^?w^m^>"^^^^ff^f^m^^m^^^^
w
*f. jp.
? Soriei, ffie sijaja 1900.
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat na teden.- Šestih izdanjth, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, ajatranje Iz-d&nje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. mi popoldne, in stane 2 uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jem&na   ali  v  Gorici   na dom. poailjana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. G'60
pol tete .  1......6 , 60 ,   ,    ,    3-30
. *etrt lete'. . . . .'^.-Ih-^ri-¦¦» J-^ft-ros&irtKne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici 5tv. !) v Gorici v »GoriSki Tiskarni» A. Gabršček vsak 'lan od 8. are zjutraj do (I. zvečer-, *ob nedeljah pa od $. do 13. ure. Na naročilu brez doposluii« miročiilne «n ne oziramo.
„PRIMOKEC" izhaianeodvisno od «So5e» vnak petek in stane vse leto STK'26 h 'ali g!d. 1-60.
¦Soča* in »Primorec« 80 prodajata v Gorici v to-bakarni ScJnvarz v Šolski ulici in Jallorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenfiifi na trgu delta Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje).
iftednlStvo
se nahaja 7 Gosposki ulici 5t 7 v Gorici v J. nadstr. Z urednikom je mogoCe govoriti vsaki dan od 8. do 12, dopoludne ter od 2. do S. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 9.
Dopisi naj se poSiljaJo le uredništvu, Naročnina, reklamacije in druge w5i, katere ne spadajo  v delokrog uredništva,  naj   ae  pošiljajo le upravnlgtvu,
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravniStvo.                   ______
Oglasi In poalaulea se raCunijo po petit-vrstah, 8e tiskano i-krat 3 kr., 2-krat \ kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. ~-^eeje drke po prostoru.
Naročnino in oglase Je plueati loco Gorica, „GoriSku TIskarna" A. tiubrSček tiska in zalaga razen «So8e» in »Primorca* So »Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v tSlov. knjižnici* se računijo po 20 kr. uetitrVjsBoa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
cGor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
nogradniki, ki nasajajo vinograde po novem sistemu, ter skozi (S let oni, ki cepijo trte po novem, ob jednem se imajo dovoljevati brezobrestna posojila vinogradnikom, ki popravljajo vinograde, pokončano po filokseri, ter onim, ki sad« amorikanske trte. Posamezne Številke o vsem tem so znane že našim p. u. čitatoljom iz poročil o delovanju deželnega zbora po posameznih sejah.
Sode po teh kratkih podatkih, more razvideti vsakdo, kako lepo je preskrbljeno vsestransko za malo Furlanijo. Kako pa je bilo v baš preteklem zasedanju lohko doseči Lahom to, kar so dosegli, kaže nam slučaj prošnje obrtne Šole v Tržiču najjasnejše. Ta šola jo prosila podpore r>0o K, financ, odsek (kjer so Slovenci v večini) je predlagal 7<>0 K, v debati v deželnem zboru pa je con t o Valentinis zahteval 1000 K; poročevalec dr. (iregorčič je kar trepetal pred Valcntinisoin, da je pozabil celo na svojo narodovo čast, da je govoril laski, se udul conte Valentinisu za svoto 1(00 K iz samega strahu, da bi ne dobil pri prihodnji točki ;i()0() K podporo toli potrebni ženski obrtni Soli v >Sol. domu«! In poleg tega je mislil, tla se že mora, kljubu drugim pridobitvam, ugoditi conte Valentinisu, ker malo poprej je bilo dovoljeno 100») K prispevka Mesarski Soli v Nabrežini in 800 K za zidarsko Šolo v Končali. To je v tistem hipu tako vplivalo, da dr. (Iregorčič je bil do skrajnosti popustljiv, conte Valentinis pa usiljiv. Premagal je seveda Furlan, drugače pri sedanjem položaju v deželnem zboru sploh ni mogoče. (Ta šola ima vsega   proračuna  2100  kron. Naj-
za svoje obrtne Šole  v   Marjanu, pod- i viRJ! P"sp«vok dežele more biti tretjina-
poro   učencev  itd.,  za  izčiSčenje  reke j 7<i°  K» « ('onto  v- J°   dowjS°l 1(°° K»
Polž in. v škodovala", za poskus pogozdo- j
vanju lagun, za morsko   kopelj v Gra- ;
dežu, poslanec Dottori je dosegel dalje j
znatno podporo 20.<MK» K v svrho urav- j
nanju bregov Soče, iz katere svote pojde ,
uajhrže večji del   v Furlanijo, h koncu :
pa je dosegel  poslance  Verzegnassi se ;
to, da se oproste v grudiSčanskem okraju j
skozi it) let zemljiškega davka   oni vi- j
Po deželnem zboru.
V Gorici, dne 14. maja 1900. III.
Furlanija je majhen, ali jako lep del naše dežele. Oo pogledamo na zemljevid Goriško-Gradiščanske, se ta majhen del kar zgubi vidu, ali vendar se skrbi zanj več kakor pa za obširni večji slovenski del. Vzrr k temu tiči pač zopet le v premoči Lal ov v našem deželnem zboru.
Ko so priklopih k Furlaniji Lofinik, vsled Česar je obstoj tamošnje slovenske šole spodkopan, so šli laški poslanci za tem, pridobiti za F.urlanijo kar največ mogoče. Že zdavnaj teče po Furlaniji, sicer z vodnim deficitom, železnica iz Tržiča v Gorviujan, vsled česar je preskrbljeno za ta mali košček naše dežele v Železniškem prometu tako, kakor nikjer drugodi v Avstriji, v zadnjem zasedanju deželnega zbora pa so dosegli Lahi še lep kapital 100.000 K za tisti 'morebitni* tramvav, ki ima toči iz Gorice v Oglej, kot odškodnino za privolitev rlOO.Ouu K za vipavsko železnico. V deželnem zboru je odmevala potreba znanega projekte) vanega mosta pri Burki, da bo na vse strani ložja zveza Gorice s Furlanijo. Laški poslanci so pridno delovali v blagor Furlanijo. Spominjali so se na sploh vseh potreb. Tako na primer so dovolili lepe svote cestnim odborom v Gradišču, v Tržiču, v Oer-vinjanu, zu mednarodni most Čez Idrijo, za uravnavo vodnih tokov v Medeji, za uravnavo branov Soče  pri Sv.   Petru,
MARCO_VISCONTI
Zgodovinski roman
-2K-
Jt?lijai\ski napisal Lcnunas* 6ros3t.
•Da, obljubljam*-, je odgovoril ()t-torino in se razjokal glasno. Biee ga je zahvalila s pogledom, polnim rajske miline. Ta pogled je kazal, da nima vvč želeti na tem svetu.
Tedaj je redovnik namignil prisotnim, kateri so zopet pokleknili, in on je nadaljeval pretrgane molitve. Le še v hipu, ko je duhovnik nekoliko prenehal in je vladala občna tihota, se je zazdelo, da je umirajoča slišala glas nekega šiloma dušenega joka, ki je prihajal iz bližnje sobo; uprla je svoj trudni pogled v materin obraz, kakor da bi vprašala, kdo bi bil tisti. Mati je sklonila obraz, in si ga zakrila z rokama, ker ni mogla izgovoriti «.ekega imena. Toda duhovnik, sklonivši se nad umirajočo, ji Jli dejal bolj potihoma:   «Mo-
dasi jih šola ne potrebuje).
Na kratko je vse to povedano, ali j naj zadostuje.                                         j
Nasproti  temu   se je   doseglo   na j slovenski  strani  bore  malo.   Tiste   potrebe za ceste in slične reči so tako um- j ljive in tako   nujne, da ne  prihajajo v pošte v kot kaka posebna pridobitev za Slovence.   Dežela in država  jih  potre-
bujeta, in radi tega v drugi vrsti šo le pridejo v postov kot hasek Slovencem. Do»aglo se jo nekaj podpor tako n. pr. raznim cestnim odborom, za zgradbo ceste od RoČinja do Kambreškoga, za Braniško cesto, za obmejne ceste na Kanalskem, ki pa niso splošnega pomena, dobe menda čez čas 44,000 K, dovolilo se jo par malih podpor v uravnavo Sočo, ali na primer v tako važni reči kakor razdelitev podpor v korist ameriškim trtam se je dovolilo le mali znesek 4000 K, in še za te se je moral pehati posl. Muha, v proračun dožolnoga zaloga so sprejeli kredit 20.000 K za brezobrestna posojila v pomoč**vinogradnikom za obnovitev po trtni uši pokončauih vinogradov. Pri teh zadnjih točkah so glasi določilo za celo do-želo, toroj bodo tega deležni in najbržo j v večji mori tudi Furlani polog toga, , kar so jim {»poslovali poslanci Še posebej.
