besede ,pogoji' brez posluha prenašajo k rtam, čeprav imamo mi
drugačne načine izražanja. Vzporedno z napačno rabo",pogojev' se je
razširila še raba glagola ,pogojevati", kije prav tako največkrat napačna.
Opozorila na pravilno rabo bi bil vsakdo lahko našel že v Pravopisu iz
1. 1962. Vendar jih je verjetno večina prezrla, napačna raba se je odtlej
samo še širila. Prav tako so ostala brez učinka večkratna opozorila po
jezikovnih rubrikah in v jezikovnih priročnikih. Minula leta so bila pač
leta velike jezikovne malomarnosti. Zdaj, ko je skrb za materinščino spet
bolj živa, naj izgine tudi napačna raba besede ,pogoji'.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in
pišemo, naj predlaga in pobude za Doljše jezikovno izražanje pošiljajo na
naslov:
Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL
Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
Delavni bodoči metalurgi
Na enoti srednje kovinarske, strojne in metalurške šole v Slov.
Bistrici se izobražuje blizu 180 učencev, ki se ob mnogih šolskih obve-
znostih aktivno vključujejo tudi v izven.šolske dejavnosti. V začetku tega
šolskega leta so z reorganizacijo šole obnovili tudi mladinsko organi-
zacijo. ki je sedaj tesno povezana z uelom mladih v matični šoli v
.Maritioru. Izvolili so novo vodstvo OO ZSMS na šoli. sprejeli statut in
i/delali program dela za to šol.sko leto.
Danes mladi v poklicni šoli v Slov. Bistrici že ugotavljajo, da so svoje
aktivnosti uresničili po začrtanih nalogah in prejetem programu. De-
javnosti razvijajo predvsem v petih komisijah, med katerimi je največje
zanimanje za delo v komisiji za idejnopolitično izobraževanje in komisiji
za kulturne dejavnosti. Ob tem pa uspešno delujejo tudi komisije za SLO
in USZ. zajmtormiranie m komisija za šport m rekrcaciio.
Mladi IZ te i.ok pa so d^^^leJ že sodelovali v več delovnih akcijah na
(•bmi :; čineSKn . Histrica. CJb vvs h pi)mem]?nejših praznikihjinrejajf-
prtv^ > kulturnimi pn;š;rami. uspešni^ pa ^;>dek'vali tudi na ob-
■insK n, cKmov nju i ito—r'--v: rucija—mir. Kjer-; zavzcii drugo mesti.
L I - ^v-L-ji t:-d' r.. - :.'.r;h ^p<-rtnih i-km.>vanj'h mladine bistriške
l ' - C i;- v - ' n^ nv- , " . : ^ Marif" -ru in
-S S. B; -T. ^ - - idi
_ n ; ,1 ,■,':■! : .'V-: ' ' ^ , \	.
ŠE O Vili. OBČINSKI PEVSKI REVIJI
O občinski pevski reviji, ki je bi-
la v počastitev 22. decembra, dne-
va JLA, smo že poročali v pred-
zadnji lanski številki Tednika.
Kljub temu bi želel dodati še nekaj
svojih opažanj.
Odkrito moram povedati, da je
kakovost petja zelo različna, ven-
dar moramo upoštevati, da je
osnovna naloga vaških zborov v
ohranjanju in razširjanju preproste
narodne pesmi, torej našega
ljudskega izročila. Zato je ra-
zumljivo, da za podeželske zbore
ne veljajo enaka merila kot za tiste
iz večjih kulturnih središč. V
marsikateri vaški krajevni skupno-
sti predstavlja pevski zbor edino
kulturno dejavnost, zato jo je po-
trebno v strokovnem in material-
nem pogledu podpirati, kajti pe-
sem in glasba sta človekova
najzvestejša spremljevalca.
Prav malo ali skoraj ničesar ne
vemo o težavah, s katerimi se zbori
ah zborovodje srečujejo. Ali imajo
sploh primeren prostor za vaje,
kako je z obiskom, kakšno je
splošno vzdušje za zborovsko petje
v krajevni skupnosti . . .? Na prvi
pogled je vidno veliko pomanjka-
nje določenih glasov, kar je naj-
bolj pereče pri moških (pravi prvi
tenorji so zelo redki). Iz takšnega
stanja izhaja celotna zvočna podo-
ba, kjer močnejši glas prevladuje
(bariton, bas). O vseh navedenih
problemih bi lahko največ poveda-
li zborovodje sami!
Osebno sem sodeloval na vseh
dosedanjih revijah (na prvi leta
1974, je nastopilo 7 zborov) in ta-
ko lahko rečem, da v zadnjih treh
ali štirih letih ni vidnejšega
napredka. Nikakor ne morem trdi-
ti, da zbori nazadujejo, vsekakor
pa stopicajo na mestu, so z
doseženim zadovoljni in se zahtev-
nejših del ne lotevajo. Pravimo, da
iz množičnosti raste kvaliteta in ne
vidim nobenega vzroka, zakaj bi
moralo biti pri petju drugače.
Gotovo bi bilo mnogo bolje če bi
bilo dovolj sposobnih zborovodij.
Organizacija revije je že vsa leta
odlična. Očitno je ZKO Ptuj vloži-
la ogromno truda, zlasti pa
predsednik Stane Stanič in tajnik
Dušan Kožar. Koristno in zanimi-
vo bi bilo, če bi tudi ta dva
spregovorila o svojih ,,križih in
težavah". Gotovo jih ni malo! —e
Stane Stat i^. p cc ik 7 O P« ^ k s ^^ego' . -efV ^
RAZVOJ VASI
V SLOVENSKI
LITERATURI
Prva letošnja razstava v študij-
skem oddelku Ljudske in študijske
knjižnice Ptuj je bila prvotno zami-
šljena kot prikaz napredne literarne
besede v novejši slovenski lite-
raturi. Vendar smo ob pripravlja-
nju gradiva ugotovili, da bi tako
omejena konstrukcija razstavo
osiromašila, pa naj gre za predvoj-
na ali povojna gibanja. Ni dovolj
videti slovensko vas samo skozi oči
Prežiha, Kranjca, Ingoliča in Potr-
ča, kot včasih poenostavljeno pred-
stavljajo socialistični realizem s
pojmi naprednega gibanja, temveč
je tu še plejada slovenskih pisa-
teljev, pesnikov in dramatikov, ki
so gledali na vaško življenje v vseh
njenih odtenkih in med njimi jih je
le malo takih, ki so se umikali v
neko lažno vaško idiliko.
Z različnih zornih kotov in ob-
dobij so prikazali vas pisatelji Ivan
Cankar, Fran Ksaver Meško, Fran
Šaleški Finžgar, France Bevk, Stan-
ko Majcen, Vladimir Levstik, Pre-
žihov Vo.=-anc, Miško K.anjec. An-
t' I~r;oli-, :van Potrč, fgnai.
Kop ^ !?■: Kerei - '
Cr ~	'	Bl^ilSO
Kolmanič, Tone Partljič, da ne po-
zabimo važnejših del Kmečke knji-
ge ali Slovenskih večernic (Joži Mu-
nih. Mirni Malenšek, Jože Marin-
ko, Ivan Sivec, Minka Krvina, Er-
na Starovasnik, Anica Gartner,
Anica Zidar, France Slokan, Janez
Švajncer, Drago Vresnik, Janez
Zupan, Jože Petek . . .) in drugi
novejši.
Tudi pesniki so se v pesmih bolj
ali manj dotikali slovenske zemlje,
kot na primer Cvetko Golar, Alojf
Gradnik, celo ,,proletarski" pesni-
ki Srečko Kosovel, Mile Klopčič,
Tone Seliškar, Cene Vipotnik,
dalje Edvard Kocbek in v novejšem
času pa Tone Pavček, Miroslav
Slana in zlasti Tone Kuntner ter
drugi.
Enako je z dramatiki, pri katerih
že sama snov zahteva konfliktne
situacije, ki jih je obilo v kmečkem
življenju in tu omenimo Frana Ša-
leškega Finžgarja, Ivana Cankarja,
Zmaga 5vajgerja, Jožeta Pahorja,
Aiojza Rerr.ca, I\ana Pot-ca idr.
