T Sliv. 230 f Trstu, f j»boto 24. ureaifa 1»lt letal k XUII. a v>ak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo: ča sv. Frančiška Asi&e^a 5t 2Q, L aadstr. — Dopisi naj m poŠIhajo aredn'^vu - ffe!ttmkira5i pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo X Izdajate!) In odgovoriti urednik Štefan Godina. — Lastnik konsonog JJsta Posamezna Številka v Trsta in okolid: 10 vinarjev. m ^ P. n. volilcem! Radi izvenrednih razmer, ki vladajo pri nas vsled dejstva, da spada Trst še vedno k ožjemu vojnemu ozemlju, mi ni mogoče sklicati javnega shoda svojih volilcev. Da pa vendar zaslišim njih želje in podam kratko poročilo o našem položaju, vab;m gg. zaupnike Dol. društva „Edinost" na zaupen sestanek, ki se bo vršil jutri, dne 25. t. m. ob 10 predp. v Narodnem domu v Trstu. Dr. Otokar Rybaf državni poslanec. . A Posamezne števflke zastarele viu. Ogi-^i trgovcev iii o'u»uiiu.ov po vin; osnrtnicc, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih ^j v pa i J vin; oglasi v tekstu Usta do pet vrst K 20.—; vsaka aadaljna vrsta K 2-—. Mali oglasi po vin. beseda, n*j-mnj pa 00 vin. Oglase sprejeli fnseratnl Posamezna Številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. —--— [ obstoječega iz 10 letal, ki le napadlo Karfs- ! ruhe, sestrelili sedem letat BEROUN, 23. zvečer. (Uradno.) Ponovni angleški napadi severozapadno Ba-pamce, pri Albertu !n fcžso SGitnne. Na?! protinapadi so v teku. Scdft tepovsk! med Siletto in Aisno. Prvi generalni kvartirmojster p!. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 22. (Kor.) V ozemiiu Moglene in južno Hume so bili sovražni napadalni oddelki, ki so se poizkušali približat! našim postojankam, razpršeni. Na obeh bregovih Vardarja se ie obojestransko topovsko delovanje nadaljevalo z znatno sila V ozemlju severno Tahinskega jezera je naša artiljerija razpršila sovražne poizvedovalne oddelke. TURSKO. CARIGRAD, 22. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Zapaa- mim POROČILA. proti delo vanju so se naše bojM sile vrnile polno-ŠrevlTno bre* izgub. Načelnik mornariškega admiralskega Štaba. LONDON, 23. (Kor.) V noči na 22. t. m. so obstreljeval? Nemci Diinkirchen s težkimi kalibri. 7 civilnih oseb je bilo ubitih, ena ranjena. IZ RUSIJE. Mandžiirska fronta. LONDON. 22. (Kor.) ^Daiiy Mail« poroča iz Harbina z dne 21. t. m.: Angleži, Francozi iu Japonci so bili na fronti ob Usuriiu zapleteni v težke boje. Kozaki in Cehi so nosili dosedai glavno breme. Pozneje so se zavezniki pred premočjo umaknili. Češka ojačenja so zadrževala naval sovražnih sil in se obrnila proti Nemcem. Boljševički oklopni motorji na jezeru Hanki vznemirjajo levo krilo zaveznikov. Tatviae in ropi. kupnega slovenskega naroda. Narodni svet je osnovan po zgledu češkega in poljskega, ima pa svojo posebno markantno potezo in bistveno razliko*. načelnik dr-žavnozborskega kluba dr. Korošec, Štajerec, je obenem predsednik Narodnega sveta. To ima svoje svetle in senčne sitra- no na vse uslužbence državnih železnic, brez razlike službene dobe; dovoljeno je bilo dalje prijetje dela te kvote k rednim preskrbnim užitkom vdov in sirot. Za ženske uslužbence (žel oficijantanie) so bile krajem primerne razredne doklade primemo zvišane In stanarinski načrt prilagođen p odura cinikom. Istočasno se do-]ni. Ako se bo delo razdelilo — kakor se voli ženskim uslužbencem pogodnost, da namerava — na ta način, da bo kiub dese 40% dunajske krajevno-razredne do- Ioval na tleh parlamenta in zunaj doma-klade v šteje v provizijsko odmerno pod- pije, Narodni svet pa prevzel podrobno lago. Za poročene delavce brez otrok Je delo v domačiji, potem bo skupni vodja "bil uveden nov razred draginjskiii doklad. obeh korporaoij nudil jamstvo za enot-Posebno važno in dalekosežno za železni- nost; nastane pa nevarnost, da pride eden ško osobje je priznanje prištetia vojnih izmed obeh v odvisnost in da se Narodni let za napredovanje v činu in v plači. Z svet razvije v konvent in vojni svet, kn bo ozirom na okolnost, da so bile na v izvr-1 predpisoval vodstvo državnozborske po-šujoči prometa islužbi zaposlene železniške iitike. uslužbence tekem vojne dobe stavljene iz- Ako od bliže motrimo narodne svece pri . redno velike zahteve, se bo namreč tem nas, nemškega, češkega, poljskega, ukra-MOSKVA, 23. (Kor.) Blagajnik intendance ruske {uslužbencem pod gotovima predpogoji pri- blnskega in jugoslovanskega, dobimo vtis vzhodne fronte FilLnozov je pobegnil z vsebino štelo za vsako vojno-lfcalendarsko leto k embrijev narodne razčlembe, narodne in AVSTRIJSKO. # dunaj, 23. (Kot.) Uradno se javlja: Italijansko b o i i š č e. — Neko avstro-ogrsko letalsko b rodov je je izvršilo uspešen nac|t»i z bombami na Italijansko letališče pri Mestre. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Albanija. — Bojne sile gen. polk. barona i aanzer Baltina so na vec točkah vr^Ie sovražnika iz njegovih prvič črt in privedle vec ujetnikov in topov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROUN, 23. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadnobolišče. — Armada kraljevima Ruprebta m generala Boehna: 12 zl il napadi sovražnika severozapadno £oHcula in r.a che:? straneh Lysa so bili ou^ii. Frl f: ČLncpadlh smo ujeli več mož. Alz včeraj dna 21. avgusta se-• en.j Aiicrc zcpričeii napad^pađaljevali s rc?no c!!o ri cb pc^Iohitvi iroete ob Aneri £0 c-rao / razširili na edse-k od Al- ?