Pogozdovanje Krasa jo vendar tako nujna in važna reč, ali prošnja za povišanje dež. prispevka v to svrho je romala nazaj med akte deželno odbora, za poskus za pogozdovanje lagun v Furlaniji pa jo bilo na razpolago brez ovir 2000 K....
Vse podrobneje podatke o oskrbi furanskega in slovenskega dola deželo so že Pitali naši čitatolji poprej, le to se je nam zdelo vredno povdarjati ter še posebe opozoriti nun je, da se razvidi, kako lepo je preskrbljeno za mali furlanski košček dežele, in kako na sploh ali po mačehovski za večji slovenski del.
Da so Lahi v premoči, se jo videlo povsodi tudi pri gospodarskih vprašanjih, vsled česar so romale nazaj dež. odboru ali pa v odseke razne prošnje in nasveti, tičoči se ali samo ali deloma tudi Sloveneov, in odtod je umevno, da so ostajali v manjšini tudi prelepi gospodarski predlogi dr. Turne.
Cincavost in hlapčevstvo na slovenski strani v dež. zboru nam škodi tudi na gospodarskem polju, ker Lahi privoljujejo za Furlanijo in še za Gorico vse,  kar mogoče, ali za slovenski
del le najskrajnejše neobhodno, in Se to neradi. Kar bi pa dišalo o kakem napredku ali celo o kaki konkurenci Lahom, temu ne pusto na povrSje nikdar! - S hlapčevsko politiko smo kruto udarjeni tudi na to stran....
lite tudi za njega, in še najbolj za njega: Marko Visconti je>. Rahlo je pobožna deklica sklonila glavo v znak, da že dela to. a ni je več dvignila — izdihnila je bila svojo blago dušo.
DVAINTRIDESETO POGLAVJE.
Marko je zdrvfl iz sob oskrbnikove žene, in Ottorino mu je sledil; kajti tudi pod težo njegove neskončne žalosti ga je skrb za življenje njegovega gospoda gnala za njim. A tudi sam je oni prvi hip čutil, potrebo, odtegniti se ti-semu obupnemu prizoru, zganiti so, in lotiti se kakega opravka, da bi se zavedal samega sebe, in da bi mu to opravilo obdržalo v ravnotežju duh, zbegan vsled tako" grozne nesreče.
Slavni vojskovodja, potegnivši roko čez čelo in oči, kakor da bi hotel odpraviti neko meglo, neko temo, ki ga je motila, je premeril z velikimi koraki neki mostovž; na to je šel gori po nekih stopnicah, a pred nekimi vratmi se je vstavil, ne ved6 sam, ali bi hotel vstopiti ali ne. Toda občutil je, kakor da bi ga nekaj dušilo, neka sila ga je gnala na prosto, zato* je stopal dalje gori po stolbi. Šel je in šel navzgor, dokler ni dospel  na  vrh   silno  visokega  stolpa.
Tam gori se je vstavil, ozrl se in pogledal širno obzorje, pogledal solnce sredi ognjenih oblakov, nazadnje jo s sklonjeno glavo, prekrižanimi rokami in z rameni, oprtimi na zobce stolpa, ostal dolgo časa nem. Njegove oči so bile suhe in nepremične, obraz srep; na Širokem čelu, ki se je sedaj krčevito nagubalo, se se zrcalile ljute misli njegovega neznano razburjenega duha.
Čez nekoliko časa je opazil Ottorina, ki jo bil prišel za njim, in je stal nekoliko korakov proč od njega, ter ga jo nemo gledal. Marko mu je dejal: •Zakaj si jo zapustil?...*
«Pri njej so njeni starišb, je odgovori* Ottorino.
«Res je», je poprijel Marko, «nam ne pristoji jokati v jednomer, ko je treba delati. Sedaj pojdi doli, v prvem nadstropju najdeš sodnika. Reci mu, naj mi pošlje tu gori Pelagruo, ker ga hočem zaslišati sam, in ti vrni se tudi ž njim, ker moraš biti prisoten*.
Ottorino je omahoval kak hip, a Marko, uganivši takoj njegovo, misli, mu jo dejžl:
«Le pojdi brez skrbf. Ta preostanek življenja, vem, da ni moj, dokler imam popraviti še kako krivico, dokler
DOPISI.
T Gorici, 14. maja, — (Zaupen shod klerikalcev). — V soboto so bili razposlani mali lističi s tako-le vsebino:
»Vabilo.
Somišljeniki ,Ptimorstogtt listu* in oni gorico* so uljudno vabijo na zaupen pogovor, ki bo v ponedeljek 14, t. m. ob eni in pol uri popoldne v prostorih „#*-rodna tiskarni* (kjer je bila prej , Goriška ljudska posojilnica*), da se dogovore o nudaljnom skupnem postopanju,
V Gorici, 12. moja 1900.
Dr. A. Gregorčič profesor bogoslovja,
To vabilo velja ob enem kol vstopnica za p. n. gospoda".
Tega vabila ni razposlal morda »predsednik društvu »Sloga*,ali morda kak „drzavni in deželni poslanec*,marveft le — profesor bogoslovja; in sicer je povabil najprej somišljenike „Prim. Lista" in šele v drugi vrsti »one« »Gorice". Mi smo že davno vedeli, in „Soča' je to tudi javno trdila, da so »Goricam* le pri-tiklina — »Prim. Lisfa'.
Dr. GregorfiiC je torej po dolgem Času vendar eno pravo zadel. Povedal je nepo-bitno, da »die Tonarigebenden" so čistokrvni klerikalci »Prim. Lista", vsi oni okoli »Gorice" pa so le malopomembna pritiklina.
Profesor bogoslovja Gregorčič: je torej sklical zaupen pogovor o nadaljnem skupnem postopanju cele klerikalne garde. — O kakošnem postopanju P Ali morda proti vladi, proti Pajerjevim nasilstvom v deželni hiši, proti lahonski vladi v goriškem . mestu ? Jok vala! Niti besedice o tem 1 Alfa in Ornega vse klerikalno-. GoriCanske" modrosti se obrača izključno le -proti naSi čili — narodno-napredni stranki. Na tem   »zaupnem  posvetovanju*  so se kovali
mi otežuje dušo Še neki krvni dolg. Kakar bo trpljenje poplačano s trpljenjem.... kadar.... Toda ne, Marko ne umrje kot bojazljivec, kot obupani ne-vernež».
Mladenič je odšel, in Marko je s prekrižanima rokama čakal, da mu privedejo Pelagruo.
Ta je bil -tedaj v gradu. Povemo na kratkem, kak6 se je bil oddaljil in potem vrnil.
Po pogovoru, ki sta ga imela on in Lodrisio z Biče, sta se bila obfi grdina uverila, da ne bo mogoče nikdar pridobiti nesrečnice za njune namene. In ko sta videla, da je ona potem dan za dnevom vedno bolj slabela in ginila, sta sklenila, da se jo rešita, kajti bila jima jo lo v nadlogo in nevarno preglavico. Kakor sta se bila domenila, je Pelagrua tisto noč, ko je Marko dospel ˇ' Milan, in uprav isti čas, ko je govoril z Erme-lindo, spravil Ottorinovo soprogo in njeno postrežnico v podzemlje s peklenskim namenom, da ju tam pusti umreti. Na to je bil izšel iz gradti in se podal v Fallavecchio, vasico blizu Rosata, kjer je imel neko znanko, in je ostal tam do poznega jutra.
(Dalje pride).
%•
torej edino le bratomorni načrti »stranke miru in reda* alias .stranke brezvestnih teroristov*.       I|
»Tiho delovanje« dr. Gregorčiča rodi pač take sadove, kakoršne ta mož seje z vso njemu lastno zahrbtnostjo in pretkanostjo. Skoval je že nebroj načrtov, s katerimi je vsak hip razburjal goriške Slovence in ščuval brata zoper brata — prav kakor uči Evangelij 1 — in enako kuje novo načrte zdaj, ko je grdo pogorel v »Goriški ljudski posojilnici*, kar je zanj in njegove verno udane podrep-nike naravnost grozen omen za bližnjo prihodnost. Narodno - napredna stranka pojde od zmage do zmage, in nas Don Antonio kuje nove načrte za nove boje, novo hujskanje, nove bratomorne homatije, da bi se le se nekolika časa vzdržal na slolcu, katerega se je uzurpatorski polastil.
Danes je imel torej obrano okrcg sebe tisto peščico svojih vernih, s katerih pomočjo hoče voditi skupno klerikalno-,Goričansko* ladijo pod vrhovnim vodstvom kardinala Missije.