Ra.' :/a bo odp ta' od 20.
ia d : 20. f---' i: ia -J '' do
9 e . - ?to na •<' "'. t ^
- ----- - , - = r'' ■	n-"/ ^
P ■
8 - naSi dopisniki
21. januar 1982 - tednik
POHORSKI VIHARNIK
Pionirji osnovne Sole Šmartno na Pohorju so v okviru praznika občine
Slovenska Bistrica in še posebno ob velikem dogodku, prevzemu nove
osnovne šole, ki jo bodo pričeli obiskovati že v drugem polletju tega
šolskega leta, izdali posebno številko svojega sicer rednega glasila Pohorski
viharnik. V njem predstavljajo lepote Pohorja, ljudi in življenje danes ter
pred več leti na Smartnem in širšem okolju. Posebno pozornost glasilo
posveča predstavitvi krajevne skupnosti, naravnim in kulturnim
bogastvom na svojem območju, samoupravni organiziranosti,
dosedanjemu razvoju in tudi razvojnim načrtom prihodnosti. Posebno
mesto zavzema v glasilu tudi obdobje narodno osvobodilnega boja na
Pohorju. Zanimivo pa je prebrati tudi prispevke učencev, pionirjev
osnovne šole Šmartno na Pohorju.
Razen prebivalcev krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju so glasilo
prejeli tudi vsi gostje, ki so v dneh praznika občine Slovenska Bistrica
obiskali osrednjo občinsko svečanost in otvoritev nove osnovne šole
Šmartno, ki je bila v nedeljo, 10. januarja 82.	Viktor Horvat
NOGOMET BREZ ŽOGE
Pridni nogometni amaterji v Središču ob Dravi ne mirujejo, sedaj ko
žoga miruje. Namreč sestal se je upravni odbor in analiziral delo kluba v
preteklem letu. Ocenili so, daje delo bilo uspešno. Zgradili so nogometno
igrišče, ki pa ni dokončno urejeno. Treba bo urediti še atletsko stezo,
pomožno igrišče in okolje. Morajo dobiti finančna sredstva, pa tudi
lastnega dela bo moralo biti precej, ker edino tako lahko dosegajo cilje.
Upravni odbor se je zahvalil dosedanjemu trenerju in izrazil željo po
strokovnejšem trenerju, ki ga bodo poskušali angažirati za kvalitetnejše
delo. Ugotovili so, da je igralski kader zadovoljiv, in da so odprta vrata
vsakemu igralcu, ki želi igrati za Središče.
Problem je dobiti mlajšega kvalitetnega vratarja, ki bo lahko zamenjal
že starega ali še vedno dobrega vratarja Ivana Horvata. Vidi se, da so
nogometni delavci v Središču marljivi in da skrbno vodstvo skupaj s
prizadevanji vseh ljubiteljev nogometa, daje vidne rezultate v
rekreacijskem tekmovanju.	T. I.
Učijo se veščin
smučanja
v času od 11. do 22. januarja letuje na bistriškem Pohorju, v novo
zgrajeni depandansi planinskega doma Anton Stuhec, blizu 40 pionirjev
iz osnovnih šol pobratene občine Svetozarevo.
Desetdnevno letovanje je pionirjem nagrada za izredne učne
uspehe v preteklem obdobju, izkoristili pa ga bodo za navezovanje novih
prijatejskih stikov z vrstniki iz bistriške občine, spoznanju'nekaterih
znamenitosti občine gostiteljice, predvsem pa se bodo seznanjali s
smučarskimi veščinami, saj imajo pri Treh kraljih organizirani smu-
čarski tečaj.
nomrji m mentorji iz občine Svetozarevo bodo v času bivanja na
bistriškem Pohorju obiskali tudi spominsko obeležje NOB pri Treh
žebljih in se seznanili z zgodovinskim bojem legendarnega Pohorskega
bataljona.
Prvo skupino 40 pionirjev skupno z mentorji, po njeni vrnitvi v
domačo občino zamenjala nova skupina, prav tako okoli 40 pionirjev iz
osnovnih šol občin Svetozarevo. Mladi občine Slov. Bistrica pa svojim
vrstnikom, sedaj že tradicionalno vračajo obiske v poletnih mesecih, ko
gredo skupno v mladinsko rekreacijsko središče Buljarice v črnogorskem
Primorju, kjer imajo pionirji občine Svetozarevo svoje poletno rekre-
acijsko središče.	Fotografija in tekst: Viktor Horvat
Pouk tudi v času počitnic. Tokrat se mladi pionirji iz občine Svetozarevo
učijo smučarskih umetnosti pri Treh kraljih na Pohorju.
Cenijo minulo delo
upokojencev
Intes TOZD Pekarne ,,Vinko Reš" Ptuj prav gotovo sodi med tiste
kolektive v ptujski občini, ki ne pozabi na minulo delo svojih delavcev, ki
so odšli v pokoj. Vsako leto povabijo svoje bivše sodelavce, ki živijo v
zasluženem pokoju, se ob koncu leta z njimi pogovorijo in jih tudi
pogostijo.
Tako je bilo tudi' ob minulem novem letu, direktor TOZD in
predsec'nik delavskega sveta sta upokojence seznanila z delom in uspehi
kolektiva v minulem letu in z načrti za bodoče delo. Za tem se je razvila
zanimiva razprava in srečanje se je nadaljevalo v prijetnem vzdušju.
Upokojenci so izmenjali spomine in izkušnje s sodelavci, ki so še v
rednem delovnem razmerju. Ko so se razšli, so si medsebojno zaželeli
srečo, zdravja in da bi se prav tako razpoloženi srečali tudi v naslednjem
letu.	Hvaležni upokojenci
Premalo o problemih
zdomcev
Z območja obJine Ptuj nas je precej ljudi na začasnem delu v tujini.
Tudi jaz sem eden izmed njih, ki tudi redno berem Tednik. Včasih me
zaboli, da ne pišete ničesar ali pa mnogo premalo o problemih nas, ki smo
na začasnem delu v tujini, zlasti o problemih, ki so navadno predmet raz-
govorov ob novoletnih praznikih.
To namreč pogrešamo predvsem tisti, ki ne moremo ob vsakih praz-
nikih priti domov, ki se moramo ravnati po tem, kdaj nam tu delodajalci
odobrijo dopuste, ali pa si celo vzeti bolniški dopust in se odpeljati v
domovino. Gospodarska kriza se pozna tudi tukaj, zato je potrebna še
večia delovna disciplina.
Vsak od nas. ki začasno delamo v tujini, se želi vrniti v domovino,
zlasti še, če si je tam zgradil hišo in si ustvaril pogoje za kako dejavnost
ali zaposlitev. Nekaterim pa to ostajajo še naprej sanje. Prav zaradi tega
bi želeli, da bi v Tedniku bilo večkrat napisanega kaj o teh problemih.
Anton Kmetec, Essen ZRN. doma iz Jurovec
KAKO JE DEJANSKO S SELEKCIJO PTUJA?
O čudnih razmerah v nogometni
selekciji Ptuja je bilo nekaj že napi-
sanega, čeprav celovite informacije
za javnost še ni bilo. O teh vpra-
šanjih sem govoril z odstavljenim
bivšim trenerjem pete selekcije
Ptuja, Ivanom Pšajdom. Takole je
tekel pogovor:
Kako to, da si sprejel vlogo tre-
nerja pete selekcije Ptuja?
,,Nisem mislil, da bom postal
trener pete ptujske selekcije, kajti
moje načelo je, da zmagovalno eki-
po naj vodi trener, ki jo je pripeljal
v višji rang tekmovanja. To pa sta
bila predvsem Ivo Krnjič in Ivan
Zaje."
Toda vseeno si postal trener?
,,Ker Ivan Zaje takrat še ni imel
potrebnih dokumentov za izdajo li-
cence, sem ostal praktično samo
jaz, ki bi lahko vodil ekipo Ptuja,
tu imam v mislih trenersko diplo-
mo. Kajti trener prvega razreda je
bil potreben za izdajo zelene luči v
tekmovalnem sistemu, oziroma za
nastopanje v slovenski nogometni
ligi. Po nekaj kratnem nagovar-
janju sem vseeno pristal in tako pri-
čel s pripravami za tekmovalno se-
zono. Za pomočnika sem hotel Zaj-
ca, ki pa je sodelovanje odklonil."
In kako se je začelo?
,,Začelo se je dobro. Igralci so
dokaj redno prihajali na treninge in
pošteno trenirali. Zaradi tega so
bili tudi rezultati v pripravljalnem
obdobju kar dobri in tudi v prven-
stvu smo začeli dobro, kljub dvema
spodrsljajema na domačem igrišču.