/C-iifi ilo Sem^ie. CLse-ino zasnovani pre-?:> £ -^ztiis Sovražnika se je v njegovem rr.vc: - razveva popotnoma izjalovil. So-vražiak V oživel včeraj težek poraz. Na L o" šwU severoza^aifeio Baparuna so v |H:čr!rovrnJu sovražnega napada na-patl-'i pruske divizije s saškimi in frsvar-skhsi pe-lki sovražnika med Moye«villom iu f*Ur£>uniOiitciri. Zaklele povsod na so* vražci, v razvoja se nahajajoči napad in na moćne rezerve sovražnika in vrgle nasprotnika nazaj, mestoma do dva kilometra glclroko. Nato so bili za zjutraj pripravljeni angleški napadi razbiti. Tekom tineva je napadel sovražnik še večkrat, rs ebno Puisieux ui O^aumont Hameli, bil le povs->i cdbit oh težkih izgubi. Močni nr:pa«i sovražnika iz Alberta so se razbili v našem ognju. Med Albertom in Sommo je napadel sovražnik pod silno močno topovsko zaščito in vc%1 začasno preko ceste Albert— Bray naprej v vzhodni smeri. Krepek proti napad heseuskih cet z oddelki pruskih in virteraberških polkov ie vrgel sovražnika preko ceste nazaj v njegove izhodne po-^tojat^e. Po ocvrtem polju vOzeče baterije so razbile številne oklopojake na-Sprotoika. Severno Brava je poslal sovražnik v atako konjenico, k| je bila skoro brez izjeme uničena. Delni boji so se" t?a«falf?vali na bojišču notri v pozno noč. Med Sonuno in Oi$o v splošnem miren dan. Močeu topovski boi &ižno Somme je v «SosK*<|aiiskili urah poneha!. Južno Avre so se francoski napadi pri Fresnieresii vsled n£še,ga ognja razvili le delema in bili PefMJtni boji ob Divetti. ^edl Oiso in Alsno smo v zvezi z dne 29. avgvsta izvršeno preložitvijo naših črt za Ciso umaknili v noči od 21. na 22. avgusta lastne čete, nep?c4eno od sovražnika, za Ailetto. Močnim napedom n3«nrot-nika mer? Manicamnom in Pont St. Mar-dom so se naše še na zapadnem bre&u Ailette ostale stotnije izognile za odsek. Delnli^prdi sovražnika med Ailetto in Aisno*?o se izjalovili v našem ognju in p-otisunku. Armada nemškega cesarjeviča: Med Bazoc« in FismeSom smo potisnili v krajevnem napadu ameriške stražne črte nazaj ?n ečt>li sovražne protinapade. Poročdik Udet Je izvojeval 5S. letaisko zmag". Pri letalskih napadih na domače ozemlje so nasi lovski letalci iz brodovja, polž veuov i____i ki, v katero so posegli ctsolestranski topovi. Sovražnika s;no pregnali. Čez dan nc-preslauo topovsko streljanje ob živahnem letalskem delovanju. — Vzfcouna froeta: V S3vcroz^padjfii Perziji seJiadalHije pro-diianle mašili čet po nečrtu. CARIGRAD, 23. (Kor.) Aimii&io poročilo 22. V noči od 21. na 22. t m. dve sovražni letalski bro^ovjl napadli Ca-rigrad. Več bcizb ie paiJo na StamiuL bitsalne.. nekoliko milijonov. — V Moskvi-le bila blagajna kurske želez-ršen z bombami. Urooali so j poldrug milijem. Usoda carjeve družine. BERN, 23. (Izv.) Pogajanja glede dovolitve izselitve carice z otroci v inozemstvo se vedno bolj zavlačujejo. Sovjetska vlada namreč zahteva, da se mora poprej izročiti ves denar Romanovcev, ki je naložen v francoskih in angleških bankah. ie šLodovanih. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 22. avgusta. — Običajno delovanje artiljerije na vsej fronti. V Rio Freddo (Pcsina) so poizkušali sovražni oddelki po kratki, a močni topovski pripravi napasti naše črte. Odbiti od na5rh baterij, so j se morali umakniti v neredu. Naše patrulje^ so pognale sovražne poizvedovalce ju£no Morija v beg in povzročile v sovražnih Črtah na levem bregu Plave vzhodno Nervese nemir. Italijanski letalci so z uspehom bombardirali vojaške cilje v suganski dolini, zmetali 2000 kg bomb na letališče zapadno potoka Modona in povzročili številne požare. Italijanski in zavezniški letalci so sestrelil pet sovražnih letal. APž,!eško uradno poročilo. LONDON, 22. (ICor.) Uradno armadno poročilo z dne 22. t. m. zvečer pravi: Sovražni protinapad v odseku Braya je potisnil našo črto za 500 jardov nazaj. Boj se je bil nekaj časa v Albertu, dokler ni bilo mesto končno popolnoma očiščeno sovražnika. Ujeli smo 1400 uicž in uplenili več strojnic. Med Šonimo in Moyenvillom smo ujeli 21. In 22. t. m. nad 5000 mož. Ministrski predsednik Nove Zelandije o dr. Soliovem govoru. LONDON. 22. (Kor.) Ministrski predsednik Nove Zelindije Massey se jo v nekem interviewu izjavil o govoru nemškega kolonijalnega ministra d'-. Solia sledeče: Soli in njegovi tovariši vedo dobro, da obstoja njihovo edino upanje v pacifistični politiki ali pa v miru na podlagi sporazuma in da bodo tudi tu doživeli zopet razočaranje. K -pripombi dr. Solfa, da Nemčija niti v Afriki niti v Tihem morju ni vodila osvojevalne politike, je izjavil Massey: Mi poznamo ttobro tako nemško mirovno stremljenje, kakor tudi nemško vojevanje in ne maramo ne enega ne drugega. Dokler se Nemci za svoje pregrehe proti Bogu in človeštvu ne bodo spokorili in zajamčili boljšega obnašanja v bodočnosti, do tedaj se Nemcem ne sme dovoliti, da bi veljali za civiliziran narod. DOOODKI NA MORJU. DUNAJ, 22. (Kor.) Meseca julija je bilo uničenih 550.000 ton sovražne ladijske prostornine. Sovražnik je zgubil s tem od pričetka vojne skupno 18,000.000 ton, od teh Angleži ll.COO.OoO. Vrh tega je bilo meseca junija po naknadnih poročilih razve« že javljenih izgub še več nadaljnih ladil, skupno 28.000 ton, težko poškodovanih. WASHINGTON, 22. (Kor.) Ameriški parnik »Montenau« (6659 ton) je bil dne 16. t. m. zunaj ameriških vodovij torpediran in se je potopil. 