Tega klerikalno-»Goričanskega* shoda so se udeležili:
Profesorja bogoslovja dr. A. Gregorčič in dr. Jožef Pavlica; stolni vikar dr. Andrej Pavlica; kurat Jos. Golob; vikarja Jos. Mašera in Ant. Pahor; župniki Grča Blaž, JuvančiS Lovro in Pavletič Go-tard; profesorji Cebular Jaka, Ivančič Jože, Kragelj Andrej, Berbuč Janez in Fran Kos; odvetnik dr. Alojzij F ran ko; zdravnik dr. Aleksij Rafael Rojic; cvelnik Vodopivec; notarski kandidat Premrou Miroslav in njegov koncipijent Terkuč Ferdinand; »urednik" Janko Suholazec; deželni uradnik E. Klavžar: uradnik na »Montu* Ivan Simčič; službolovec Sfiligoj Ferdinand; vodja v »Šol. Domu* H ro vat in Jožef; svcčarJernej Kopač; krojač in orga-nist Ivan Bajt; stenograf prof. Ant. Santel; reporter M a ž g o n in še dva statista. Manjkali so edino se Luka D u g a r, Štefan M a k u c in Maks Plesni čar, da bi bilo število izvoljenih popolno.
Dr. Gregorčič je sprejemal; bil je po navadi ljubezniv, tisto stereotipno smehljanje in stiskanje rok ga je pa skoro že utrudilo, daje pričel posvetovanje s prav resno-skrbnim obrazom. Na kratko je povedal namen posvetovanja, namreč, da se, popolnoma z jedi ni jo somišljeniki »Prim. Lista* in »Gorice* proti skupnemu nasprotniku (ne morda proti lahonstvu, marveč1 proti narodno-napredni stranki). Že dosedanje skupno delovanje je rodilo dobre vspehe ali je vsaj pokazalo moč, ki bi rodila v prihodnosti zmago za zmago. — Prva naloga zjedinjene stranke čaka pri »Centralni posojilnici*, ker se je ponesrečil naskok na »Goriško ljudsko"; prostori so že najeti tam za veliko vojašnico in tudi tabla je-že naročena in narejena. Za začetek dobi dovolj denarja iz »Goriške ljudske posojilnice*, kjer ga klerikalci odpovejo, v prihodnje pa bo pomagal Bog in sreča junaška. — Povedal je še nadalje svoje misli, kako naj bi se (iz potrebne previdnosti) kazala na zunaj ta nezakonska zveza starega »Primorskega Lista* z devico »Norico*.
Po dokončanem nagovoru dr. Gregorčiča je nastal velik živ žav; vsakdo je hotel kako modro povedati, celo krojač Bajt. Glavno besedo so imeli:
Dr. Rojic je deklamoval o važnost: duhovščine in je bruhal žveplo in ogenj na nas naprednjake; posluževal se je izrazov, kakoršnih je le on zmožen. — Pridno mu je sekundoval prof. Ivančič, ki je korakal nervozno po sobi gori in dol;, gatii tobaka v nos in spustil marsikakega »šmrkovca" na ta božji svet. — Prof. Kragelj je dodajal »bestije* in »Mistfiherje* ter mahal z obema rokama po zraku. — Dr. Jože Pavlica je govoril bolj zmerno, hotel je zbranim gospodom dokazati, da vse dosežejo z vstrajnim in taktnim postopanjem. — Njegov brat dr. Andrej pa je postal zelen pri vsaki bolj nsglaSeni besedi in je dokazal, da bi nas »Sočane* na grmadah zažigali, ako bi šlo po njegovih katoliških željah. —Vikar Mašera je bil tudi jako razburjen. — Kaplan D e r-mastia se je oglašal bolj po redko in resnobno radi konkurence od strani dr. Pavlice; z vso komedijo ni videti nič kaj zadovoljen. — Dr. Franjo Kos, oborožen z izpiski iz knjig naše posojilnice, ko je tam še. vohunil, je zatrjeval, da nova posojilnica bo gotovo dobro vspevala, ako bodo vsi gospodje pridno agitirali proti »Goriški ljudski*; podatke že da on. — Oglašali so se še kurat Golob, župnik Juvančič, neizogibni Grča ter za nameček tudi Hrovatin; Mažgon p le dražil
zdaj tu zdaj tam, da so se možaki bolj razvneli. Tudi prof. Cebular je dokazal svoje užaljeno  dostojanstvo  »vzgojitelja mladine*.
—  Dr. Franko je več poslušal in manj govoril. — Pred sklepom seje se je poslovil E. Klavžar, češ, da mora iti v urad, sicer pa da se itak strinja z vsem, kar gospodje sklenejo. Prof. Cebular je šel kmalu za njim; predno so prišli do definitivnih sklepov, jih je že več zmanjkalo pri durih.
Facit tega velikanskega posvetovanja je ta-Ie:
Stranki »Prim. Lista* in »Gorice* osta-niti na zunaj, kar.sta bili doslej, ali ravnata se vselej in povsod po geslu : Gretrennt marschieren, vereint schlagen po narodno-napredni stranki, ker višjih ciljev sploh nimata. — Javno zlitje obeh strančic ne kaže, ker se razni gospodje drug grugega še malce sramujejo. Toda — bo že Bog pomagal, že pojde tudi to v boljši prihodnosti, ki je tako gotova, kakor dr. Jožef Pavlica zastopnik V*, kurije. — Na znotraj pa bosta obe stranki združeni v nerazdružljivo celoto. (Profesorji za klerikalni gimnazij so torej že tu!) — Ta združena moč naj se pokaže najprej pri »Centralni posojilnici*.
Polni najlepših nad so se gospodje razšli. Po poti niso pojedli nobenega »So-čana". Nesreče nobene. — (Gospodje, katerih nisem po vrednosti omenil in ocenil, naj mi oproste. Premalo časa. Prihodnjič bo bolje!}
Iz  Kromberka, dne  11. maja 1900.
—  Na izjavo gosp. I. Kraševica, voditelja na ljudski šoli na Ajševici, št. 35. Jisla »Gorice*, prosimo gospod urednik, da blagovolite prepustiti prostorček tem vrstam v cenj. listu »Soča«, ob enem pa prosimo oproščenja, ker Vas s tem nadlegujemo, bodite pa prepričani, da izpolnujemo le obljubo in da nas goni sila do tega.
Vprašamo gosp. voditelja: čemu toli pomilovanja, je li res tako težavna služba gos. vikarja na imenovani šoli? Saj ni Bog ve kaka daljava iz Kromberka na Ajševice! Tudi plačilo tega poduka, katero je od 3—4 gld. za vsake dve uri, mislite, da ne odgovarja tistim težavam? Torej mislimo, da je že dobro odškodovan. Ako pa mislite, da je radi plačila kaj pretiranega, i/.volite pogledati na goriški magistrat, tam že vdobite podatke.
Nadalje izjavljate, da so slabe poti. Kedo je pa temu kriv ? Kaj'ni le gospodarski svet kromberški, pri katerem ima glavno besedo gosp. vikar. Torej pripadajo le njemu glavne krivice, da so slabe poti. Saj iz Ajševice in' Staragore še k božji službi ne morejo prihajati.
Ne vemo, kak pomen ima Vaša prisiljena izjava, saj ne pobija naših trditev? Ako bi pogledali v šol. dnevnik, bi vedeli natanko, koliko je zaostalo poduka vero-nauka, gotovo bi pa ne našli tam povrnitve teh zamud. Gosp. voditelj, čemu toli hvale? S tem nam gosp. v. ne izbrišete iz spomina. Naj omenimo samo en slučaj. Leta 1898. je povila žena nekega F. Velikonja na Ajševici deveto dete. Pripomniti moramo, da je Velikonja težak, kateri si služi kruh od dne do dne, da redi svojo siromašno družino. Vdobil si je »botre*, kateri bi prisost-vali pri podelitvi zakram. sv. krsta. Ko so pa prišli v kromb. cerkev, je vprašal gosp. v. Pahor Franca V., ako je plačal cerkovnika. Velikonja vpraša, koliko je plačati. Gosp. vik. odgovori: 1 gld. 20 kr. plače cerkovniku in še 50 kr. »šenka*. Temu se Franc vpre, ker njegova sredstva ne morejo pokrivati takih stroškov. Gosp. vik. ni hotel krstiti. Na to je Velik, radi slab. vremena najel voznika in so se odpeljali v Gorico, kjer je no-vorojenka vdobila zak. sv. Krsta brezplačno. Kedo povrne velike te stroške, kje je krščanski socijalizem? Omeniti moramo, da tisto plačo in »šenk* za crkovnika je postavil gosp. svet kromberški, na čelu mu gosp, v., ne da bi ljudstvo vedelo.
