Amerikanski Slovenec
^ /
—s -------.	^^
^ / Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Številka 62
JOLIET, ILLINOIS, 3. JULIJA. 1914
LETNIK XXIII
emoostracije proti Srbom
na Dunaju in v Zagrebu.
Zavratni umor Franca Ferdinanda in soprcge posledica narodnostne propagande izza prisvojitve Bosne in Hercegovine.
I
'Pogreb se ima vršiti 4. julija v stettenu, Nižje Avstrijsko.
Am-
Dunaj, 29. jun. — Umor nadvojvode rane Ferdinanda, avstrijskega prestolonaslednika, in njegove soproge v p°setiskem glavnem mestu Sarajevu, Je odkritosrčno in globoko užalostil Ile'e dvojno monarhijo, marveč tudi ccl° Evropo in ves omikani svet. Iz vseh krajev dohajajo sožalnice, izraža-
joče
resnično sočutje.
asopisi toplo proslavljajo umorjena nadvojvodo in njegovo idealno toorno) soprogo, ki je bila obenem s r°glo iztrgana iz kroga ljubih svoj-c®v' Avstrijsko prebivavstvo se še ni °®dehnilo od svojega osupa; kar poj-ne more groznega čina in ž njim a|ujejo vsi evropski narodi. . je mnogo izkušeni stari cesar . es dopoludne došpel iz Ischla, ga Je Pozdravila na tisoče glav broječa množica. V odprtem avtu se je peljal grad Schoenbrunn, spremljan od staba častnikov v galauniformi. Bil
časa. Vlado prevzame kmalu mlad princ, ki je nevešč vladanju. Preko take težave mu ne pomore nobena zrela izkušnja, nobena 20 let dolga iz-vedenost v diplomatiji, kakor nadvojvodi Francu Ferdinandu.
Ko je zadnji postal prestolonaslednik, se je moral formalno odpovedati avstrijskemu prestolonasledstvu za svoje otroke. To je bilo neogibno potrebno, ker avstrijski zakoni izključujejo zarojence morganatičnega zakona od vladarstva.
Po zakonih dvojne monarhije, kakor tudi po habsburških hišnih zakonih, so Franc Ferdinandovi otroci samo zato od prestolonasledstva izključeni, ker izhajajo, kakor omenjeno, iz morganatičnega zakona, zato niso avstrijski nadvojvode.
Cesar nosi breme.
Neposredni posledek zavratnega u-
J.e videti popolnoma zdrav. Dospev- mora je, da so vsi vladarski posli skup-
SP (Yi	..	> >	i • 1 ' *_____ .' ■	.nrrl irliflnftl
*
SeSa na lice mesta je sprejel nadvoj-|0(1a Karol Franc Jožef, novi presto
Naslednik.
Strašne izkušnje.
časopisi brez izjeme izvajajo v cele .^Predelke dolgih člankih, kako je e!a avstrijska cesarska rodovina l^ati tekom zadnjih 20 let prestraš-^j.^^ušnje. Zlasti tragedije v Mey-„-pedrobne Spominjajo, ki j«? !ja včeraj svojo vzporednico.
je nadvojvoda Franc Ferdinand ^ «1 domnevni prestolonaslednik, je k Primeroma pravtako malo znan, d °,r danes nadvojvoda Karol. Ven-gač)e ?tvarn' položaj danes čisto dru-je p" 'n resneJŠi, nego svoje dni, ko v ospredje, še
rane Ferdinand stopil m
io(U mu	odmerjeno živeti še
iib8° V-rsto let' danes ie telesno on?-
Orr.,1 .
a> 'n njegovi dnevi so šteti. Razgled v bodočnost.
1P m iM-o/KtnAnrn to-/l-/i ira
atrija
ljeni na rami sivolasega vladarja. Kako se zasuče stvarni položaj, kake politične zapletljaje donese bližnja bodočnost, o tem ni mogoče zazdaj niti domnevati. Franc Ferdinand je bil krepak, odločen značaj ter je imel velik vpliv na razvoj notranje in zunanje politike. Bil je odkrit nasprotnik "o-gfskega gibanja", ki je bilo naperjeno na ločitev Avstrije in Odrskega. Pospeševal je ^ fe.iki jno'i :»>\>fetrio ustanovitev posvetne države papeške, vsled česar je nastalo napeto razmerje med Avstrijo in Italijo.
Zavzemal se je baje za prijateljski porazum z jugoslovanskimi narodi, da tako odvrne ogrsko gibanje. Ali je res, ali ne, dejstyo se ne da tajiti, da se je odločno trudil, avstrijski vpliv na Balkanu čimdalje bolj utrjati. Iz tega se da zadostno razlagati srbsko sovraštvo.