3 možje posadke so izgubili življenje, 80 jih ie bilo rešenih. PODLISTEK. Pysiolovfevi zapiski. tčoir.an. Iz francoskega prevedel A. R. — Ali mi jamčite za to? — Zastavljam vam svojo moško besedo. — Pomislite, gospod van Gripp, da v slučaju, ko ti izvedel kdo, v kaj ste me zapeljal, pridem takoj k vam in vam poženem krogljo v glavo. — O, ne bo se vam treba truditi, gospod vi-komt, — je odgovoril oderuh s porogljivim smehom. — Upam. — In jaz sem prepričan. — Zbogom. — Priporočam se vam najvdanefe, gospod vi-komL in želimo vam vso srečo. Če potrebujete denarja, sem vam vedno na razpolago. Oprostite mi, da vas ne spremljam, trga me v nogi---- Letalsko gibanje ob Adrtf. DUNAJ, 23. (Kor.) Mornariški oddelek vojnega ministrstva poroča: Oddelek naših pomorskih letal je dne 21. t. m. zvečer uspešno napadel z bombami italijansko letalsko postajo Porto Corsini in povzročil požare v letalskih lopah in barakah. Vsa letala so se vrnila. Tudi neko letališče ob Lidn pri Benetkah in sovražno baračno taborišče v obalnem ozemlju Piave sta bila ponovno napadena od naših letal brez lastnih izgub. Sovražni letalci so razvijali dne 21. t. m. in v nato sledeči noči zelo živahno delovanje v severni Adrlji. Pula je bila v dveh ponoćnih napadih napadena z bombami, pri čemer Drvi napad ni imel nobeneft, drugi pa je povzročil Ie neznatno stvarno škodo. V Fazani ste bili poškodovani dve zasebni hiši in je bilo ranjenih več civilistov. Eden naših lovskih letalcev je 21. t. m. v boju v severni Adriji sestrelil neko italijansko pomorsko bojno letalo. Nemški pomorski napad na Diinkirchen. BEROL1N, 23. (Uradno.) V noči od 22. na 23. t. m. so lahke sile mornariškega zbora napadle sovražne pomorske sile v diinkirchenskem pristanu. Tri sovražne torpedovke so bile zadete s torpedL Dve ste se potopili. Vljub močnemu sovražnemu stopil potem k staremu zrcalu, ki jo viselo na steni, se posmejal zadovoljno ter snel lasuljo in jo položil na stol. Nato si je snel Še gosto brado in si z mokro gobo zbrisal barvo z čela in lic. Pokazal se je obraz barona de Mauberta. Po tej izpremembi je potisnil na gumb v steni, ki ga ni bilo lahko opaziti. Odprla so se vrata in za njimi se je pokazal ozek hodnik. V ta hodnik je stopil baron, zaprl vrata za seboj, privzdignil usnjat zastor in se nahajal zopet v svoji delovni sobi, v svojem stanovanju, kjer se je vsedel k pisalni mizi, nažgal turško pipo in čakal Raphaela, da mu sporoči, kako je bilo pri oderuhu van Grippu. _ xxvn. Dirka. Prišel !e dan dirke. Satoryjska ravnina se j« napolnila z radovedneži. Bilo le sred! poletja, zrak čist In nebo jasno. Rahel je ponoči ohladil ozračje in osvežil zelenje. Hipom^ se je med množico oglasil Žubor presenečenja in občudovanja. PeSel so se vzpenjali Komaj je RaphaePzapustil sobo, je van Oripp | stopil izza ograje. Slekel je jopič, Id ga Je nosil, prste, jezdeci pa so se vzravnal v sedlo. Vse Je Nova ameriška armadna predloga. LONDON. 22. (Kor.) Reuter javlja: Iz Washing-fona se poroča, da ste obe zbornici pričeli razprave o novi armadni predlogi. Reprezentantska zbornica bo imela permanentno sejo, dokler ne bo predloga sprejeta. Nemiri na Japonskem. LONDON,. 22. (Kor.) »Times« poroča iz Tokija z dne 19. t. m.: Nemiri radi podraženja riža se v provincah nadaljujejo. Kabinet bo najbrže odstopil. AMSTERDAM, 22. (Kor.) Z ozirom na notranji položaj se je japonski cesar vrnil z Nipona v To kijo in bo komeriral s strankami. napredovanju pol leta. Dolgo gojenim in ne teritorialne avtonomije, nota bene: po ponovno uveljavljanim željam uslužben- lastni volji. Tu se stavijo temelji za na-cev državnih železnic je bilo končno u- rodno delitev in federacijo obenem. Do-godeno s tem, da je odpravljena odpoved- cela nezavestno, toda smotreno. Ustvar-ljivost službenega razmerja tekom prvih jajo se prejudici narodne omejitve in ko-pet let po statutarični uvrstitvi. masacije, narodna ozemlja se razkosavajo Dr Wekerie in grof Zichy v avdijencL in zlagajo; vse to zasluži in zahteva po-DUNAJ, 23. (Izv.) Ministrski predsednik dr. zornost politikov in državnikov. Wekerle in ogrski poljedelski minister grof Zichy Slovenski narod bo Narodni svet okre-sta bila sprejeta danes od cesarja v posebni av- p.jif utrdil in povečal njegovo odporno spO-dijenci. Jutri se bo vršilo skupno ministrsko po- sobnosit. Trije dnevi 16., 17. in 18. avgu-svetovanje, ki se bo tikalo le prehranjevalnih sfa jmajo* pa za slovenski narod Še drug vprašanj. pomen. Doznal je, da v svojem narodnem Princ Radzlvii o poljskem vprašanju. stremljenju ni osamljen in da ga na desni . „ . 0 . . .. . .. krije in po^p ra češki narod, na levi pa DUNAJ, 23. (Izv.) Princ Radzivil ie teSko-poUski-jugoslovanski tria. nes zastopnike časopisja, ki jj že sredi maja tekočega lota bila njegova posvetovama na zazvenel v Pragi na tamošnjih gledaliških vstjss: s: ^JSZ^ — ^ «v SemR:^ IfoTš.