Ozrimo se na izjavo g. Domenisa, biv. vodit, na enorazd. na Ajševici, štev. 36. lista »Gorice*.
Dozdeva te nam, da om. voditelj ima kratek spomin ter trdi, daje od leta 1885-94 podufteval ven , auk na Ajševici g. v. Pahor. Ali ni morda * i leta 85-94 podučeval vero-nauk drugi gobpod? Potrjujemo, da se je ta čas vršil veronauk redno, kakor smo že omenili v tem listu. Kar se pa tiče od leta 94-96, ostajamo pa pri prvih trditvah.
Sklep. Kakor drugi nunci, tako se je tudi naš gosp. vikarij spustil z leče na tisto liberalno »Sočo* in »Primorca*. Ko je začel
pripovedovati« to ti je bil pravi pogled na poslušalce, eni so se smejali, drugi naslanjali glave v roke ter šepetali: Bog nam odpusti grehe!
Kaj bi misli gosp. vikanj, da je »Soča* in »Primorec' toliko pohujšljiva, ako opere grehe nekaterih gospodov nuncev? O ne, mi smo prepričani, da to bode še več koristilo naši katoliški veri, ker morda se bodo gosp. nunci nekoliko več ozirali na svoj poklic.
Več neuradnih in nepoklicai .h nadzornikov.
Iz Prvačfne. — Pri občnem zboru društva »Slov. Čitalnica* v Prvačini dne 6. t. m. je bil zopet enoglasno izvoljen predsednikom g. Fran Grego rič, c. kr. poštar; ostali odbor je ostal tudi prejšnji.__________
Društvo se je za nekaj udov zmanjšalo, in to so krivi nekateri mladenči in tudi kmečki možaki, ki še vedno trde, da kmet je vstvarjen edino le za delo ter da mu ni treba nič citati; sploh da brez čitanja lahko živi. Nagovor predsednika pri prvej točki dnevnega reda, kakor tudi pojasnevanje g. naducitelja Jos. Orla, kateri je predsedoval pri volitvi, bilo jim je le bob ob steno, dasi se je lepo dokazovalo, kako potrebno je či-tanje slehernemu stanu ter da kdor nič ne Cita, nič ne ve, in kdor nič ne ve, smatra se ga več k živali nego* k človeku 20. stoletja.
Opomba uredništva. — Citanje časopisov in knjig je velikega pomena za izobrazbo in napredek vsakega človeka. Zato le toplo priporočamo vsem, da si zapomnijo ter da premišljujejo govor gg. Gregoriča in Orla, ker sta govorila oba gospoda le v prid prizadetim. — Da se med ljudstvom še nekateri branijo napredka, to je »zasluga* od neke strani, katere se nočemo tukaj podrobneje dotakniti. Prvačkovci so se v poslednjem času vzbudili, in upamo, da merodajni možje tam p>iagoma že dosežejo, da pridobi še trdovratneže za napredek napravi naši podlagi. Le krepko na delo, pred vsem pa treba ljudstvo učiti, učiti in učiti! Težavna naloga, aH neobhodno potrebna, in tajejedna prvih v programu naše stranke l
Domače in razne novice.
Osebna vest. — Okrajni zdravnik v Gorici g. Zenkovich je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan cfr. Ludv. Ber-g?r, sedaj zdravnik v Gradišču ob Soči.
Smrtna kosa. — Dne 12. t. m. je umrla gospa Alojr*a Švara, rojena Leba-nova, v Komnu fj dolgi in mučni bolezni. Pogreb je bil včeraj v jutro. Pokojnici večni mir, preostalim naše sožalje!
Porotne obravnave. — V soboto je sedel na zatožni klopi delavec Mihael Karnitsch, rojen na Nižje-Avstrijskem in pristojen na Štajersko, star 36 let, obtožen tatvine. Dnč "7. febr. t. 1. je cula Alojzija Gruzovin, stanujoča v hiši št. 10 v Solkanu, ko je bila
Iv pritličju hiše pri Ani Gruzovinovi, ropot v prvem nadstropju. Skočila je pogledat, kaj da je,,in našla človeka-tujca, ki se je hotel skriti pod posteljo. Poklicala je na pomoč, Karnitsch je zbežal, ali ujel ga je Filip Žigon, zvezal ter ga izročil redarstvu. Našli so pri njem 11 K 30 vin. denarja, zlato verižico, srebrno, uhane in drugo zlatenino v skupni vrednosti 101 K 60 vin. Vse to je bil ukradel iz omare, pripravil si je bil pa že tudi obleke v vrednosti kakih 60 K. Pri redarstvu si je dal napačno ime Mihael Furst, ali so ga kmalu spoznali, da je Karnitsch, človek, ki je bil kaznovan že 19 krat, in med tem 10 krat radi tatvine. V hišo h Gruzovinu je bil stopil, ker je šel dež, (nahajal se je K. na potu na Koroško po Soški dolini) in ker ni nikogar videl, je porabil to priliko za tatvino. Karnitsch je pripoznal vse ter bil obsojen na 7 let ječe. Karnitsch je Nemec, zato je' bila obravnava ž njim nemška, predsednik Defacis je tolmačil porotnikom izjave Kar-nitscheve, drugo je bilo laško.
Včeraj je bil na zatožni klopi 34 let stari baron Bruck, ki živi v Farri v Furlaniji v divjem zakonu. Njegov oče prebiva blizu Gradcu. Bruck je pod .kuratelo, dobiva na mesec 600 K, ali ne more izhajati. Napravil je mnogo dolgov s tem, da si je naročil od raznih dunajskih tvrdk blago, katerega ni nikdar plačal. Tako n. pr. je bil dolžan tvrdki Jungman na Dunaju K 1651*96 za obleko, 114 K raodistinji Eckstein na ženskih klobukih itd. Gbdolžen je bil tudi razžaljenja postajevodje Ant. Stoka, ko ga je prišel aretovat. Obravnava je trajala po-poludne do 5. ure. Bruck je tajil, da bi bil imel namen podtikane mu goljufije. Porotniki so ga oprostili soglasno. Bruck je govoril nemški pri obravnavi.
Umor ali kaj 1 — V nedeljo v jutro so našli v Pierisu v Furlaniji skoro na koncu mostu čez Sočo na poti proti Ogleju, koder je voda najbolj globoka in deroča prepreženo od jedne strani mosta do drugega močno železno žico, zraven nje, še malce zavozlan
S vanjo bicikelj »Meteor", v dobrem stanju, zra-
ven višnjevo kapo, podobno nekam onim pomorščakov, znak nekega kolesarskega društva, denarnico prazno, nekaj papirjev ter vizitnico in fotografijo, iz katerih dokumentov bi bilo razvidno, da lastnik vseh teh predmetov je neki Giuseppe Pontoni, (mislijo, da ima sestro v Škodovaki) dalje so dobili tudi znamenja prelite krvi. Dva orožnika sta čuvala vse te reči, dokler ni prišla na lice mesta v to poklicana komisija, ki si je ogledala in popisala vse ter pričela poizvedovanja, ima-li opraviti z umorom ali s čem drugim. Slutili so namreč, da morda bi bilo vse le podloženo, da bi se ne šlo za umor, marveč le za slepljenje občinstva in oblastij.
Most čez Barko. — Lahi se znajo pobrigati za svoje reči. Most čez Barko nočejo imeti čim preje, zato so tudi šli poslanci Lenassi, Verzegnassi in Zanetti k minister-s^kemu predsedniku pl. Kčrberju, kateri jim je tudi po voljnot odgovoril, da potom m-mestništva v Trstu se že stori vse, kar potreba, da se zgradi most v bližnji prihodnosti. — Zopet in zopet nam prihaja ob tej priliki na misel okolnost, da most je bil dovoljen ob jednem s pogojem, da Lahi v Gorici dad6 drug prostor za mestno slovensko ljudsko šolo. Most se zgradi, vprašanje o slovenski šoli v Gorici pa študirajo že leta in na Dunaju po raznih sodnijah in v pisarni zastopnika Lahov, dr, Millanicha.
Pregled železniške drte Gorlea-Trst.
—  Včeraj zjutraj ob 7. uri so se .zbrali v hotelu »pri pošti* člani komisije, določene za končni pregled železniške črte iz Gorice do Trsta. Vodja komisije je dvorni svetnik vit. Schwarz. V komisiji se nahaja med drugimi Karncr kot odposlanec Gorice z inženerjem Battistigom, dež, odbornik Mara ni, Holzer imenom trgovske in obrtne zbornice. Železu, ministerstvo zastopa inž. Orlhiuan, upravo drž. železnic baron Borovička in nadzornik Galambos, okr. glavarstvo zastopa nadkomisar Polley, financo Premuda. Sehvvarz je pozdravil komisijo v imenu vlade, Orthman, ki je naznanil vspored komisije, se je dotaknil še drugih nameravanih zvez", zlasti one med Gorico in Trstom, neodvisno od južne, čez Dol. Pozdravil je komisijo tudi župan Ve-nuti. Železniškemu ministru so poslali brzojavni pozdrav.