V tem trenutku pa so se pojavili
določeni tovariši iz vodstva selek-
cije, ki so mislili, da so sedaj oni
poklicani, da odločajo o igralskem
kadru in kdo bo nastopal v ekipi.
Mislil sem, da je dovolj, če jaz
odločam po kriteriju priprav-
ljenosti posameznih igralcev. Ven-
dar pa to ni dovolj, zanimale so jih
bolj obrobne stvari in to tiste tova-
riše, ki so mislili, da je dovolj, če
vedo, da je žoga okrogla, niso pa se
vprašali — ZAKAJ JE OKRO-
GLA?
Nekateri igralci, ki so nastopali v
ekipi Ptuja, ko ji je uspela uvrstitev
v slovensko nogometno ligo, so
mislili, da so edino oni poklicani za
igranje, seveda brez določene kvote
treningov. Od določenih pet, bi
igralci naj opravili minimalno tri.
Delno treningi niso bili obiskani za-
radi dvoizmenskega dela, v veliki
večini pa iz znanih vzrokov, ki so
selekcijo Ptuja že pripeljali v nižji
rang tekmovanja. Žal pa to neka-
terih igralcev in funkcionarjev še ni
izučilo. Stari pregovor pravi, kako
boš sejal, tako boš žel. Brez tre-
ningov in poštenega dela pač ne
more steči."
Kdaj je bila dosežena kulmi-
nacija pri igralcih?
,,To je bilo pred tekmo v Smart-
nem, ko so nekateri igralci zahte-
vali odstop trenerja in predsednika.
Po prepričevanju smo to tekmo
igrali tako, kot so to odločili pa-
metni ,,strategi" in rezultat je poz-
nan. Nato je prišla tekma z Nafto,
kjer so nam na pomoč priskočili
igralci NK Aluminija, ki jih je tre-
ner NK Aluminija dal na razpo-
lago, da se lahko odigra ta tekma.
Nato je prišla tekma s Slovanom.
Kljub prigovarjanju, da naj igralci
bivše selekcije Drava oz. Ptuja zač-
no s treningi, ni rodilo sadov. Proti
Slovanu je igrala ista ekipa kot pro-
ti Nafti, toda proti Slovanu je težko
igral Maribor na domačem igrišču,
kako potem ne bi fantje, ki so prišli
na pomoč iz rekreativne ekipe
Aluminija in prepričali vse skepti-
ke, kako se bori za barve nogomet,
pa se ta naj imenuje Ptuj, Drava,
ali pa drugače. Kaj več tudi ni bilo
pričakovati v tej tekmi."
No, in kako je bilo proti Kopru?
,,Igralci iz Kidričevega in nekaj
častnih izjem iz bivše oz. sedanje
selekcije Ptuja so pristali, da bodo
pomagali tako dolgo, dokler se sta-
nje ne normalizira in da bi se neka-
teri igralci selekcije vrnili. Toda ti
so treninge gledali izza ograje. Pred
tekmo s Koprom sem sporočil ses-
tavo moštva. Toda v klubski pisar-
ni so mi Lenartič, Kozjak in Repič
v prisotnosti Ivanoviča, sporočili,
da mora moštvo nastopiti v posta-
vi, ki je nastopila proti Mariboru.
To se je zgodilo in epilog je seveda
no7nan. To je pokazalo, kako so se
določeni člani predsedstva vklju-
čevali v moje strokovno delo, s tem
pa stopnjevali nestrpnost do igral-
cev iz Kidričevega. In kaj je bilo
drugega za pričakovati od te selek-
cije, kjer so na eni strani delali poš-
teno, drugi pa mislili, da delajo v
interesu nogometa, samo kate-
rega?"
Kaj pa misliš o ptujskem selekcij-
skem sistemu?
,,Selekcijski sistem je v bistvu
dober. Toda, če želimo dober mo-
del v Ptuju, ne smemo preveč
pozornosti namenjati članom, am-
pak mlajšim selekcijam. Ustvariti
bi morali igralce, jih izšolati in šele
trdo delo bi dalo dobre sadove.
Trener mladinske selekcije Drave,
Zaje ni odpotoval z mladinskim
moštvom na prvenstveno srečanje
in še nekajkrat, zato so mladinski
selekciji odvzeli točko. Delo ekipe
se mora izražati na igrišču in ne, da
ekipa dela v gostilnah in podobnih
lokalih. Za razvoj nogometa v ptuj-
ski občini pa je potrebno zdravo in
pošteno delo od prve do pete
selekcije."
Še in še bi lahko kramljali z biv-
šim trenerjem pete ptujske selek-
cije. Vendar naj bo dovolj. Ni nam
znano, kaj o tem problemu mislijo
drugi, predvsem za to pristojne
organizacije. Precej časa je pote-
klo, vendar pa je ostalo vse
nespremenjeno. Ne bi bilo odveč,
da bi zadevo vzela v roke katera od
občinskih družbenopolitičnih orga-
nizacij, stvari politično raziskala in
ocenila. Tudi javnostj bi tako bila
objektivno in vsestransko obvešče-
na. Končno je to tudi naša
dolžnost.	Danilo Klajnšek
Ivo Psajd, bivsi trener Ptuja
Foto: D. Klajnšek
tednik
- 21. januar 1982
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9
POKAL POHORSKEGA BATALJONA
TUDI LETOS OSTAL DOMA
Preteklo soboto in nedeljo je bil
^a ljubitelje juda v Slovenski Bistri-
ci velik dogodek. Vsako leto orga-
nizira eden naj bolj §i h judo klubov
v Sloveniji in Jugoslaviji JK
IMPOL Slovenska Bistrica, tra-
dicionalni turnir za pokal Pohor-
skega bataljona. To je tudi prva let-
na generalka najboljSih slovenskih
judoistov, saj se turnirja udeležijo
prav vsi najboljši judoisti Slove-
nije, tako najmlajši kot tudi starej-
ši. Prireditev posvečajo prazniku
občine Slovenska Bistrica, 8. janu-
arja, zato jo organizirajo vsako
leto prve dni januarja. Ze v soboto,
9. januarja se je v telovadnici TVD
Partizan Slovenska Bistrica zbralo
vdiko število pionirjev judoistov iz
vse Slovenije. Letošnja generalka je
pokazala, da raste med pionirji
zanimanje za to obliko športa in
tudi kvaliteta, saj so se v boj za naj-
višja mesta uvrščali pionirji iz več
klubov, kar prejšnja leta ni bila
praksa. Prevlada najmlajših judo-
istov Impola je tako bila močno
omajana, saj so bili pred njimi Ze"
lezničar iz JK 'Maribora, Šiška iz
Ljubljane in celo Jeseničani.
Ker se uvrstitev za pokal Pohor-
skega bataljona upoštevajo točke,
zbrane tako v pionirski kot tudi
članski ekipi, so imeli člani do-
mačega JK IMPOLA veliko in tež-
ko nalogo, nadoknaditi izgubljene
točke pionirske vrste. Ob tem pa jih
prav sedaj pesti še dodatna težava.
ker nimajo svojih uspešnejših pred-
stavnikov prav v lahki kategoriji,
kjer so bili Se pred leti skorajda
nepremagljivi. Največje breme je
tako padlo na tekmovalce težjih
kategorij, kjer pa so imele tudi dru-
ge ekipe močne predstavnike. Prav
v tem času je odsoten najusjK-šnejši
lahkaš Očko, nekaj je tudi pt)S-
kodb, tako je bila pot do uspeha
trša kot je bilo prvotno priča-
kovati. Boriti se je bilo treba na
zmago v najvišjih kategorijah. To
jim je kljub nekajkrat tesnim rezul-
tatom tudi uspelo po zaslugi tre-
nutno zelo uspešnega in kandidata
za državno reprezentanco, Lešča-
ka. Pomemben delež pa so prispe-
vali s svojimi zmagami tudi Lesko-
var, Mesarič, Mihalič, Spes in
Arbajter.
Za prijetno, navijaško vzdušje je
poskrbela objektivna, zato pa tudi
glasna publika, ki se ob vsakem sre-
čanju svojih ljubimcev v velikem
številu zbere ob blazinah.