^ metropoli, ponovno Posvečenje spojene ž njo velike ovire, ki še vedno niso pre- O tem na) se nihče ne moti: tO prvi rnagane. Praktična odločitev bo sledila (Šele v začetki slovanske vzajemnosti v Avstriji, par mesecih, morda v novi konferenci, ki se bo ki se je zdela pred vojno nemogo^ Kr?-vršila med Avstro-Ogrsko in Nemčijo in za katero kov, Praga, Ljubljana — tO ;>o vogli Slo-s- že vrše predpriprave. Nova posvetovanja se varcskega trikota, katerega strani ne bo bodo vršila najbrže povodom obiska nemškega niogoče izlepa premakniti. Veze jih skup-kancelarja grofa Hertlinga na Dunaju. V nem- ni cilj. Ljubljanske prireditve rasto s tem škem glavnem stanu še ni bila sklenjena nobena daleč preko mej krajevne slavnosti. V odločitev glede poljskega vprašanja in zdi se, da petnajstih mesecih, ki so potekli po obnose bo stvar sploh razvijala mnogo počasneje ka- vitvi parlamenta, je postajala] cesko-jugo-kor pa se je pričakovalo prvotno. Avstrofilska re- slovanska zveza črmdalje intimnejsa. Po šitev poljskega vprašanja nikakor še ni odstav- poteku enega leta se je s pristopom tvstm j jena z dnevnega reda, ker se jI grof Burian še skupin poljskih poslancev, ki vodijo na-vedno ni odpovedal. Na vsak način pa se more- rodno politiko: poljske ljudske stranke in bitno združenje Galicije s Poljsko nikakor ne sme narodnih demokratov (Vsepoijakov) raz~ izvršiti na stroške ozemlja kraljevine Poljske, širala V tro zvezo, ki razpolaga V držav-Princ Radzivil je končno izjavil, da se je zglasil nem zboru z nad 170 mandati. Razlog* danes tudi pri ministrskem predsedniku baronu dovolj, da mimo te tvorbe ne_ gre nthce Burianu in dr. Wekerleju In da se baron Hussa- nemarno in prezirljivo. V bližnjem času rek glede poljskega vprašanja popolnoma strinja se utegne njena veljava in ugled še zna- Novl vpoklici ▼ Angliji. CURIH, 23. (Izv.) »Corrlere della Sera« poroča: Anglija je vpoklicala za mesec september nadaljnih 200.000 mož pod orožje. Položaj aa Kltajsk AMSTERDAM, 22. (Kor> »Times« poročajo iz Pekinga, da je nastopil v političnem položaju Kitajske očividno važen preobrat. General Mupei Fn je poslal vojaškemu guvernerja v Nankingu brzojavko, v kateri ga poživlja, naj se postavi na čelo gibanja, ki zamore dovesti do obnovitve notranjega miru. V tej brzojavki se očita vladi, da nada ljuje boj. Obdolžuje se dalje, da ie podkupila novi parlament v Pekingu. zahteve državnih železni* Carjev. DUNAJ, 23. (Kot.) Kakor znano, so uslužbenci državnih železnic v dne 12. junija izročeni spomenici predložili vladi vrsto zahtev za izboljšanje njihovega materialnega položaja. Te zahteve so tvorbe v odseku poslanske zbornice za državne nastavljence meseca julija predmet razprav, ki so dovedle do določenih predlogov tega odseka, ki jih pa vlada ni mogla sprejeti v polnem obsegu. Ker so interesenti nato vnovič posredovali pri vladi, so se vršile na inicijativo ministrskega predsednika barona Hussareka železniškem ministrstvu ob navzočnosti zastopnikov finančnega ministrstva neposredna posvetovanja z zastopniki že-leznioarskih organizacij, ki so se končala bistveno s sledečim uspehom: Prištetje 50% dragrnjske doklade prvegU. družinskega razreda k pokojnini je bilo razširje- z zunanjim ministrom grofom Burianom. Letalski alarm aa Dunaju. DUNAJ, 23. (Izv.) Zapadni in južni okraji mesta | J" J?* ™ so bili danes ob 9 dopoldne v znamenju alarma. • ^^ Iz Maribora, preko Gradca in Dunajskega Novega mesta so namreč došla poročila, da se bližajo sovražni letalci, ki pa jih nI bilo. Vendar je kljnb temu ves aparat deloval Izborno. Ognjegasd in tno povečati. Postati utegne soodk>čiln»» ako ne inorda celo glavni odločilni činitelj pri gradbi novih temeljev države in ce- gledalo proti odprtemu vozu, ki je prihajal ^ lahnem diru. Upreženi so bili štirje krasni, popol noma enaki vranci. Dva majhna postiljona v belih kratkih irhastih hlačah, s srebrom izvezenih modrih suknjičih in baržunastih čepicah, sta komaj brzdala konje. Na temnomodri kočiji je bilo videti grba vojvodov de Latour du Pic in'rodbine Simeuse. Stari vojvoda in Matilda sta sama sedela v kočij*. Mlada vojvodinja, ki je bila lepša in dražestneja kot kedaj. je nosila rožnobojno svileno obleko in lahen bel klobnk. Okoli mladostno svežih lic so se ji vili kodrčki plavih las. V eni roki je držala ličen solnčnik, v drugi pa šopek cvetlic. Vojvoda je bil videti zamišljen in v skrbeh. Matilda pa se & zdela, da sanja. Od časa do časa, če je kak jezdec v skoku prijah al mimo voza, se je sklonila iz voza in gledala za *»}>«». toda vedno se je zopet naslonila nazaj, in na obraza se H i« dozdeva« pojavil izraz ramPnriBji (Dalje) Razne pelltfine vesti. temu ves aparat ueiovai itwiuw. usujtsosu ■ Jugoslovanska socijalna demokracija Zi SO takoj Odhiteli na ulice, ustavili tram- Narodni Svet. Na tozadevni poziv v- JS* vajski promet in pozvali prebivalstvo, naj si po- preju«, da naj se sodrugi ^vno izjavijo k išče zavetje. Toda občinstva se ni polastila nobe- vprašanju, ah naj jugoslovanska soc ialna razburjenost in se je iz radovednosti še v več-1 uodemokratska stranka formalno vstopi jem številu zbiralo po ulicah. Čez par minut je bil v NS, ali naj le sodeluje od slučaja ao promet Po mestu zopet reden. slučaja, ali pa naJ se popolnoma deslnte- ^r,menih roh resira, se je oglasil v »Napreju« neki »). Smrt vsted strupenih gob. ^ poudarja predvsem, da se ne DUNAJ, 23. (Kor.) Potem ko je že v zadnjem £ stikovPz drugimi strankami in da nO času nastopilo več smrtnih slučajev vsled zavzitia ^motr.va stran- z yidika g^jjabučnih strupenih gob, je bilo naznanjenih danes vnovič 71 £trank velikih ter bolj ali manj svobodnih smrtnih slučajev. - - narodov. V nJem malem, gospodarski hI Proti prevelikemu klanju živine. Uvedba brezmes-1 oljti^no neSvobodnem narodu je indll- nesa tedaa. striiski proletarijat v manjšini in ne more DUNAJ. 