Komisija se je ustavila prvo pri »Časa Rossa*, kjer je predlagal Kurner, naj se postavi postaja na Blanei, kateri predlog so sprejeli z zadovoljstvom zastopniki minister-stva. V Dornbergu so zahtevali, naj se postaji Dornberg in Prvačina združita v eno v Dornbergu, kur pa iz tehniških ozirov ni mogoče. V Rifemberku so se oglasili poleg tamkajšnje občine tudi zastopniki drugih 7 občim na Krasu, ki so zahtevali tako premernbo, da bi črta se dotikala Komna. Iz tehniških vzrokov nemogoče.
Komisija se je vrnila zvečer v Gorico, danes je odšla v Štanjel, odkoder gre v Du-tovlje in na Opčino, jutri bo pregled z Opčine do Trsta.
Romarski izlet na Sv. Goro. — Pišejo nam in priobčujemo: »Romarski izlet repentaborskega pevskega društva »Dom" seje izvršil navzlic nekoliko neugodnemu vremenu prav sijajno. Razven 32 pevcev, predsednika in pevovodje se je udeležilo izleta nad 200 oseb. Pred svetiščem na Sv. Gori je sprejel romarje č. g. Bratina, to je bilo v soboto zvečer, v nedeljo zjutraj je pel repentaborski župnik po kratkem nago-vqru slovesno sv. mašo, med katero se je odlikovalo z izbornim petjem pevsko društvo »Dom*. Romarji so se vrnili domu deloma po vipavski cesti, deloma po železnici. Splošno so hvalili vsi lepoto cerkve in ceno in dobro postrežbo. Pevsko društvo je dalo tudi vzidati na Sv. Gori spominsko ploščo s primernim napisom".
V kanaloma v (frojn! so ponesrečili v petek dopoludne pri streljanju 3 delavci, Makuc, Štrukelj in Žbogar. Prvi je ranjen na roki, drugima pa je strel udaril v oči ter ranil Štruklja nevarno; Makuc in Štrukelj sta bila odvedena v bolnišnico, Žbogar je ranjen le lahko.
»Prvaški Sokol* bo imel v nedeljo plesno veselico na korist »Sokolskemu domu", kateri nameravajo zgraditi. — Želimo obilo vspeha.
Zgubljeno. — V nedeljo zjutraj je zgubila neka ženica v cerkvi sv. Ignacija na Travniku — 50 gld.; neki sluga jih je zgubil po poti od pošte  do  Goriščeka  pa 40 gld.
—  Pošten najdilec naj nese denar na re-darstvo, kjer dobi postavno nagrado.
Listnica. -— G. Kristijan Bratina, nadučitelj v Bolcu! Vstrezaje Vaši prošnji v pismu od 14. t. m. potrjujemo, da Vi niste pisali dopisa v 55. št. »Soče* ter da ne stojite ž njim v nikaki zvezi.
Razgled po svetu.
Obrat v prilog Cehom. — Sodi se, da češki minister Rezek, ko je bil v avdijenci, je obrazložil cesarju, da vladni jezikovni načrt, zlasti kar se tiče Moravske, je za Cehe popolnoma nesprejemljiv. Cesar je izreke! željo, naj Rezek ostane, ker vživa njegovo zaupanje; to smatrajo za dokaz, da Nemci nimajo pri rešitvi jezikovnega vprašanja tako proste roke,  kakor so je mislilo.
Ministerski predsednik je -bil v nedeljo v Budimpešti, da je predstavil cesarju avstrijske delegate. To potovanje pa je bilo tudi v zvezi s tem, delati na pristojnih mestih, da se omogoči Cehom, da odnehajo od obstrukcije.
Tudi v poljskem klubu so povdarjali, zlasti Jaworski in Dzieduszvcki, da treba zavzeti stališče, da se omogoči Mladočehom opuščenje obstrukcije. * Torej -tisto Jjobiianj&z raznih stranij proti obstrukciji Mladočehovle ni bilo tako grozovito pomenljivo, ker sedaj so sprevideli takoj, da Cehi so na .pravem stališču, da ne kaže, zapustiti jih kar tako, marveč, da je treba delati na to, da se jim omogoči, da opuste obstrukcijo, ker s češkim vprašanjem je zdnižen Tudi lep*Eoš vprašanja ostalih zatiranih slovanskih narodov v Avstriji !
Delegacije t Budimpešti. — V nedeljo jebil sprejem delegacij v Budimpešti. Javvorski kot načelnik avstrijske delegacije je v svojem govoru izrekel nado, da se posreči tudi sedaj, kakor vedno, obdržati neomajano moč vojske in mornarice s pripomočki, ki stoje na razpolago. Povdarjal je pomen cesarjevega obiska v Berlinu, slavnostni sprejem, trde, da prisrčnost, ki vlada med 3 zavezniki, je porok za vzdržavanje trajnega miru.
Kdrber je predstavil cesarju novo izvoljene delegate. Očividno je bilo, da cesar je spregovoril s češkimi delegati le par besed. Dr. Kramafu je izrekel nado, da državno-zborske seje dobe v kratkem pravi red. Z Javvorskim, Stargkom in Vettrom je govoril o prihodnjem programu avstrijskega parlamenta. Cercle je trajal komaj 20 minut.
Predsednik ogerske delegacije Szilagy je povdarjal, da delegacija odobrava politiko, katero tira skupna vlada,, kj, tudi dela na to, da se vzdržuje mir. V to je dobra za-slomba trozveza. Pozicija Avstro-Ogerske med velevlasti zahteva primeren povišek za vojsko in mornarico. Pohvalno je omenil tudi cesarjev poset v Berolinu,
f<esar je po nagovorih obeh predsednikov izrazil svojo zahvalo, povdarjaje, da po zadn.rm delegacijskem zasedanju politična situv,:,ija je ostala nespremenjena. Intimne zveze Avstro-Ogerske z zavezniki so najboljše, kar se je pokazalo v Berlinu. Tudi z Rusijo je zveza trdna, ker se strinja z našp politiko glede na balkanska vprašanja, Tako je mir zagotovljen tudi za prihodnost. Bosna in Hercegovina napredujeta normalno ; uprava ne zahteva večjih troškov. S pozdravom na delegacije je zaključil svoj govor.
Cesar In Češki dele^atjc, — V pogovoru s češkimi delegati je rekel cesar P a-caku, da državni zbor zopet nič ne dela. Pacak je odgovoril, da temu niso Čehi krivi; ker se jim je vzela njihova pravica, so bili primorani k boju. Cesar je dalje rekel, da neče, da bi Čehi trpeli kako krivico. Pacak je povdarjal želje Čehov, in ko je cesar izrekel, da njegova želja je, da bi mogel državni zbor delovati, je odgovoril Pacak, da Čehi so pripravljeni na to, ali poprej zahtevajo, da se uvede zopet notranji če'4ci uradni jezik. Kaftan je rekel cesarju, naj nikar ne dopušča, da se krati češkemu narodu v čl. 19. zajamčena pravica.
Ekspoze* grofa Golnekoirskeg«. —. V seji proračunskega odseka je minister za vnanje posle grof Goluehovvski omenil v svojem ekspozeju tudi obisk cesarja v Berolinu ter slično, kakor je govoril cesar. O vojni v južni Afriki je rekel, da nada, katero je govornik izrekel pred meseci, da spor v južni Afriki ne bo vplival na razmerje med velevlastmi, se je uresničila. O posredovanju med obema strankama ne more biti govora, dokler si obe stranki tega ne zaželita.