Letošnjega tradicionalnega sre-
čanja judoistov Slovenije v Sloven-
ski Bistrici, za pokal Pohorskega
bataljona, seje v soboto in nedeljo
udeležilo okoli 80 judoistov. Med
ekipami je ponovno slavila domača
ekipa JK IMPOL pred JK Železni-
čar Maribor, JK Šiška iz Ljubljane
in Jesenicami. Skupno se je tekmo-
vanja udeležilo okoli 20 slovenskih
judo klubov.
Viktor Horvat
ŠAHOVSKO DRUŠTVO MIP EKIPNI
DRŽAVNI PRVAK V DOPISNEM ŠAHU
Šahovsko društvo MIP Ptuj je
doseglo izredni uspeh v obstoju
ptujskega šaha — uspelo jim je
zmagati v finalu dopisnega prven-
stva Jugoslavije. To ni le uspeh
ptujskega šaha, temveč je to uspeh
za celotno telesno kulturo v občini,
saj se redkokdaj vesehmo naslova
državnih prvakov.
Vrstni red: SD MIP 35 točk,
inst. Rudžer Boškovič 34.5, SK
Uljanik 30, SK Bilo—Kalnik 29.
SK Svoboda Stožice 24.5, SK
Elkok in SD Novo mesto 24, SK
Dravograd 21, SK Sloboda Cačak
20,5, SK Budva 18.5, SK Jedinstvo
17.5, ŠK Pion 17, in SK Polet 16.5
Ekipa SD MIP je premagala
naslednje ekipe z rezuUatom: SK
Dravograd 3:1, ŠK Polet 4:0, ŠD
Novo mesto 3.5:0,5, SK Jedinstvo
2.5:1.5, ŠK Bilo—Kalnik 2.5:1.5,
SK Elkok 4:0, ŠK Budva 4:0, ŠK
Svoboda Stožice 2.5:1.5, ŠK Pion
3.5:0.5 in ŠK Sloboda Čačak
2.5:1.5. Neodločeno je igrala le z
ekipo ŠK Uljanik in izgubila z eki-
po instituta Rudžer Boškovič 1:3.
Kaj je to dopisni šah, sem
povprašal kapetana ekipe ŠD MIP,
Milana Šerugo.
,,Dopisni šah je ena od umetno-
sti šahovske igre. Razlika med red-
nim šahom in dopisnim je v tem,
da partija v rednem š^u traja
povprečno 5—6 ur, dočim v dopis-
nem šahu traja 40—50 efektivnih
ur v dobi 18 mesecev kolikor traja
to tekmovanje. Partije so tudi bolj
kvalitetne, saj analize omogočajo
večji vpogled v potek partije, ob
tem pa lahko vzniknejo teoretske
novosti v posameznih variantah.
Igralci morajo biti vztrajni,
disciplinirani in vestni pri admi-
nistraciji, saj imajo za 10 potez na
razpolago 30 dni časa za premi-
slek."
Ima kaj vpliva v dopisnem šahu
tudi šahovska literatura?
,,Kaj dosti ne vpliva na potek
same partije, ker se z literaturo
srečujemo le v otvoritvi. Nadaljnji
potek partije pa je odvisen od last-
ne analize, sposobnosti dobre
presoje pozicije ter smiselnosti oz.
čuta za kombinatoriko ali pa
pazljivo pozicijsko igro."
Kakšno mnenje imate o poteku
VIII. ekipnega prvenstva Jugosla-
vije v dopisnem šahu?
,,V celoti se je tega tekmovanja
udeležilo 56 ekip, od katerih je v
finalu igralo trinajst ekip. To je
tudi najbolj masovno tovrstno tek-
movanje. Pri tem je potrebno
omeniti, da smo druga slovenska
ekipa, ki ji je uspelo zmagati na
tem tekmovanju. Pred tem je to
uspelo le ekipi Ljubljane na III.
prvenstvu Jugoslavije. Ekipe so bi-
le v začetku zelo izenačene, saj nas
je bilo več favoritov za prvo me-
sto. Po dolgotrajnih borbah se je
vrsta favoritov redčila in sta ostali
v boju za prvo mesto le dve ekipi;
mi in ekipa instituta Rudžer
Boškovič iz Zagreba pri kateri se je
posebej izkazalo kolektivno delo.
Z našo ekipo nisem imel večjih te-
žav, saj so bili vsi igralci disciplini-
rani in vestni. Zelo je bil prisoten
kolektivni duh, saj so si igralci
nesebično med seboj pomagali z
nasveti in spodbujanjem. Pri tem
je še posebej izstopal Janez
Podkrajšek, ki je s svojo vsestran-
sko rutino največ pripomogel k
naslovu državnih prvakov."
Kakšni pa so rezultati po-
sameznikov?
,,Janez Podkrajšek je devetkrat
zmagal in le trikrat remiziral ter s
tem dosegel na prvi deski najboljši
rezultat. Naslednji za njim je že
zaostajal za 2 točki. Pri tem je
potrebno povedati, da sta igrala na
prvi deski velemojster dopisnega
šaha Keglevič in večkratni državni
prvak Jovčič. Oba je Janez prema-
gal. Na drugi deski je Janko Bo-
hak delil drugo mesto z izkupi-
čkom 8.5 točke in pri tem sedemk-
rat zmagal, trikrat remiziral in
dvakrat izgubil. Na tretji deski sem
bil z 8.5 točkami prvi, pri tem sem
petkrat zmagal in sedemkrat
remiziral. S Podkrajškom sva bila
edina neporažena v ekipi. Nič bolj
ni izstopal s svojim rezultatom na
četrti deski Janez Benkič, ki je
sedemkrat zmagal, enkrat remizi-
ral in štirikrat izgubil ter na četrti
deski zasedel tretje mesto."
Po končanem pogovoru sem se
zahvalil tov. Milanu Šerugi za
izčrpno poročilo s tekmovanja in
z£iželel ekipi ŠD MIP še mnogo
uspehov v nadaljnem tekmovanju.
-dj-
Člani ekipe ŠD MIP pri analizi (od leve) Benkič, Podkrajšek, Šeruga in
Bohak.
Foto: J. Dajnko
ZARADI NOVE NESKLEPČNOSTI
JUTRI SEJA SKUPŠČINE
TELESNOKULTURNE
SKUPNOSTI
Tudi drugi sklic 15. seje skupščine Telesnokulturne skupnosti občine
Ptuj ni uspel. Ponedeljkove seje se je namreč udeležilo še manj delegatov
kot pred tednom dni, ko je bil sklepčen zbor izvajalcev. Tokrat je bilo
premalo delegatov tako v enem kot drugem zboru. Tako v telesni kulturi
še nismo sprejeli sklepa o višini prispevne stopnje in sklepa o začasnem
financiranju v prvih treh mesecih letos. Kaj to pomeni? Nič dobrega za
tiste, ki se trudijo in delajo v telesni kulturi, zlasti v osnovnih
tdesnokulturnih organizacijah, v klubih, društvih, sekcijah.
„Dvanajstine" jim namreč omogočajo sprotno plačevanje računov in
obveznosti ter sodelovanje v tekmovanjih. Ce višina prispevne stopnje ni
sprejeta, potem ni osnove za zbiranje sredstev — denarja tako ne bo! Kaj
pa to pomeni za telesnokulturno dejavnost, v kateri je izredno veliko
amaterskega dela, si lahko mishmo, neposredno prizadeti, ki opravljajo
druaeno zelo koristno delo, pa lahko ostanejo brez sredstev. Kdo je za
to odgovoren? Delegati, vodje delegacij in konferenc delegacij. Ali se ti
zavedajo odgovornosti? Gotovo ne, saj drugače sedaj ne bi pisali o
neskle^nosti, o težavah, ki jih takšno obnašanje povzroča.
Kakorkoli že, na vrsti je tretji sklic 15. seje. Dogovor v ponedeljek je
bil, da se seja izvede jutri, torej v petek 22. januarja, s pričetkom ob 9.
uri v Narodnem domu v Ptuju. Pričakujemo, da bodo vodje delegacij in
konferenc delegacij tokrat le zagotovili udeležbo delegatov iz svojih sredin
ter tako omogočili nemoteno delo na telesnokulturnem področju.
1. kotar
Nagrade novoletne križanke
V studiu Radia Ptuj je bilo v sredo, 13. januarja med redno oddajo
ob 14.30 žrebanje nagrad, kijihje delovna organizacija Emona-Merkur
prispevala reševalcem naše novoletne nagradne križanke. Skupno smo
prejeli 670 rešitev, od tega skoraj vse pravilne.