23. (Izv.) Danes so se zglasili pri mini- dobiti velikega vpliva, ki ga ima^proleta-strskem predsedniku baronu Hussareku, poliedet-1 rijat drugih narodov. S tega stališča da je skem ministru grofu Sylvi Taroucca, finančnem treba torej presojati pozicijo jugoslovan-ministru baronu VVimmerju in ministru za prehra- ske socjjalne demokracije V narodu in itt-no Paulu odposlanci agrarcerv vseh strank in vseh I ternacijonali. Narodni Svet ima obširen narodnosti in so zahtevali od ministrov znižanje pr0granj s katerim V celoti se pisec ne Strl-kontingenta za klavno živino. V nekaterih krono- strinia Se pa Z njegovo glavno nalogOS vinah, zlasti na Češkem in Moravskem je vsled pospeševanjem zedinjenja vseb Jugoslo-velikega rekviriranja živine za vojaštvo padlo šte- vanov v samostojno drŽavo, kar je tUričaiii, da nam za to izvr-leao delo ne bo Jal, ker s tem borno ko-fis'iH stranki, koristili naši ideji in koristili naroda, katerega del smo tudi m; jugoslovanski socialisti. Italijanska socijalnodemokratsKa stranka za rejcev jadranskega narodnega vprs-fer/ia. V torek, 20. t. m., se ie vršil v tržaškem Delavskem domu shod italijanske sncHalnoJemokratske stranke, na katerem se ie sprejela naslednja resolucija strankinega političnega odbora: »Strankin shod, ki se ie vršil 20. avgusta v 1 rstu, se pridružuje, brez pridržkov in v popolnem soglasju načelom, oznanjenim na mednarodnih konferencah v Zimmerwaldu m Klenthalu, ki tvorijo podlago za splosen, erak in trajen mir, kakor jih je pozneje ^proklamirala tudi ruska revolucija: mir brez aneksi) in brez komribucij ter samoodločba vseh narodov: — spoznava, da :jc v vzajemnem in odločnem boju svetovnega proletariata potrebna prava smer, rda se uresniči popolna, splošna m pravična samoodločba, toda ne z nadaljevanjem voine ali z zmago ene bojujoče se skupine nad drugo; — zahteva in razglaša tudi za italijansko ljudstvo v Avstriji polno svobodo samoodiočevanja o sebi, lastnih potrebah in lastni bodočnosti; in. — spo-znavši posebne einograiske Pfedj>0g0tj© naših dežel, vključno Trsta, i^pov\vXii krajevna izvrševalna odbora iiaiiia^s,tega in jugoslovanskega (KUeka straže, da razpravljata in sklepata neiuudOEsa na s!fur>nih konferencah o splošnih ioekaJi auriUnskega narodnega problema v svrhe nlegove rešitve.« — V uvodnem članku svoie četrtkove številke se bavi naprej s io resolucijo in izreka pričakovanje, da sc kmalu s-iideta izvrševalna odbora obeh strank v Trstu in rešita »tržaško vprašanje na način, ki bo odgovarjal principom socijalizma in samoodločbe narodov, ter v splošno korist obeh prizadetih narodov. Stranke v Istri. Sušaške »Primorske Novine« pišejo: »Pod tem naslovom ob-. javljajo zagrebške »Novine« daljši dopis, v katerem se bavik> z razmerami v Istri. V dopisu se pravi, da je Istra boli kot ke-daj edina v narodnih željah in delu. Samo dve kuriloznosti ste v Istri: V Istri je vendar en frankovec, krški duhovnik don Hlača, ki se često oglaša v »Hrvatski« (glasiiu frankovcev) in ki ni iz Istre, temveč je prišel tjakaj iz Banovine. Druga kurifoznost ie dr. Gjuro Čer var, odvetnik na Voloskem, »ki z nekako čudnim očesom gleda na srbsko pleme našega naroda in od katerega je Istra svoječasno veliko pričakovala, kateri pa je s svojimi ne-taktičnimi nastopi narodni stvari več šivO-doval kot koristil.c To ste te dve izjem:. Sušaški list dostavlja: Mi moramo na ro pripomniti, da ie zelo značilno, da je b::s ena teh izjem, dr. Giuro Cervar, vznc vsemu temu izbrana v slovenski Narodni Svet za Istro. V ostalem bomo, dasiravno zelo neradi, morali o tem še posebej iz-pregovoriti v našem listu, kakor smo ze nedavno obetali. — Nočemo se niti najmanje vtikati v te stvari, temveč jih ie beležimo, to pa s pripombo, da se nam zdi naravnost neumljivo, kako je dandanes mogoče, da se komaj teden dni po ustanovitvi Narodnega Sveta že najdejo liudie, k: rujejo in hrujejo proti doseženi slogi in edinosti! A . ... Poslanec Klofač o nasili stremiiensni. Državni poslanec Vaclav Kloiač. ki je bil tudi na sestanku zastopnikov slovanskih narodov v Ljubliani, se je izrazil tako-le o nas In naših stremljenjih: »Naš obisk v LJubljani se je izvršil v dneh, ki so vele-pomembni za ju goslovanski narod. Usia- _____!i- ____: A t« n rr *a pnrvtnf trn ill- novili ste prvi del bodočega enotnega ju 4ekWa čilsko proslavo. Od taterata&i de- fobuo Cnriiko jea£ro;*«lreci so tekrasfito z ob-^primerne kazni je da je i^aica popila acko Bm^evička (Bogi. jdarantov živita sedaj le še dvor. Mattauscli in pa, Zeithainmer. GOVEDINA. Jutri, v nedeljo, 25. t. m., se