Omenil je dogodka, da se je prrdba-civalo vladi kršenje nevtralitete z izvažanjem vojnega gradiva v južno Afriko ter rekel, da hoče, če treba, to točko tekom debate obširno objasnitt na temelju mednarodnega prava. Glede proračuna je izjavil, da je sestavljen z oziro;.. na financijelno moč obeh držav ter da odgovarja najnujnejšim potrebam. Vlada mora skrbeti za to, da je država pripravljena za vsak slučaj. Zvišanje proračuna za ministerstvo vnanjih stvari je posledica želj, izraženih že večkrat v delegacijah ter se bode višek izdatkov porabil v ustanavljanje novih konzulatov, v katero svrho spremlja vojno ladijo »Donava« posebna komisija, ki bode poročala, v katerih mestih zapadno amenkanske obali bi bili umestni novi konzulati. Potem je minister prosil članove odseka, da začnejo razpravljati o proračunu, glede katerega hoče tekom razprave datt potrebna pojasnila.                        r
K položaju, - V »Slov. Nar.« eitarao: »Levičarski listi so se že naveličali vplivati pomirjevalno na desnico, in sedaj donč bojne trornbe iz vseh nemških listov. Doslej so napadali samo Miadoeehe, sedaj pa naskakajo vso desnico ter je dolže, da obstrukcijo molče podpira. Ministerstvu pa očitajo, da se je vrglo večini v naročje, ter da skuša stari že-ezni obroč zopet skovati. Kdrber, včeraj še ljubljenec liberalcev, je danes najhujši sovražnik Nemcev in strašen avtonomist. In to vse zategadelj, ker desničarji ne dovolijo, da »i se opravtfnik izpremenil tako, da bi bila pbstrukcija za vselej onemogočena. Ce je [reba §e kakega dokaza, da je desnica potrebna, ter da jo je treba ohraniti, sedanji naskoki Nemcev nanjo in na Kdrberja dokazujejo to dovolj jasno. »Moravska Orlice« po-
roča, da poskuša vlada pomiriti Čehe s tem, da jim med drugim ponujat češko vseučilišče na Moravskem. Toda Čehi zaslej še ne mislijo opustiti obstrukcije. Posebno važnost polagajo Cehi baje na stališče jugoslovanskega kluba, ki se poganja za to, da naj se potegnejo desničarske stranke z vso močjo za to, da se izpolnijo želje Čehov. Jugoslovani obravnavajo zlasti s*Poljaki. Obravnave med desjufiajakjipj, kjujji pa doslej niso dosegle nobenega vspebaTZategadelj se parlamentarna komisija desnice do sedaj še ni mogla snili. Mladočeški izvrševalni odsek se je sešel danes v Pragi, da se posvetuje, ali naj- se izvzamejo iz obstrukcije izpremembe obrtnega reda in predlog glede 9urnega delavskega dneva v rudokopih in premogovnikih".
Edinost« meni med drugimi:
„Istotako naleta baje Kathreinov predlog za preosnovo poslovnika na odločne antipatije levičarjev.r Z ozironr Ha te pogodbe pravi »Information*: Značilno je, da vsi praktični predlogi za omejenje obstrukcije naletajo na nepremagljiv odpor — na levici! Nas ne preseneča to, saj smo povdarjali od nekdaj, da kot hude ure je sploh na levici.
Take stvari treba beležiti, ker se v njih, zrcalijo intriganstvo, vse mahinacije in vsa zavratnost nemških parlamentarcev. Na zunaj bi hoteli igrali pridnega otroka, v resnici, v svojem rovanju pa so demoni, ki ne dajo, da bi prišlo do znosljivih odnošajev ni v parlamentu ni v državi!
In v očigled takim dejstvom ima »Neue Freie Presse" še toliko poguma, da stranke na desni obsiplje z vsem možnim obdolže-vanjem, češ, da one niti nočejo, da bi prišlo do rednega parlamentarnega delovanja, marveč, da gledajo le na to, da ne bi bolelo Čehov. No, kakor da ne bi bilo jasno, kaj jih jezi te nemške parlamentarce! Pričakovali so, da so vsa desnica kar slepo zapodi Čehom v hrbet in jih tako spravi s pota, po katerem bi židovski liberalizem zopet hotel splezati do vladnih loncev! A ker se ni Poljakom, ni Slovencem, ni nemškim kon-sevativcom ne mudi, tla bi opravili to delo -— samoubijanja, pa se ti ljubi Nemci tako srde.
S posebnim zadovoljstvom beleži »Politika«, da je naša jugoslovanska skupina v svoji zadnji seji pripoznaln, da je češka ob-strukcija z ozirom na jezikovno vprašanje opravičena in da je soglašala v tem, da se mora ona, ako bi se hotelo s silo udu-šiti češko obstrukcijo, postaviti na stran Cehov«.
Zahtevo NomcoT v 1'ragt. — Nemci v Pragi zahtevajo: 1. Preosnovo občinskega reda za meslo P/ago v smislu, da vdobi nemško prebivalstvo primerno število zastopnikov v mestnem svetu in občinskem odboru, ter nadalje ustanove, ki nemškemu prebivalstvu zagotovijo zastopstvo v deželnem zboru, oziroma v nemški kuriji istega, ki se ima ustanoviti. 2. Okrajni šolski svet za nemške šole v Pragi imajo tvoriti izključno le Nemci. Nemške ljudske šole je podrediti nemški šolski upravi; nič jih ne sme ovirati v njih razvijanju. 3. V poslovanju občinskih uradov v Pragi in predmestjih imata veljati oba jezika kakor ravnopravna, isto velja glede vseh mestnih zavodov. 4. Trgi, ulice in ceste je jednakopravno zaznamovati tudi v nemškem jeziku. V vseh javnih naznanilih, povsodi v prometu, v kolikor je podrejen občini, ima nemščina isto veljavo s češčino. 5. O uporabi občinskega premoženja se je ozirati na to, da isto izvira deloma tudi z nemške strani, ter ga je uporabljati tudi v potrebščini in po zahtevah nemškega prebivalstva.
In tako delajo Nemci v mestih, v katerih so v manjšini Čehi ali Slovenci?! Da jih Čehi zavrnejo, kakor jim pritiče, je umevno samo po sebi.
Skupni državni proračun, ki je bil
predložen v soboto delegacijama, izkazuje potrebščine 377.000.000 K, za 19.000.000 K več kakor lani. Vrhu tega se zahteva za mornarico še 4,000.000 K.
Rusija lu Črnagora. — Rusija je povišala dosedanjo podporo letnih 70.000 rubljev, katere je plačevala Črnigori, na letnih 350.000 rubljev, da zamore imeti Crnagora 4 bataljone stalne armade.
Čudne razmere. — V »Edinosti* ci-tamo: „Pred kratkim smo omenili v našem listu slučaj kazenske razprave, ki se je vršila na okrožnem sodišču v Rovinju proti g. Radoši, bivšemu županu, in g. Palavršiču, bivšemu tajniku nesrečne občine višnjanske v Istri. Obtožba se je glasila na ponarejanje volilnih listin v svrho, da zmaga hrvatska. stranka tudi v prvem razredu. Kakor znano, sla bila obtoženca oproščena in nujni sovražniki v Višnjanu, Poreču in Trstu so ostali z dolgim nosom. Koliko hrupa, koliko kričanja, koliko klicanja na pomoč je bilo takrat med italijansko kliko, ko so Hrvati bili pridobili občino višnjansko! In to kričanje Italijanov je pomagalo tudi: deželni odbor je zastavil vso svojo moč, gosp. Lasciac je uporabil ves svoj upliv in namestništvo je de-kretiralo razpust občinskega zastopstva hrvatskega ter imenovalo komisarjem nekega j Mianieli-a, renegata, udanega italijanski stranki I z dušom in telesom. A da bo  mera  polna,
tožili so M župana in tajnika radi falsifika-cije volilnih listin in vsem drugim se je pridružilo državno pravdništvo v Rovinju proti hrvatskima poštenjakoma.
Ali pravica je zmagala in nedolžnost Radoše in Palovršiča je popolnoma dokazana, dočim so črni ga vrani, ki so hoteli opw"i sebe, ostali še>olj^osramoteni.
Na kazenski razpravi sta branila obtoženca gg. dr. Laginja in dr. Dinko Trinaj-stič:"vsa priložnost je bila torej, da se razprava vrši v hrvatskem jeziku. Ali državni pravdnik g. dr. Zencovich in sodni dvor nista bila tega mnenja in so navzlic prigovorom od strani braniteljev uredili stvar tako, da se je obtožnica čitala najprej v italijanskem jeziku, da^je jrazsodba- bila razglašena tudi najprej v italijanskem jeziku, da je državni odvetnik plaidiral skoro izključeno italijanski, dočim je le konečni predlog stavil tudi hrvatski.
Mi sedaj vprašamo: čemu in za koga italijanski jezik na razpravah proti obtožencem Hrvatom, hranjenim od odvetnikov Hrvatom in pred sodnim dvorom, sestavljenim od oseb, ki so zmožne hrvaščino? J Ali morda se to godi, da se zadovolji ušesom urednikov in dopisnikov laškega novinstva?!
Lažki jezik je v takih slučajih popolnoma nepotreben in ako ga državni pravdnik in sodniki rabijo, je to krivično nadaljevanje krivice, katere smo že siti in katera mora nehati v Rovinju in v Trstu, kakor je kolikor toliko že nehala v Gorici.