Žreb je razdelil nagrade takole:
Darilni bon za 700din prejme Stanko Pulko, Gorca 37, p. Podlehnik.
Danim bon za 500 din prejme Tonček Lesiak, Mali Okič 9 p. Cirkulane
m danini bon za 300 din prejme Filip Semrl, VP 2050-50 d 61001
Ljubljana.
I k	darila je žreb namenil naslednjim reševalcem: Ivanka
Podvinci 101 Ptuj, Miran Lutarič, Pivkova 17 Ptuj, Danilo Klajnšek,
jpace 97 Lovrenc Dr. Polje, Milena Ožinger, Ziherlova pl. 16 Ptuj,
Maijana Jurič, Zagojiči 9 a, Markovci, Anton Krajnc, Črtkova 13 Ptuj in
Mira Mlakar, Sela 25 Lovrenc.
Izžrebani reševalci bodo nagrade prejeli na naslov bivališča.
Peto mesto za RK Drava
Mlade igralke Rokometnega kluba Drava so v nedeljo nastopile na fi-
nalnem turnirju odprtega klubskega mladinskega prvenstva, ki je bil v
športni dvorani Marof v Novem mestu. Lani so bile Ptujčanke druge, to-
krat pa tega uspeha niso ponovile. Prvo mesto je prepričljivo osvojil
Mlinotest iz Ajdovščine s kompletno ekipo, ki nastopa v II. ZRL — sever.
Druge so mlade igralke I. B zveznega Ugaša Alplesa, tretji je ravenski Fuži-
nar, četrto Novo mesto in peta Drava. Ptujčanke so v prvem srečanju s
6:16 izgubile z Mlinotestom, nato tesno z Alplesom 12:13, krepko s Fuži-
narjem 7:14 in v zadnjem nastopu z 11:10 premagale Novo mesto. Zanimi-
vo je, da bi bile Ptujčanke v primeru uspeha proti Alplesu lahko celo dru-
ge. Tako pa so za njim zaostale za tri točke, za Fužinarjem za točko, z No-
vim mestom pa imele enako število točk.
DRAVA: Farič, Rimele, Lepej, Filipaja, Metka Vičar, Zupane, Go-
milšek, Kmetec in Marija Vičar.	"	1. kotar
Znova Članski rokomet
V petekovem zadnjem terminu v Mladiki je vedno bolj zanimivo. Ro-
kometnim veteranom se je z začetkom vadbe pridružila nova ekipa — člani
RK Drava. V klubu so se namreč odločili, da bodo občanom in ljubiteljem
rokometa ponudili tudi moški del. S tem pa seveda sprejemajo nove velike
obveznosti. Prvega treninga in pogovora se je udeležilo 10 igralcev, v pri-
hodnje pa jih bo gotovo še več. Prvi cilj ekipe bo poskus uvrstitve v drugo
republiško ligo. To bodo poskušali doseči z redno vadbo in vključitvijo
nekaterih izkušenih ptujskih rokometašev.	1. kotar
KARATE
KONČNA RANG LISTA
SFRJ V
SEMI CONTACTU
Dobili smo že tudi končno rang listo najboljših športnikov v semi
contact športu. V muha kategoriji, to je do 57 kg teže je prvak (že drugič
zapored) Vladimir Sitar iz Ptuja, takoj za njim je Franc Rihtarič, tretji je
Špindler s Polzele. Na štirinajsto mesto je prišel Branko Breg, prav tako
iz Ptuja. V lahki kategoriji do 69 kg je zasedel drugo mesto Gorazd
Stumberger iz Ptuja.
Velja še zapisati, da smo tako v semi contactu dobili prvaka SFRJ
(Sitar) in dva viceprvaka SFRJ, ki sta Franc Rihtarič in Gorazd Stumber-
ger. Glede na prejšnjo sezono (1980), ko smo Ptujčani imeli dva vicepr-
vaka (Sitar, Stumberger) je tako bila pretekla sezona za naše karateiste res
dokaj uspešna. Vsem torej tudi naše čestitke.	Franjo Hovnik
DOMAČA
REPREZENTANCA
PREMOČNO ZMAGALA
Pred kratkim so se v hali mariborskega sejmišča pomerile med seboj
ekipe reprezentance Slovenije in Hrvatske v semi contaktu. Tega sreča-
nja se je za reprezentanco Maribora udeležila tudi ekipa iz Ptuja.
Tako je v muha kategoriji, se pravi v najlažji kategoriji nastopil tudi
mnogo obetajoči Franc Rihtarič, medtem ko je za ekipo Slovenije v lahki
kategoriji nastopil Gorazd Stumberger. Ekipa Slovenije je premočno
zmagala, saj je bil rezultat kar 14:0 v korist Slovenije.
V lahki kategoriji je Stumberger premagal Frigana z rezultatom 18:13
nakar še Novaka z rezuUatom 21:15. Prav tako je tudi Rihtarič premagal
Grahuta z visokim rezultatom 24:14. Končni seštevek točk je znašal 28:14
v korist reprezentance Slovenije.
Tekmovanje je bilo dokaj dobro organizirano. Tudi gledalcev ni
manjkalo, saj jih je bilo več kot dve sto, ki so pridno navijali za domačo
reprezentanco. S tem pa tudi pripomogli, da so se domači bolj zagrizeno
in spretno borili v areni in nabirali točke.	Franjo Hovnik
KOŠARKA
Poraza na gostovanjih
Obe ekipi košarkarskega kluba Ptuj sta tokrat gostovali, dekleta v
Novem mestu, fantje pa v Murski Soboti. Oboji so izgubili. Zanimivo pa
je, da sta obe ptujski ekipi bili uspešni v prvem polčasu, v nadaljevanju
pa popustili in zmagi sta odnesli domači ekipi. Prihodnji srečanji bosta
ekipi odigrali predčasno. Dekleta se bodo danes zvečer v Mladiki pomeri-
la s Koprom (začetek ob 19. uri), fantje pa jutri zvečer s Kamnikom (za-
četek ob 18. uri)
Novo mestD-Pftjj 77:72 /3459/
Oslabljena ptujska ekipa je v začetku prvega polčasa povedla in
prednost obdržala do konca. V drugem polčasu sta domačinkam poma-
gala sodnika (zlasti domačin Švent), njune čudne odločitve so vplivale na
igro Ptujčank, med katerimi se je odlikovala Kukovičeva. Najboljša strel-
ka je bila domačinka Bunčeva s 34 koši. PTUJ: Golob, Komik 15, Vogri-
nec 9, Kukovec 22, Krničar, M. Sirec 16.	SG
Pomurje-Ptuj 73:69/32:40/
Ptujčani so začeli dobro in vodili ves prvi polčas, tudi z 18 točkami
prednosti (30:12). Proti koncu prvega dela so popustili v obrambi in do-
mačini so razliko znižali. Se v šesti minuti drugega dela je bilo sedem točk
prednosti za Ptuj. Za tem pa so domačini razliko znižali, prešli v vodstvo
in zmagali. Ptujčani so v drugem delu igrali preveč individualno, kar se v
tipični kolektivni igri, kot jo zahteva košarka, maščuje.
PTUJ: Filipič 2, Erbus, Seruga, Beranič 20, Bedrač 2, Cobelj 6, M. Kot-
nik 2, R. Kotnik 6, Dobrijevič 15, Musič 16.	IZ
ATLETIKA
Začetek tekmovanj
Atleti in atletinje, vključeni v AK Ptuj, tudi v zimskem času ne miruje-
jo, saj se je za bližnjo sezono potrebno dobro pripraviti. Ob nabiranju kilo-
metrov s tekom v naravi redno vadijo, v okviru možnosti, v dvorani Mladi-
ka. Začeli pa so že z udeležbo na prvih letošnjih tekmovanjih. Tako seje
štiričlansko zastopstvo udeležilo enega izmed petih krosov v okviru Pokala
v krosu, v katerem sodelujejo atleti in atletinje iz severovzhodne Slovenije
in Avstrijske Štajerske. Na krosu v Brucku v Avstriji so nastopili Marija in
Mirko Vindiš ter Marija Tili in Franc Zupanič. Marija Vindiš je bila v kro-
su na 3000 metrov druga, Tilijeva pa tretja. Mirko Vindiš je na 4000 met-
rov osvojil tretje, Zupanič pa med člani v teku na 5000 metrov deseto me-
sto.	1. kotar
Smučarski tečaj na Primožu
Kot kaže bo v ptujski občini možnosti za udeležbo v smučarskih te-
čajih med zimskimi počitnicami kar precej. Seveda gre za smučanje izven
občine kjer so pogoji ustrezni. Ob tečajih, ki jih organizirajo osnovne šo-
le, Zveza tdesnokulturnih organizacij in Smučarski klub Ptuj, se je v
ponudbo vključilo tudi TVD Partizan Kidričevo, ki skupaj s tamkajšnjim
planinskim društvom pripravlja smučarski tečaj na Primožu (Vuzenica)
blizu znanega smučarskega centra Kope, kjer je sedem vlečnic.