bo oddajala govedina proti preščipnjenju Št 30 (razpredelek ^salu-meria«) izkaznice za nakup mesa in govedine in izročitvi izkaznice št. 51 serije a, b, c, d. Na vsako izkaznico se dobi Vs kg mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sini-fc-asiia Barko vi je 41, Bin, Rojau 9, Punter, Gornia Greta. Benedetticli, uL Boroevićeva 45. Trocca. ul. Commerciale 5, Coneilia, uL CeHini 1, Benedetticli, ul. Poste 1, Cadorini, nI. nadv. Josipa 11, Visintini, ul. Cavana 22, Perlatti, ul. Sanita 9, Vat-lovatz, ul. G'usiinclii 5, Stabile, ul. S. Michele 5, Rochelli, ul. Piazza Piccola 2, Pasqualinu »t Marije Terezije 43, Simc-uetta, uL Legna 4, Rumetz, ul. Largo Santorio 2, Foalanot. ul. Anialia 23, Poli i, ul. Acqueaotio 13, Rapotez, ul. Giulia 70, Penso. uL Giulia 7, Ottonischer, ul, Mofir.graade 10, Ma-lusa, nI. Parini 15, Periatti, ul. Barriera vecchia 4, Mocenigo. ul. Barriera vecchia 15, Cossich, ul. Foscolo 2, Krassnig, ul. Molin grsnde 1, Jenco, uL Istituto 4, Ferluga, ul. Donadcni 6, Marussich. ul. Setteiontane 24S, (Rocol), Polacco, ul. Settelonta-ne 44, Jcnco, ul. Rigutti 5, Del. zadruge, ul. Sette-fontanc, Del. zadruge, nI. S. Marco, Rivolt. ul. Lioyd 7, Culot, ul. Gniliam 23, Comlssc, ul. de!-risiria 51, Rizzian, nI. deli'Istria 76, Gntznig. Škedeiii 50, Godina, Skedenj 138. CENE: Prednji deli s priklado . . Zadnji deli s priklado . . po K 17*36 kg. po K 20'— kg. RIBE. Do petka, 23. t. m., opoldne se. je razdelilo 125.819 odmerkov rib. Z današniim dnem se raztegne vrsta oorezka II. do št. 10.000. Odlikovanja v politični službi. Odlikovani so bili: dvor. svetnik dr. Egon bar. Glanz ven Eialia z vit. križcem Leopoldovega reda; namest. svetnika Edmund Fsb:anl in dr. Oskar Scbwiige? von Hohenbruck, okr. glavarji Hubert bar. Bauiu Ernest conte Dandiut in Oton Kuber ter namest. tajnik Karel bar. Hohenbiuief z vojnim križcem za civilne zasluge II. razreda; okr. glavarja Pavel Mosetti^ in Liabord groi Mels-Colloredo z vit. križcem Fran Josipovega reda; namest. koncipisti dr. Karel Hirsa vos Stronstorli, Odo marki Go-zanl, dr. Egon Mazale in Karel grof Ledocbow-skl z vojnim križcem za civilne zasluge III. razreda; namest. tajnik Fran Lukovič in okr. komisar Josip Znidarčič z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. Umrl Je včeraj g. dr. Luciano Luzzaito, pod-ravnatelj Delavske zavarovalnice proti nezgodam in vodja urada za vračajoče se bojevnike. Pokojnik je bil v svojem delokrogu jako vesten in v svet. čudovaMiem gfofelt in ^gBggggf so je . pri tem Jjpodfl opomin na sv^J^^rcjsino-flKSio. Ogledali so si zgodovinski muzej israzne ztdrke domačih i z-4«Ikov. Dne 1. avgusta so pri^&stvovali Pi*i narodnih slavnostib ob obletnici Švicarske konfede-raoije. Otroci so se zelo veselili ob pogledu na vso razsvetljeno okolico in na umetalne ognje, ki so jih zažigali na hribih in na okoli stoječih gričih. Otroci se nahajajo vedno pod nadzorstvom, so veseli in živahni ter hvaležni za vse dobrote, ki se jim izkazujejo. Pred kratkim jih je obiskala plemenita gospa von Einem, glavna osnovateljica letovišča za vojne sirote v Švici. Nahajala se je v spremstvu gospodov, v svrho natančnega ogleda otrok in vse naprave. Izrazila je svoje največje zadoščenje ravnateljstvu in nadzorstvu. Otroci so bili obdarjeni s čokolr.do, z novo cbleko in naposled so bili skupno fotografirani. Dobrodelno društvo avstro-ogrskih podanikov v Curihu razdeljuje med naše otroke obuvalo in perilo. Ešn-siedeln je zelo lep kraj, zrak je čist in zdrav, otroci stanujejo v lepem prosioaaem hotelu, kjer je vse v najboljšem o^iru ure>eno in preskbijeno. Vsem je na tem ležeče, da zadobe naše uboge sirote trajen dober vtisk. Matere so torej lahko brez vsake skrbi, ker otrokom ničesar ne primanjkuje in je popolnoma preskrbljeno za njih telesno in duševno vzgojo. Prav gotovi smo, da se bodo matere po povratku sami prepričale, koliko so otroci pridobili na letovišču, za kar gre pri tem največja pohvala izbornim organizatorjem. Ta prvi poizkus bo gotovo navdušil vse one osebe., ki se zanimajo za usodo naših ubogih sirot, d^ bodo delovale na to, da se kolikor mogoče zboljša telesno in duševno stanje sirot v teh usodepolnib dneh. Madžarsko nasfotvo. V »Primorskih Novinah-čitamo, da je reška madžarska policija prepovedala od IS* t. m. dalje prodajo na Sušaku izhajajočih »Primorskih No vin« v Reki. Madžari se pnč boje, da ne bi se Rečanje morda okužili z jugoslovansko idejo, ki io propagira omenjeni list. No, bogve koliko jim ta prepoved ne bo pomagala, kajti med madžarsko Reko in hrvatskim "Sušakom je samo most, in kdor se želi še nadalje *okuže-va!;..j» S PKEDrJJIE na vcednofitne pa.)iijo ia b:a.v» $ ltsžeče v javnih skla iisi.h. SAFE l>EPO^rT3 J PROMESK.---Proii .ja sr:>čk raire Ina lote- r:je. Zavarovanje vsakovrs^uiii \>ri>nja kivu* i. t. d. brezplačno. Stavbni ure iit, re-nbo-^M Urediti, ij Borzna naročila. — Infca-to. MEKJ AliNICA.