Ekscelenca Kindinger, rnari nočete enkrat napraviti reda?I«
Klub slovenskih lilclkllstor »Ljub-IJana" vabi k 5. narodni dirki, katera se bo vršila v nedeljo, dne 20. maja 1900. na slo-venskev dirkališču v Ljubljani; začetek točno ob 3 popoldne. Spored dirke. 1. Dirka pri-četnikom (junijorjev): 1100 m «* 3 krogi. 2; Dirka gostov : 2000 m = 5 krogov. 3. Rekord vožnja: 1 angl. milja (1609m) — 4 krogi 9 mi. 4. Vožnja na tandemih in na kolesih z več sedli: iOOO m = 5 krogov. 5. Vožnja s premijami: 4000 m ™ 10 krogov. 6, Društ-vega vožnja: 2000m = 5 krogov. Otvo-rjenu za vsa društva. 7. Utešna vožnja: 1100 m -~ 3 krogi. Dirka je otvorjena za vse čfone slovenskih in drugih slovanskih kolesarskih društev. Zaključek prijav je dne 16. maja ob devetih zvečer. Na pozneje došle prijave se ne bo oziralo. Prijave sprejema tajnik g. Gombač.
Raznotero. — Nadvojvoda Franc Ferdinand se končno res poroči z grofico Zofijo Cholek. Vsled tega zgubi vse pravice kot prestolonaslednik. — Na Dunaju je mehanik Josip Ott umoril svojega lastnega 5-letnega sinčka. Sodnija je našla v pepelu na ognjišču v Ottovem stanovanju dele sežganih kostij. Pravijo, da Ott ni mogel trpeti svojega sinčka. — Angleži so zasedli mesto Kroonstadt brez ovir, to je drugo glavno mesto Oranje. Sedaj imajo Angleži le še 100 milj do Johannesburga.
Uredništvo »Ljubljanskega Zvona" pozivlje s^ojc sotrudnike na literarne pri spevke v spomin Fr. Prešerna v to svrho, da bo decemberska številka tega našega prvega lepoznanskega lista posvečena edino le 100-letnici Prešernovi. Rokopise ju pošiljali do 15. oktobra.
Narodno gospodarstvo.
Bilanca „Goriške ljudske posojilnice*. — Posamezne številke iz delovanja tega zavoda smo že omenili v listu. Danes se nahaja na zadnji strani bilanca »Gor. ljud. pos.*, na katero opozarjamo p. n. čitatelje. Te številke govore najjasnejše o ugodnem stanju zavoda in so najboljše priporočilo.
Premeinba obrtnega reda. — Obrtni odsek drž. zbora misli podati poslanski zbornici predlog glede premembe §§ 59 in 60 obrtnega reda. In pričakuje se, da se Mla-dočehi vzdrže obstrukcije takrat. Kakor videti, se smatra nameravana prememba za želo važno. Da pa bo jasna eeia stvar našim čitateljem, podamo ta dva paragrafa v celoti.
§ 59. se glasi: Obrtniki so opravičeni na potovanju sami ali pa po svojih pooblaščencih iskati naročbe, ne smejo pa, razun na% trge, nobenega blaga za prodajo vzeti s seboj, ampak le vzorce. Za zbiranje subskripcij na tiskovine veljajo posebni predpisi v tiskovnem zakonu. Tisti trgovski popotniki in stalni trgovski agentje, kateri kupčujejo s tem, da iščejo naročbe za več obrtnih firem, morajo pa ta način svojih dohodnin naznaniti po § 11. (Trgovski agentje niso opravičeni v posredovanje denarnih posojil). Pripustitev trgovskih popotnikov za inozemska trgovska in obrtna podjetja se ravna po potrebnem predpisu, v kolikor ne obsegajo jednake določbe državne pogodbe.
§ 60. pa pravi: Prodajati blago na potu od kraja v kraj, razun na trgih, in nositi je in ponujati po hišah, sme le oni, ki ima dovoljenje po zakonu o krošnjarski obrti. Ta omejitev pa ne pride v poštev pri prodajanju stvarij vsakdanje rabe, kakor n. pr. mleka, masla, sadja, sočivja, cvetlic, lesa in ^od. Obrtni oblasti pa je tudi prepuščeno v
njenem okraju pristojnim manjšim obrtnikom dati v nekaterih občinah dovoljenje za prodajanje njihovih izdelkov od hiše do hiše v svrhu boljšega napredovanja obrti*
Za obrtnike. — Ravnateljstvo c. kr. avstr. muzeja na Dunaju je pričelo akcijo, s katero namerava obrtnike, osobito take, ki se pečajo z lesno industrijo, preskrbljevati s pra. vilnimi uzorci modernega umetnega<?fobrta V ta namen se izdelujejo v risarskem atelijeju imenovanega muzeja skice in detajli za mo-de™*V;Sno °Pravo s posebnim ozirom na priljubljeni in merodajni angleški okus; te risanje razpošilja muzej posameznim strokovnim šolam, ki imajo namen, da širijo tiste med onrtniki in zanimajo zanje mojstre, ki se žele seznaniti z modernim gibanjem v umetnem obrtu.
. Na Kranjskem že im.rjo take načrte, in sicer v c. kr. strokovni šoli za lesno industrijo v Ljubljani. Pa v Gorici?
TrgOTska zbornica dunajska proti izkazu sposobnosti. ~ Minuli četrtek je imela nižjeavstrijska trgovska zbornica sejo v kateri se je odbornik V. Pollak izrekel proti izkazu sposobnosti za male trgovce, češ, da bi mala trgovska obrt zelo trpela, ako bi se zahtevaj za njo izkaz sposobnosti. Proti Pollaku je govoril Wohlmayer.
Oglasil konkurz zaradi jezikovnih razmer t Avstriji. — Znani trgovec Emil b.orch na Dunaju je napovedal konkurz in ustavil plačevanje. Vrednote ima okoli kron oOO.OOO, dolžen je pa preko kron 900.000. Svoj konkurz pa zagovarja — z jezikovnimi razmerami v Avstriji. Plakate, fakture, cenike je moral tiskali v 18 jezikih. Ko so pa začeli Slovani bovkot, se je »moral« omejiti samo na nemštvo Avstrije. Ali to je bilo zanj premalo itd. In vsled tega je moral nastati konkurz.
Računski zaključek mostne hranilnice v Kranj i za sedmo upravno leto od dne t. jan. do dne 31. doc. 1.1890. smo dobili te dni. V poročilu ravnateljstva čitamo, da je imela hranilnica tekom 1. 1899. vseh denarnih prejemkov 1,634.920 K 09 v. izdatkov pa 1,628.233 K 36 v„ torej promata kron 3,5263.153-45. Kakor videti, lep promet za tsavod, ki obstoji komaj 7. let. Na hranilnih vlogah se je vložilo minulo leto kron 1,077,819-13., dvignilo pa kron 64M87'4S, Cisti dobiček pri upravnem imetju znala kron 4.503-56. Hranilnica Ima že dva stalna uradnika? uraduje pa vsak dan. Predseduje ji pa veletržec gosp. Vinko Majdič.
Dunajski Čeki. — Na Dunaju živi nad pol milijona Čehov; največ jih je z Moravskega, potem so s Češkega in Šleskega, Dunaj se celo imenuje največje češko mesto, kar je tudi v resnici. Razume se, da ti dunajski Čehi marljivo delujejo v zmislu Češkem. Vedno bolj se utrjujejo, kar je seveda jedino sredstvo proti besnim navalom Nemcev. Mej drugim imajo zanimivo društvo, ki se imenuje »Češki dom« in je registro-vana zadruga z omejenim jamstvom. Namen tega društva je: pridobivati si hiše, poslopja in slično; imeli gostilničarsko in kavarnarsko obrt; dajati svoja poslopja v najem; sprejemati osobni in hipotekami kredit itd. Denarni temelj društva je rezervni fond in pa deleži. Deluje prav lepo. — Na gospodarskem polju močan, boš respekt užival povsod, to nam pravi »Češki dom".
Poslanica.
Gospodom pri   »Hranilnici in posojilnici" v Cerknem. Na poslanico v „Soči« — čul sem, da je bila  enaka tudi v .Gorici« — vprašam : Gospodje, ali ne veste, da je pri  nas poleg velikonočnih  »pirihov«   tudi  nič več in nič manj kakor  13  rodbin  — Pirihov?  Komu torej  velja   Vaša   poslanica?  Govorite bolj jasno! Ko to storite, se utegne oglasiti pravi Pirih,   ki   Vam   utegne  preskrbeti   košarico takih »pirihov«, da jih kar nič ne boste veseli. Dotlej pa mi bodite pozdravljeni! Na Št. Viškogorski planoti, 12. maja 1900. En Pirih.