Tečaj bo v dveh izmenah, trajale bosta po sedem dni, cena (dnevna)
pa je od 150 din (za otroke od 6 do 10 let) do 300 din za dijake, študente
in zaposlene. Mlajše morajo spremljati starši. Prednost pri prijavi, v eni
izmeni je lahko najmanj 30 otrok, imajo člani društev s plačano člana-
rino. Prijave od 18. do 21. januarja vsak dan med 16. in 18. uro sprejema
Andrej Gorše v bloku št. 6.	1. kotar
Letna skupščina Aerokluba Ptuj
Člani ptujskega aerokluba bodo letno skupščino izvedli jutri popol-
dan s pričetkom ob 17. uri v domu Franc Kramberger v Ptuju. Po pregle-
du in oceni dela za leto 1982 bodo sprejeli plan za letos, predlagajo pa, da
bi bila letna članarina 300 din. V članarino je všteta naročnina za revijo
Krila, let nad Ptujem in prost vstop na vse klubske prireditve. l. kotar
10 - ZA RAZVEDRILO
21. januar 1982 - xednik
tednik
— 21. januar 1982
OGLASI IN OBJAVE - 11
Pridelovanje vrtnin za indu-
strijsko predelavo, konzerviranje
in svežo za trg ima na našem ob-
močju več prednosti, ki govore v
prid tej panogi.
—	na voljo so nam ugodne na-
ravne danosti glede na zemljo in
vreme
—	pridelovanje vrtnin na nji-
vah— poljedelsko zelenjadarstvo
nezahteva posebne opremljenosti
s stroji ali drugo opremo
—	vrtnine so poljščine, ki jih je
mogoče pridelovati večina kot
strniščni posevek, kar je po-
membno zaradi kolobarja, go-
spodarnosti dvojne ali celo več
žetev na leto in zapuščajo sora-
zmerno ugodno plodnost tal,
—	vrtnine je mogoče pridelo-
vati tudi na najmanjših površinah,
katerih pa je v naših razmerah ob
izredno razdrobljeni drobnopo-
sestniški strukturi na pretek. Kar
47 % gospodarstev oziroma las-
tnikov zemljišč v ptujski občini je
manjših od 2 ha, ki nimajo glede
možnosti doma pridelane krme
p<)gojev za živinorejo, pridelova-
nje vrtnin pa jim še vedno lahko
predstavlja osnovno dejavnost ali
dopolnilno.
—	— za pridelovanje vrtnin, mora
biti zagotovljen plasma, t^ pa je
mogoč le, če je na voljo v bližini
tovarna in večji potrošniki, ozi-
roma ko lahko uveljavimo načelo
»naročena proizvodnja za znane-
ga kupca.«
Vsak, ki bo prebiral ta sestavek,
se mu bo nehote vsiljevala misel,
čemu potem vrtninarstvo na na-
šem območju ni bolj razvito?
Odgovorov na to vprašanje je več!
V preteklosti se nihče ni ukva-
ijal z organiziranostjo in pospe-
ševalnim strokovnim delom na
tem področju kmetijstva, kot to
sedaj vrši Kmetijska zadruga Ptuj.
Tovarne za predelavo in kon-
zerviranje vrtnin, kot to sedaj vrši
Živilska industrija »Petovija«
Ptuj, ki bi navezovala in združe-
vala pridelovalce vrtnin ni bilo.
Vsakdo si predstavlja vrtninar-
stvo le ob steklenjakih, toplih
gredah z zahtevnim strokovnim
znanjem in izkušnjami ter bližino
trga.
Pridelovanje vrtnin v Halozah
in Slov. goricah so prav zaradi
naštetih vzrokov tuja stvar, saj
Žetalčanom nikoli na misel ni
prišlo, da bi lahko prideloval ze-
lenjavo, ker je od trga zelo odda-
ljen, nihče ni pospe.ševal pridelo-
vanja, čeprav so v teh manjhnih
haloških in slovenjegoriških doli-
nah in obronkih ugodne naravne
danosti.
Ce je čebula—»luk« iz Ptuj-
skega polja zginil še ne pomeni, da
je vrtninarstvu odzvonilo, temveč
nam je ta vrtnina najbolj nazoren
poduk kaj se dogodi, če z tehno-
logijo in agrotehniko zaostanemo
in če nimamo organizirane pro-
izvodnje od setve do potrošnje.
V kmetijski zadrugi Ptuj je vr-
tninska pridelava v preteklem letu
dosegla že takšen obseg, da lahko
govorimo o donosnosti te panoge
in novi kategoriji na eni strani
blagovnih fondov v prehrambeni
bilanci in dohodku kot denarni
vrednosti na drugi strani.
75 pridelovalcev — kooperan-
tov je za 1411 ton vrtnin prejelo
7,334.670 din bruto dohodka, kar
je skoraj toliko kot znašajo davki
od kmetijstva v občini.
Pridelano je bilo
807 ton rdeče pese
350 ton zelja
6 ton korenja
182 ton kumaric
36 ton čebule
20 ton brstičnega ohrovta
9.5 ton solate
0.5 ton hrena
V kooperaciji z zadrugo pride-
lane vrtnine so bile v glavnem
predelane-konzervirane v Živilski
industriji Petoviji v Ptuju, sicer pa
prodane še ETl Kamnik, ETOL
Celje, KOLINSKI Ljubljana,
EMONI Ljubljana, TIMI v Ma-
riboru.
Fižol, kolikor ga je zadruga
zbrala je iz prostega odkupa, če-
prav sodi prav fižol med vrtnine,
ki bi spričo cene, ki jo dosega na
tržišču lahko v organizirani pri-
delavi-kooperaciji nudil odločen
dohodek. Povpraševanje po
stročjem kot po zrnu je izredno.
Ob vsaki organizirani proizvod-
nji so spiemljane nevščenosti, ki
pa so neprimerljivo manjše kot v
neorganizirani. Kooperanti pri-
delovalci jedilne rdeče pese so se
hudovali, ker zadruga ni prevzela
vsega pridelka že ob spravilu z
njive. Ker je pesa vrtnina, ki v
najcenejšem skladišču to je »za-
sipnica« vzdrži več mesecev kot
sveža brez izgub, je tovarne pre-
delujejo in konzervirajo, ko pre-
delajo v.se druge hitro pokvarljive
vrtnine. To prednost pese bomo v
bodoče še bolj upoštevali in mo-
ramo z kooperanti-pridelovalci
preizkusiti še lažjo izdelavo zasi-
pnic z stroji, peso pa dobavljati
tovarnam v zimskih mesecih, kar
je najgospodarneje.
Brstični ohrovt, je za pridelo-
valce in strokovno službo pred-
stavljal novo vrtnino, ki smo jo z
naročeno proizvodnjo za znanega
kupca tudi proizvodno osvojili.
Vendarle pa je bilo prav pri tej
vrtnini v jeseni največ težav in
spotikanja. Izhajale so zaradi ne-
izkušenosti organizatorjev pride-
lovanja iz dveh vzrokov; zaradi
zgodnje in tople jeseni je brstičar
predčasno dozorel in ga je bilo
potrebno na hitro obrati v času
drugih je.senskih opravil pri spra-
vilu pridelkov, medtem ko je oh-
rovt najbolje spravljati izpod
snega novembra ali decembra
me,seca. Največja napaka pa je
bila prevelik obseg pridelovanja
na posameznega kooperanta, saj
ena delovna moč obvlada največ
1500 .sadik. Enake težave bi bile
pri pridelovanju oziroma spravilu
kumaric, če bi na eno delovno
moč zastavili setev na več kot pet
arov površine.
V	povprečju smo s pridelova-
njem vrtnin v preteklem letu, ko je
šlo za prvo leto v večjem obsegu
tržnega pridelovanja zadovoljni,
kot kooperanti tako strokovni
delavci v zadrugi.