--- — ESIiO^ir ME\?10 J .Telefoni; 17*J3 ia 2:J7d ^ tVfsdsa urai od 1 p^Dlđna ' Brz o javi: JA.DiiA.NSSA. 1 i ' " 1---1---■-, Kupu]^:a o množino Si m®* £tS m tAE fe^v'j V: J i III p cg V ž S a tlllfp Desuleriia in rsihiurija VLADIMIR AR K O, Zagreb, \ ul. 1?6 rettijs J^ c— ris S j fiffiiiipteiiffipinra v najem, dobro vpeljano gostilno. I lica Helino a vento C. Tomažič 2 2 ; Tobak za spodnio okolico. Danes 24. t. m., se prične dvajseto razdeljevanje tobaka za predmestne okraje. Vsak lastnik tobačne izkaznice vsakem oziru lojalen mož, kl se je preko svojeg ^^ ^ u K {obaka pri eni siedečih tobakaren. uradnega delovanja tudi živo zanimal za javno f d„estnI okraj: Carfcola ZS, in Ske^i: 1 do življenje, dasiravno ni aktivno posegal vanje. De- - ^ i zgradi^ Narodni odbor kot vrhovnW reprezentanco enotne vol5e vsega naroda, pozdravljamo ta korak iz vsega srca in želimo Jugoslovanom, da bi i oni v najbližjem času dosegli poooino uresničenje velike koncentracijske misli. V osralem se je v Ljubljani pokazalo, da je treba v dosego tega končnega cilia le še termalnih korakov, saj so se ustanovnega zborovanja Narodnega Sveta udeležili zastopniki vseh jugoslovanskih strank, ki zastopajo idejo države SrtS, in je viadalo na zborovanju popolno soglasje. Kako potrebna je poj>ol-na narodna koncentracija, se je pokazalo že pri ustanovitvi N. S., saj so se vršila istočasno v Dubljan-i vele važna posvetovanja, v katerih so se določile smernice politike treh velikih slovanskih narodov. Z radostjo konstatiram, da se je tudi pri teh posvetovan?!li pokazala v vseh načel-n h iri taktičnih vprašanjih popolna eno-dušnost. Nočem se spuščati v podrobnosti. Rečem pa toliko, da bi morali Poljaki, Cehi in Jugoslovani dospeti do tega. da postavijo jednotno fronto zapadnega Slovan stva od moria do morja.« Kompromis med Rusijo in enteete? Iz Stockhoima se poroča: Radek, ruski državni podtajnik v ljudskem komisar i jatu za zunanje stvari, se ie mudil v tajni misiji v Volgi, kjer se je pogajal z zastopniki cn-tente. da doseže na podlagi ustavitve prodiranja entente v Rusijo kompromis med sovjetsko vlado in entento. Radek se je že vrnil in predložil vladi poročilo. O vsej stvari se varuje najstrož'a tajnost. Tudi jasopisi ne smejo zavzemati napram vpra-lanju nobenega stališča. 50 letnica deklaracije čeških deželuo-zborskih poslancev. V četrtek je minilo 50 let, odkar so češki deželnozborski poslanci imenom češkega naroda predložili vladi državno-pravno deklaracijo. Češke avtonomne in politične korporacije so proslavile ta vele važni jubilej z velikimi manifestacijami za pravico samoodločbe češkega naroda. Kramareva državnopravna de- lavska zavarovalnica izgubila žnjim izborno meč, njegovi službeni tovariši dobrega predstojnika »n prijatelja, delastvo pa iskrenega pospeševatelja svojih koristi. TržaSLa cenzura je, kakor vse kaže, izgubila že popolnoma vso razsodnost. Crta pač tjavendan, kar se ji poljubi, ne da bi tudi le količkaj pre-udarila, ali se to ujeno mesarjenje po listu strinja s treznim človeškim razumom aH ne. Ali ni v resnici naravnost smešne, da nam tržaška cenzura črta, ker so brez črtanja lahko objavili ljubljanski listi? Tako je n. pr. v včerajšnjem članku sPoslanec Stanjek o Slovencih* črtala nekoliko odstavkov In celo tudi nekatere posamezne besede. In vse to je bilo vendar objavljeno v l}ub-Ijansklh dveli dnevnikih, ki sta bila že prevčeraj-šnjim v Trstu. Da tržaška cenzura ni videla v Trstu v veliki množini se prodajajočih ljubljanskih listov, je pač popolnoma umliivo ob njenem sza-r.imanju« za naše javne stvari, in kdo naj bi tudi zahteval od nje. da naj se zanima zanje, ko ima vendar tako jasno in določne direktive: vse, kar »ogroža interese vojevanja in zunanje politike«, se Črta. Skoraj bi rekli, da nam prihodnjič črta gotovo tudi n. pr. cene krompirja na ljubljanskem trgu, če bi morda o njih govoril kak tli* češki poslanec Stvar postaja že v resnici preneumna; toda kaj pametnejšega pa tudi ni pričakovati, dokler bodo jugoslovanskemu časopisju narekovali cenzurne predpise D*, če bi bil — Nemec! Včeraj popoldne se je vršil pogreb pok. Frana Hvala, železničarja državne železnice. Mlad je še bil komar 31 let, in je že moral v prerani grob. Marsikdo njegovih tovarišev bi ga bil rad spremil na njegovi zadnji poti, ko bi bil vedel, da ga je vzela smrt in kedaj se bo vršil pogreb. Toda kaj se hoče, žeiezniška uprava je popolnoma prezrla svojega uslužbenca; rodom Slovenca, in n; naznanila uslužbenstvu r.:ii đJ % njegove smrti, kaj šele čas pogreba. Da. če bi bil j . . ^ . __—,-rn i na tia i SI Skedenj 640; 82 do 203 Skedenj 416; 204 do 325 Carbola Zg. 330 ; 326 do 447 Carbola Zg. 211; 448 do Skedenj 132; 570 do 691 Skedenj 372; 692-do S13 Skedenj 1216; 814 do 974 Skedenj 227. I!, predmestni okraj: S. M. Magdalena Zg. In Spodrja: 1 do 157 Bivio 3; 158 do 277 Piano S. Anna 7; 27S do 354 S. M. M. Sp. 305 ; 355 do 43! Bivio 24; 432 do 508 Piano S. Anna 1; 509 do 585 S. Sobota 2S7; 586 do .662 Piano S. Anna 95; 663 do 739 Valle della Maddalena 432; 740 do 816 Piano S. Anna 154; 817 do 893 Campanelle 505; 694 do 970 S. M. M. Spod. 103S. — HL predmestni -okraj: Kjadin, Pocot in Looler: 1 do 127 Molin a vento 4S; 128 do 254 Settefontane 196; 255 do 3S1 Settefcntane 228 ; 382 do 466 S. Alojzij 748; 467 do 551 Rocol v dolini J512; 552 do 636 S. Alojzij 533; 637 do 721 Caaipi delle corse 342 ; 722 do 806 Kjadin v hribu 175; 807 do S91 Rocol v dolini 683; 892-do 976 Moliti a vento 9; 977 do 1061 Lonjer 75; 1062 do 1145 Rocol v hribu 1071. IV. predmestni okraj: Kotenja in Vrde!a: 1 do 96 Nova cesta 22; 97 do 192 S. Cilin Spcd. 404; 193 do 28S Farneto 1374; 289 do 384 S. Ivan Spod. 631; 385 do 576 S. Ivan Spod. 50S; 577 do 720 Braudežija. 