KISIA VODA lAJO$
je priznano najbolja in najzdraveja med vsemi vodami ¦ te vrste. Ima v sebi magnesije več.kot vsaka druga voda: na 1000 gramov vode ima 31*61 gramov magnesije. (Mag-nesija je pravo učinkujoče sredstvo).
Vdobiva se v vseh lekarnah in mirod ilnicah. Jedino zalogo za Gorico in okolico ima Ang. Fornizzi v Gorici.
Slavnoznana
Švarova gostilna v Komnu
se odda
v najem
z vsemi potrebnimi prostori, Pogodba po dogovoru, bodisi od litra ali pa proti letni najemščini.
Klavir
v dobrem stanju je na prodaj-
Kje, pove naše upravništvo.
Razglas.
Na slovenskem oddelku tukajšne deželne kmetijske šole bo dne 18. in 19. maja t. l" od 8. do 12. ure pred-poldne poučni tedaj o ceplenju trt na zeleno* <v
K teSaju se vabijo  vsi  ukaželjni
Bilanca „Goriške ljudske posojilnice" registrovane zadruge z omejeno zavezo za leto 1899.
V Gorici, dne 12. maja 1900.
Vito sliv. i«. <ežet«e tetijste Site.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
BotpMkft ulic« it 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste <Luka».
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po*poSti od 5 klg. naprej. Obljnbuje točno in hitro postrežbo.
(nasproti nunsK cerkvi)
priporoča preč. duhovščini i slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrabe. Ima veliko zalogo nagrob-* nlh vencev, za mrtvaške potrebe, toSčeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrinje točno in solidno. Priporoča slav. občinstva tudi svojo S. cl.)               tiskarno brk na perilo.               (P. cl.)
61. knj.
Aktiv
117    Jfenarnični račun: gotovina Sl/l3 1899. .  . .
81    Račun pohištva: po odbitku 10 %.....
126    & kr. poštna hranilnica na Sunaji.....
94 | Centralna posojilnica v Krškem......
111 j Združeni tekoči računi: za naložen denar
i     pri drugih zavodih..........
119 { Račun posojil:...........• •  •
113 ! Račun poslopji) z J hiš. št. 14. Gosposka ul. !     in št. 3. ulica Vetturini — po 1% odpisu
128  i Račun poslopji) b./ hiš. št. 7. Gosposka ul.
in št. 6. ulica sv. Ivana........
122 I Račun uknjiznih stroškov:.........
85 ; Račun dolžnih obrestij: za vse zaostale po-
'     sojilne obresti.........:•  •  •  •
88    Račun vrednostnih listov:.....
129  ,, Posojilnica v Celji:............
gld.
12101 42
2498 23
128 59
111'33
1997 13«/, 079725 38 *
31H80    —
40000    — 433  11
7806 12
8220    -
10    —
GL
kuj.
P   a
i   v   a
Račun glavnice: 1402 člana,  6026 delež"
šl io gid.......•.-....; :
Račun hranilnice: hran. vloge gld. 6ir>865.60l/.| upniki hran. obr.  do31,ia lh98    35289.82 za vse v  letu 189',). prirastle obresti...........      94(52.54
Račun posojilnih obresti: za vso predplačane posojilne obresti............
Račun detežain:še ne terjani h......
Račun preneskov: za saldo prohod. postavk
Račun izposojit':.............
Cskomptni račun.............
Reservni zalog do 3,.'ia 1898. gld. 16317.33 pri občnem zboru dne 1C +1899. 4300.— vstopnine po § 3. pravil   .  .         138.50
kuponi vrednostnih list.   •  •         336.—
Račun zgube in dobička za prenos
iz 1. \m..........        101.36
__za letošnji čisti dobiček .  .  .      8570.10
Skupaj .
gld.
602r,0    —
660617  96'/s
4808  49
1132  09
219  68
5000    —
22590    -
21111  s3
8671 16
V Gorici, dne 31. decembra 1899.
Ravnateljstvo.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA       Via Uinnlin« S priporoča
pristna bala      laJ*j$Mr     briških, dal
in črna vina    l$rQj$$     matinsfcih in
iz vipavskih,     ^b         isterskih
furlanskih,           5?           vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od iifi litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce.
Cana zmarna. Poatroiba poitana.
Novoporočenci pozor!
Štejen si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne Gironeolijeve.
V zalogi ima  vsakovrstno  poh&tvo  za  vsaki
slan.  Pohištvo je po  najmodernrjih slogih,  posebno
spalne jedilne in poselne sobe so po Nemškem slogu
odlikovanih    Črnigojevih  delavnic   v   ulici   Ponte
nuovo   in via Leoni,  katere  so  lepše   in   ukusneje
V0      izdelane in ceneje od Dunajskih in Bizdapeštanskih
*w         tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema se  naročila in   izdeluje   po   izberi
«j$      obrisa, najceneje in v najkrajšem času.
Bogata   zaloga   podob   na  platno   in  šipo  z
različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsafee
_^         velikosti.  Različno  pohištvo, kakor:  taoletne mizice,
V*"          #    0%^            različna obešala, preproge za okna i. t. -d. Različne
^jO\                         stolice iz trsja in celulojda, posebno za jedilne sobe.
fjJtfP                               Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom
B^             *                        na izbero ter razne tapecarije.
JV&                                    Re{5,» katere  se ne nahajajo v nalogi,  preskr-
«#Ja^                     ^     bijo se po izberi cenikov v najkrajšem času.
J^B                     Di,ie se   tadi na  obroke, bodisi   tedenske  ali
J^*^             mesečne. — Pošflja se tudi izven Gorice po železnici
in parobrodih.
a*
*•*
rmmm¦—"¦""¦"in Svetilke iz papirja "\
(Lampioni)
se rabijo vsigdar in povsod
pri veselicah na prostem.
Dobivajo se p«» tovarniško tekmovalni
Ceni,    v   velikoj   izltrri   narodnih    in    drugih
barvah, v tovarniški zalogi papirja in lastni tovarni
papirnatih izdelkov
Ant. Jeretič v Gorici E
Semeniška ulica 3* - Za veliko vojašnico iS.
Ravno tam se nahaja bogata zaloga molitvenih
knjig v slovenskem, nemškem i« ita-
ljanskem jeziku, v najcenejih kakor  tudi naj-
flnejih in najelegantnejih slonpkostenih
rezilih,  primernih   za   prvo   SV.   Obhajilo   in
sv. birmo.
^
Ustanovljena tvrdka lota 1866.
Ivao Drufovka v Gorici
na Travniku štev. 5.
Tovarna .nadplatov Ozka ulica št. 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Tovarniška zaloga usnja in podplatov
ter vseh potrebščin za čevljarje, ter različnega usnja za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.
lastna tovarna nadplatov (iGhuhobeitheile),
jermenov In oprav za vole.
Glavni zalagatelj
voščila družbe sv. Cirila 9099»»?» oeaaaooaeo in Metoda v Ljubljani.
^Kupuje surove kože in loj po najvišjih dnevnih cenah. SM***   Ceniki na zahtevo zastonj in  franko.   ~"Wal
Samo 1 krono ga 3 žrebanja.            | Žrebanje v soboto!
Glavni dobitki  60.000 kro>1' 15.000 kl'on '
kron
v gotovini z 20"* odbitkom.
Srečke banke m invalidne
po 1  krono priporočajo: G. Gentilli, A. V. Jona, Michelst&dter fr Comp., a. Pincherle.
I, žrebanje: 1'.». maja 1900.
II. žrebanje: 7. Julija 11)00.
III. žrebanje: 10. novembra V.)
•F
x«  itloitc
m
-<| tz lekarne B. FRAGNER-ja v PRAGI |>-
je splošno, že 30 let znano domač« zdravilo, katero pospešuje  tek, olajšuje prebavo in Miko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojaenj« prebavne orjjauo in ArH v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. S pošto 20 kr. več.
ji» :-lar<>, najprej v Pragi uporabljevanu hišno zdravilo, katero vzdrsnje čiste rane in jih tudi •ibvamji'   iWistohe   ter  ublažHJocc  deluje   na
vroiiuo ter bolefine. V obrokih po 35 in 25 kr. S poŠto 6 kr. več.
ileli zaboja
priznano   zažčitno   znamko.
Slavna zalaga: Lekarna B. FRA8»ER-ja, c. kr. durnega zslaiateija npri črnem orlu* v Pragi,
ite
Mala strana, na vagin Sitraerive ilise,
potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pnntoiii in pl. Gironcoli. Dnevno razpošiljanje po pošti. — Zulosra v vseh lekarnah Avstro-Ogeiske. -1
Dobi
povsod