V	letošnjem letu si zastavljamo
še večjo pridelovanje vrtnin v
kooperaciji, še zlasti na oddalje-
nih območjih Haloz in Slov. goric,
morebiti bomo uspeli pripeljati to
pridelavo, do dohodkovnih od-
nosov v celotni verigi. Spodbuda
za takšna prizadevanja "v zadrugi
so nam uspešna pridelava in v
preteklem letu, dober dohodek, ki
so ga pridelovalci dosegh in ne
nazadnje vse boljši medsebojni
odnosi med pridelovalci, organi-
zatorji in predelovalno i industri-
jo.
Da smo pri pridelovanju vrtnin
v organizirani obliki na dobri poti,
in da se medsebojni odnosi kre-
pijo v duhu zaupanja in sodelo-
vanja naj služi za primer prese-
nečenje, ki nam ga je pripravila
kooperantka Krajnčeva iz Krče-
vine pri Ptuju, ko je strokovnim
službam KZ Ptuj za novoletno
čestitko pripravila z enkratno
duhovito in pristno zamislijo ze-
lenjavni pogirnjek.
Ža pozornost seji zahvaljujemo
in jo vabimo k sodelovanju tudi v
prihodnje.
Miran GLUŠIČ
Kooperantka Marica Krajnc iz Krčevine pri Ptuju je pripravila pogrinjek
— tihožitje z zelenjavo.
Na seji 15. januarja so člani Centra za mladinske delovne akcije, ki
deluje pri preds^stvu Občinske konference ZSMS Ptuj, največ časa pos-
vetili analizam poteka javnih tribun o mladinskih akcijah v Centru sred-
njega usmerjenega izobraževanja Ptuj. Ti informativni razgovori so bili
po posameznih TOZD CSUI v prvem tednu januarja 1982.
Razgovora v Gimnaziji splošne in pedagoške smeri Dušan Kveder se
je udeležilo 47 dijakov, žal pa ni bilo nobenega predstavnika vodstvenih
struktur, samoupravnih organov šole, mentorjev, predsednika in članov
predsedstva OO ZSMS, z izjemo predstavnikov novinarskega
krožka . . . Javne tribune v Domu učencev se je udeležilo 30 mladincev,
prisoten je bil ravnatelj, predsednik in mentor OO ZSMS. Prisotni so bili
tudi štipendisti, dijaki so pokazali boljši odnos do mladinskega prosto-
voljnega dela. Najporaznejši obisk je bil na razgovorih v Gospodarsko
upravni šoli Jože Lacko in Kovinarsko-kmetijski šoli Veljko Vlahovič. Na
prvi šoli se je informativnega razgovora udeležilo 5 dijakov od 800, na
drugi pa štirje in sicer trije iz prvih letnikov in predsednik OO ZSMS, ki
je obljubil, da bo informacijo o MDA ponovno posredoval razrednim
skupnostim.
Člani CMDA so ugotovili, da javne tribune o MDA v tej obliki niso
uspele. Na Gimnaziji so bile delno uspešne, v Domu učencev uspešne, na
GUŠ in Kovinarsko-kmetijski šoli pa niso uspele, Sprejeli so sklep, da je
to neodgovorno postopanje vodstev posameznih šol in družbenopolitičnih
organizacij, zato je predsednik CMDA zadolžen, da se o tej problematiki
pogovori s predstavniki teh šol. Na vsak način pa bo potrebno ponoviti
javni tribuni na Gospodarsko upravni šoli in Kovinarsko-kmetijski šoli.
Dogovorili so se tudi o poteku javnih tribun v krajevnih skupnostih
po posameznih področjih: Slovenske gorice, Haloze, Davsko polje. Ptuj-
sko polje in mesto Ptuj. Zadolžitve so si porazdelili člani CMDA, ki bodo
še v tem mesecu in začetku prihodnega, obiskali mlade v osnovnih
organizacijah ZSMS. Dolžnost vsake osnovne organizacije je, da eviden-
tira vsaj enega mladinca, še posebno dolžnost udeležbe na MDA pa imajo
do družbe mladi komunisti in štipendisti.
V tem času potekajo priprave na zvezne in republiške mladinske
delovne akcije v Sloveniji, trenutno pripravljajo programe interesnih
dejavnosti. Spregovorili so o. torkovem sestanku (19. 1.), kjer je bilo go-
vora o organiziranju letošnje bratske brigade, katere organizator je OK
ZSMS Ptuj, sestavljali pa jo bodo mladi (po pet) iz osmih bratskih občin;
sodelovala bo na ZMDA „POSOČJE '82". Glede na dosedanje delo,
izkušnje in prizadevnost je CMDA pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj
evidentiral Marico Lenart v štab zvezne MDA ,,Slovenske gorice '82" in
RK ZSMS predlagal, da se jo imenuje za komandanta letošnje akcije.
Prav tako bo OK ZSMS Lenart evidentirala mladinca za eno od funkcij
na ZMDA ,,Slovenske gorice '82". V tem mesecu bodo potekala tudi
usklajevanja, za udeležbo mladinskih delovnih brigad na posameznih ak-
cijah, morebitno dopolnjevanje brigadirjev na nivoju podravske regije in
RK ZSMS.	— dp —
V tednu od 11. do vključno 18.
januarja 1982 so miličniki postaje
milice Ptuj in oddelkov posredo-
vali v treh prometnih nesrečah. Za
posledicami nesreč je ena oseba
izgubila življenje, ena oseba je
bila huje in ena lažje telesno po-
škodovana. Vzroki nesreč so bili
prehitra vožnja in pretesno pre-
hitevanje, na vozilih pa je za okoh
200.000 din materialne škode.
Glede na število in posledice
nesreč, do katerih je prišlo v prvi
polovici januarja 1982 ugotavlja-
mo naravnost porazno stanje. Na
postaji milice v Ptuju pa opoza-
rjajo predvsem na neupoštevanje
prometnih predpisov vseh udele-
žencev v prometu.
Umrla
med prevozom
v torek 12. januarja ob 18.20 je
prišlo do zelo hude prometne ne-
sreče na Ormoški cesti v Ptuju.
Voznik osebnega avtomobila
Franc MuhičizMoškanjcjepeljal
iz smeri Ptuja proti Budini in pri
bencinski črpalki trčil v kolesarko
Ivanko Cafuta iz Vrstja, kije vo-
zila pravilno po desni. Kolesarka
je pri trčenju dobila tako hude
poškodbe, daje med prevozom v
bolnišnico umrla.
Vozil prehitro
v petek 15. januarja ob 16.35je
zaradi neprimerne hitrosti zape-
ljal v jarek tovorni avtomobil s
priklopnikom, ki ga je vozil
medžarski državljen Lajoš Toth.
Do nesreče je prišlo na magi-
stralni cesti Pragersko—Skole,
voznik pa je utrpel težje telesne
poškodbe.
Požar v Apačah
v petek 15. januarja ob 10,30je
prišlo do požara na gospodarskem
poslopju Martina Tominca v
Apačah. Zgorelo je nad 10 ton
sena okoli 2000 kg pšenice, 500 kg
koruze ter nekaj kmetijskega
orodja. Do požara je prišlo zaradi
slabih dimnovodnih tuljav v
svinjskem hlevu.
-OM
ZGODOVINSKO DRUŠTVO PTUJ
SKUPNE NALOGE
Kot smo v prejšnji štev. Tednika že napovedali, je bil v petek. 15.
januarja v Ptuju občni zbor Zgodovinskega društva Ptuj. Poročilo o
delu v minulem letu in o programski jialogah v letošnjem letu je
poročala predsednica društva. Kristina Samperl-Purg. V razpravi so
dani ugodno ocenili delo društva v minulem letu in izrekh priznanje
delavnim članom izvršnega odbora. V zvezi s programskimi nalogami
pa so razpravljalci dali vec spodbudnih predlogov.