750 ; 721 do 864 Scoglietto 16S: 865 do IOOS S. IvaitrSpod. 556. — V. pree*nestni okraj: Skorklla in Fojan: 1 do 154 Šalita di Ciretta 30: 155 do 30S V. Montorsino 15; 309 do 411 Skalasanta 200; 412 do 514 Šalita di Gretta 2; 515 do 617 Pendice di Scorcola 603 ; 618 do 720 Gretta d! sotto 164; 721 do 823 Skorklja S. Peter 199; 824 do 1028 V. Rojano 8. — VL predmestni okraj: Greta in Bar-kovlje: 1 do 137 Barkovlje nabrežje 151; 138 do 274 Kontoveljska cesta 765; 275 do 411 Barkovlje Bovedo 343; 412 do 548 Barkovlje Bovedo 525; 549 do 753 Barkovlje nabrežje 82. Tokrat se dobijo enaki tobačni izdelki kakor pri razdeljevanju v mestu. mebiinma soba s prostim vcouora. Ulita Commerciale 14, I. B 19 (i««,* v a vsako vrst® kupuje io plača po najvišjih cenah Fra.T Eabič v Trstu ul. Molino grande Št. SV. __2 v Tr-U u!. tfeiia SceHiiaia Z se prodajajo ^iaL^tnl «v!ji 5 iz vk;e z L^fjai^Mi pod? Inlnimi na bit ki. " d« čista, močna posteiia z V7.oieto s _ . ... . . . ter n«i za. 2Iat£ič, ulica Ka.lcclo 0, Prevacmajo se tu .i načela po ni-n ,n uvr,uj«j< S621 v 2 dneh, če n&ročuilc prtskrbi p-atno saiii. PiKSaiaia se gaaijevi pazniki, tele, int in mm Speciaiiteta: mazilo za čevlje. Ul. della Scsiinta 2. Stara tritaica (Eatiisra i. S C3IS0 36. — . Sibina. f &Pirvdovec s tremi nedorastlimi j UC2SpUiniyU otrok;. Pre uost ima vdova ali j priletna d. cre^a .-rc:, neoporečnega j vedenja in vajena vseh kiSnih. del Cenjene po-i nudbe tudi z dežele, z rahtevo plaCe, na Ins. odd. Edinosti pod . Gospodinja". 2618 9e i^če, d':bi dobro hrano in pl*čo. Petronio 2, gostilna. -653 i^jtj«'UpHB -' "SMI Dobroznana urarna In zlatarna L POVH v Trstu. Trg tiare mm m. 3. Begirta zalogo «saKoursfnih m \m rgiRlti ziafenln. lf?8 CD alazk,;iJji "O"1-51 de!» PettODi° ViSOOO steklenic po K 12'—sieklenica IHB it SO.UU. --— W Izolauskeca S^ od piva in vina Impuje Hotel 15alkan, rjfiS Pii'a Cas-erma. 269J 20 let stara, z nekaj premoženja ____želi se seinmiti v svrho zenitve Z gospodom ali z vdovcem brez otrok, ako mogoče v drža-ni »laž i. Ponudbe pod »Dobra bo-dočijo^t1 na Ins. odd." Edinosti. 2538 MF ve: o 278. se iSie za matematiko IV. realne gimnazije. Naslov: Earkovlje Bo- nI. S^nero nuovo 3, kupuje ia [Htjtl prodaja vreč® vsake vrste, vinske, oljnato in petrolejske sode ter p'ačuje ro n-1 j Višjih dnevnih cenah. Išče kupce in se dobro plača. 2vS9 hrućev r^ost nadrobno in o^beiose dobi BOS?! pri Rudolfu Malalanu na Opčinah 3S(i. v 26(9 EKfAAit!3fi Anton Jerkič pos.uje v svojem ateljei u fUiPŠFfcl t Trstu. Via delle Poste št. 10. 40 SUfUO DQ deiSetO. prepnroSjalce.jLkob iLevi. Tr-t. uHca S. Kicolo 19. 3U7 ZAHVALA. Podpisana se n^j iskrene je zahvaljuje vse;n OBiro blagim osel am, ki so jo tolažili ob bridki kgubi nepozabne hčerke Smrtna nesreča ▼ ladjedelnici pri Sv. Marka. Včeraj dopoldne se ie v ladjedelnici pri Sv. Marku dogodila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev.. Pri dvigalu se je utrgala veriga in je zadela delavca Ivana Hvzstjo sicer le po negah, a ker Je . velike višine, tako močno, da ga je pobila in ie revež obltr/.al takoj nezavesten. Poiz- ter spremili drago pokojnico k večnemu počitku. TRST* 24. avgusta 1918. Žalujoča družina MERKUŽA. FOStCU (Jsrr proda iakoj tvrdka J. Parčina & C. v Trstu« skSadišče V. Gaetano Dojiizett? §t. ?. se kupi i ud v veliki množini. — Pcnudbe na H. LOSER, Trst,. Via Fonta-a 14. ima na in de^tfo = pd scit-- r:i3a"8 = ZO BOZ OFiA VN r K Dr. J. Čermak v Trstu, uiica Poste vecchie 12 vogal ulice delle Poste I udiranje zobci/ br«z bo-!eoin. — Plombirani«.; UM^Tfil ZOBJE -- Nemec, potem da! Potem bi se bilo zgodilo -vse, | ^ ^ ^ ^^^ a vse „i l2da!o nf«. Po- da bi ga bil! njegovi tovariši dostovno spremili k j zdravn!k re§IIce ^^ ie mogel Ie ugo- večnemu počitku. Ker pa je bil Slovenec, se m ( ^ da nesrečencc že izdiimil. Očividno ie zmenila zanj železniška uprava. Njegovi slovenski ^^ ^ tcžkc ^^ ^kotela •Central«. Vzrok si je z ozirom na današnje razmere in okoliščine lahko misliti. — Olga Borilich, stara 22 let, stanujoča v nL Istituto št 12. ie poročena in Ima svojega moža v Trstu. Ima tudi dva otroka, kar pa je ni oviralo, da ne bi se bila zaljubila v nekega igralca v gledališču »Armooia«. Možu je to uhajanje ženice iz ojnic končno postalo preoeumno, In včarai j« Id v omenjeno gledališče, kjer ie nezvestnico primerno oklofutal. Posledica te eksemplarične a čisto TRST, 23 avgusta 1918. FRAbrC, soprog. — DANILO, einfiek. Novo pogrebno podjetje, Corso 47. MAitfiARETA in JOSIP FRELC, starci. Sporočamo, da nam je danes umrl naš dobri Soprog, oče in stric ANTON SODNIK o kr. sodni duga v pok. Lepo kakor |e živel, je tudi umrL Pogreb od Mestnega trga št. 24 dne 23. t n. ob 4 pop. LJUBLJANA, 21. avgusta 1918. Antonijo Sodnik roj. *nienf soproga; Marija Polnile, ^ica: pro - AJola 'k. nad poročnik; ini. Anton Sodnik, nad poročnik; «kzO-£ nadporočuik; toHn. Rn«aU Sodnik, porotnik, ottoei Anton Bkor, uredma »Edinosti*, natjjak.