Med pomembnejšimi nalogami v letošnjem letu bo nadaljevanje
okrogle mize o revolucionarnem gibanju na našem območju med
obema vojnama, ta bi naj bila že v prvi polovici februarja. Druga
okrogla miza pa bi bila v aprilu, namenjena 40-letnrci Slovenskogori-
ške Lackove čete. Načrtno bodo tudi zbrali podatke o ptujski revolu-
cionarni delavki Olgi Me^lič. Pospešeno oodo delali na zbiranju
gradiva za Ptujski zbornik, ce bo v ormoški občini dovolj interesa pa
tudi za Ormoški zbornik, če bo v ormoški občini dovolj interesa pa tudi
za Ormoški zbornik. Prizadevali si bodo za pridobitev Miheličeve
galerije v Ptuju in opravili še vrsto drugih nalog. Vse to v sodelovanju z
občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami in občinsko skupščino
ter se s tem tudi dejavno vključili v j)rogram aktivnosti ob 9. kongresu
ZKS in 12. kongresu ZKJ, kijih načrtujemo v ptujski občini.
V programu zgodovinskega društva so zapisane tudi doslej še
neuresničene nal(^e — priprava gradiva za Vodič po Ptuju in Vodič
po spomenikih NOB, obenem na bi uredili napisne table na kulturnih
m umetniških spomenikih v Ptuju. V razpravi na zboru je bil dan
predlojg. da bi to nalogo opravili skupno s turističnim društvom in
turistično zvezo Ptuj. k^er bi tako lahko delo opravili kvalitetnejše,
omenjeni tiskani Vodiči pa so nujnoBotrebni tudi za pospeševanje
turistične dejavnosti, kije ena od perspektivnih gospodarskih dejavno-
sti za naše območje.
Na občnem zboru so izvedli še nekaj kadrovskih sprememb v
izvršnem odboru in sklenili povečati članarino od 60 na 80 din letno. V
drugem delu občnega zbora pa je ptujski arheolog Ivan Tušek imel
predavanje o arheoloških izkopavanjih na Podiožah, pri Centru
srednjega usmerjenega izobraževanja in na območju Raoelčja vas-
zapau. Predavanje je nilo spremljano z barvnimi diapozitivi.
FF
PREDAVANJA
ZA VOZNIKE
TRAKTORJEV
Pred kratkim smo objavili se-
stavek o aktivnostih sveta za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu pri SO Ptuj, ki pa tesno so-
deluje z AMD v Ptuju. To sode-
lovanje se kaže tudi prek preda-
vanj, kijih AMD Ptuj organizira
in izvaja po KS v ptujski občini,
namenjena pa so vzgoji voznikov
kmetijskih traktorjev in nasploh
prometni vzgoji občanov. V tej
.sezoni so pričeli s predavanji že
koncem lanskega leta, predavate.lj
pa je tudi letos Stane Fric iz Bu-
dine, kije o poteku dejal:
»Ta predavanja organizira
AMD Ptuj že več let po vseh
večjih KS na območju ptujske
občine, z najnenom, da bi občane,
predvsem pa kmete—voznike
kmetijskih traktorjev, naučili
cestno prometnih predpisov. Vsi
vemo, da je zadnje čase vse več
žrtev prometnih nesreč s trak-
torji, zato je naša naloga storiti
vse, da bi jih bilo v prihodnje
manj. Vsi tudi vemo, daje osnova
za to znanje predpisov in njihovo
dosledno upoštevanje.
Dejstvo je, daje vse več nesreč
prav na poljskih in gozdnih poteh,
kjer sicer ni prometa. Iz tega je
sklepati, da prihaja do nesreč v
glavnem zaradi nepazljive vožnje
voznikov traktorjev. Včasih so
zato krive tudi vremenske raz-
mere, v glavnem pa gre za ne-
pravilno naložen tovor, neprevi-
dno vožnjo navkreber ali po
klancu navzdol.
S tem, ko naše krajane uspo-
sabljamo za vožnjo v cestnem
prometu, pa jim zagotavljamo
tudi varnost in del družbene sa-
mozaščite, ki pravzaprav sovpada
v naš sistem splošne ljudske ob-
rarnbe in družbene samozaščite.
Žal pa v nekaterih KS naletimo
na težave. Ljudje ne dojernajo, kaj
lahko pomenijo naša predavanja.
Največji odpor je prav pri KS,
kjer je frekvenca kmetijske
mehanizacije najgostejša. Dober
odziv pa je le v manjših KS, ki so
povrhu tega še v slabši finančni
situaciji.«
V katerih KS pa ste do sedaj že
imeli predavanja?
»V prvih letih te naše prakse
smo imeli največji odziv v KS
Gorišnica, Polenšak, Dornava in
Videm. Sedaj je tu odziv precej
manjši, večji pa je v Zavrču, kjer
nam je tamkajšnje društvo upo-
kojencev odstopilo prostore za
minimalno odškodnino. Menim,
da bi bilo prav, da tudi v ostalih
KS pristopijo k izvedbi teh pouč-
nih predavanj.«
Ali po zakjučku predavanj
opravite preizkus znanja slušate-
ljev?
»V vsaki KS opravimo ob
koncu predavanj posebni preiz-
kus in slušatelji po uspešno opra-
vljenem preizkusu pridobijo na-
ziv, bodisi traktorista — voznika
kmetijskega traktorja, ali voznika
delovnih strojev ali motokultiva-
torjev. Vsi dobijo posebna potr-
dila o opravljenem preizkusu
znanja, vozniki traktorjev pa se-
veda vozniška dovoljenja za
ustrezno kategorijo.«
M. Ozmec
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO —
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUSNIK,
Uredništvo in uprava Radio—
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 300 dinarjev, za tujino
550 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400-603-31023. Tiska
ČGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere, se ne plačuje
temeljni davek od prometa proiz-
vodov.
RodiSe so:
Jelka Brumen, Kariževa 1 —
Niko; Ema Štabuc. Cankarjeva 4,
Maribor — Mateja; Pavla Malek,
Moravci 128 pri Ljutomeru —
deklico; Jožica Bratuša. Pestike 3
— deklico; Majda Holc, Cesta
Olge Meglič 4 — Danijela; Vito-
slava Pevec. Budina 40 — Nina:
Ankica Škarja, Kidričevo 6 —
Anemarijo; Marija Herga, Za-
gorci 85 — Suzano; Danica Blažič.
Hajdoše 107 — deklico; Magda
j Jazbec. Sp. Hajdina 99 — Ma-
j rjana; .Marija Kelenc. Zamušani
j 54 — deklico; Ana Vinkler. Slape
! 21 — deklico; Marija .Mohorič.
: Trnovska vas 33 — Robya; Marta
i Petek. Cvetkovci 44 — Majo: Ana
; Pesek. Slovenja vas 48 — deklico;
Terezija Kump, Rucmanci 33 —
Boštjana; Vesna Vtič, Stogovci
36 — Vanjo; Frida Janžekovič,
Stojnci 136/a — Jelko; Milena
Horvat. Nova vas 13 — dečka;
Marija Bedrač, Gibina 27 —
Martino; Marija Alič, Srbski trg 3
— Tino; Cvetka Novak, Cerovec
22 — Uroša; Slavica Marušek. Ob
železnici 9 — Leo; Irena Kelemi-
na. Vel. Brebrovnik 96 — Ale-
ksandra; Kristina Letonja. Žetale
57 — dečka; Kristina Meglič,
Zabovci 4/d — dečka.
Poroke:
Franc Kump, Senčak 19 in
Marija Savec, Senčak pri Juršin-
cih 13; Branko Krček, Ul heroja
Lacka 4 in Rozalija Sparakl. Ul.
heroja Lacka 4; Anton Podvršek,
Kidričevo 38 in Majda Zajc, Slo-
venja vas 69; Jožef Dolničar,
Prag^ersko n. h. in Marjeta Horvat,
Ul.Sercerjeve brigade 18; Andrej
Bukvič, Rodni vrh 8 in Nada Vi-
dovič. Pobrežje 11/a.
Umrli so
Matilda Karneža. Stogovci 8,
roj. 1913, umria 11. jan. 1982;
Elizabeta Emeršič, Bukovci 8, roj
1907, umria ll.jan. 1982; Anton
Novak, Cesta Olge Meglič 22, roj.
1905 umri II. jan. 1982; Štefan
Koren, Galušak l,roj. 1914, umrl
12. jan. 1982; Ivana Cafuta, Brstje
29. roj. 1939. umria 12. jan. 1982;
AnaTravnikar. Vošnjakova l.roj.
1919. umria 8. jan. 1982; Marija
Runovec, Potrčeva 34. roj. 1920.
umria 15. jan. 1982; Martin Ku-
har. Borovci 57.roj. 1914. umrl 16.
jan. 1982; Marija Rašl, Cesta 8.
avgusta 16. roj. 1906, umrla 10.
jan. 1982.