Politika in atentat.
Dunaj, 29. jun. — Skoro vsi časopisi v državi se ujemajo v 'tem, da je bil atentat na nadvojvodo-prestolonasled-
"<n0 by
Vj>T " Am6rlc*n Pre.. Awoclatlon.
AN PRlpOVEDUjE OTROKOM
rt su
: «1
;0n! *'n a j ve Jr' a bodc obh»ja" vsepovsod
r«i8tv, Z? "arodni l,ra*n* Stari voja lCrili lvu Združenih n-i.....>.. ........
NOSTI Z.
O D.
PROGLASU NEODVIS-
L;erih b
f ,Dp;m Ur'taiiski	Držav (lne 4- julija 1776, ko so zastopniki trinaj
I 6las neodvi.^?"'J P°dP»»»U i" »prejeli
po Združenih Državah ame-nk na sliki pripoveduje otro-
Vl . ..........Declaration of Independency"
osti) ter tako započeli najslavnejšo ljudovlado na svetu.
nika in njegovo soprogo posledek dobro osnovane zarote. Tukaj na Dunaju so danes razglasili, da je srbsko poslaništvo posvarilo oblastva, ko je prejelo vest, da misli prestolonaslednik s svojo soprogo potovati v Bosno Poslaništvo je namignilo, da nekaj srbskih gorečnežev streže prestolonasledniku po življenju, ker je bila prisvojitev Bosne in Hercegovine dne 7. okt. 1908 v nemali meri delo Franc Ferdinandovo. Zato je bilo sovraštvo rbskih domorodcev naperjeno v prvi vrsti proti njemu.
Srbsko zastavo sežgali.
Dunaj, 30. jun. — Protisrbske de monstracije vsled zavratnega umora nadvojvode Franca Ferdinanda in voj vodinje Hohenberg se vršijo po vsej Avstriji.
Na Dunaju se je danes 300 nemško nacionalnih dijakov pridružilo hrupni demonstraciji. Sežgali so srbsko zastavo, ki je plapolala na poljamboru na srbskem poslaništvu. Policija j le s težavo razpršila dijake. Slične demonstracije so se pripetile pred voj nim ministrstvom in drugod po Dunaju.
Hrupni prizori so se vršili danes hrvatskem saboru v Zagrebu, tako da se je morala seja odgoditi. Srbski po slanci so bili psovani z morivci in vprašani, ali so prinesli bombe s seboj.
Bosenska vlada v zadregi. Kakor izjavljajo visoki vladni uradniki, je bila zarota, ki se je končala z zavratnim umorom, započeta iz narodnostne propagande, izhajajoče iz Srbije.
Ta propaganda se je globoko ukore-ninila med gotovimi živi ji srbskega prebivavstva v Bosni. Bosenska vlada je vedela o izdajskem načrtu, a je morala skrajno previdno postopati, da lie nvzžali c'.ruge skupine Srbov, ki so ji'biii zvesti. Tudi je bilo treba ozir jemati na zunanjo politiko.
Bosenska oblastva so sicer skrbno nadzorovala te prenapeteže,, ali oči-vidno niso mogla odkriti zarote o pra-vsein času, da bi preprečila nedeljski zločin.
Kako globoko ta srbska nevarnost prešinja Bosno, je nemogoče preceniti, ali tukaj izražajo bojazen, da jo bo zdaj težko zadržati.
Viljem se udeleži pogreba.
Vsled želje, da se cesar Franc Jožef občuva utrujenosti vsled sprejemanja tujih vladarjev, bo nemški cesar edini tuji vladar, ki se udeleži pogreba pokojnega nadvojvode in njegove soproge, katerih trupli sta sedaj na poti iz Sarajeva na Dunaj.
Izjema je bila narejena v prid cesarju Viljemu zaradi njegovega osebnega prijateljstva s pokojnim nadvojvodo.
O smrti svojih staršev so bili otroci obveščeni v nedeljo zvečer. Otroci so se zgrudili in njihova teta, grofihja Chotkova, je omedlela.
Oporoka. "Tagblatt" pravi danes, da je bilo pokojnega nadvojvode življenje zavarovano pri holandskih družbah za$12,-000,000 in življenje njegove soproge za $6,000,000.
Oporoka nadvojvodova je bila najdena in jo je nocoj odprl cesar Franc Jožef. Otroci baje podedujejo svojega pokojnega očeta posestva na Češkem in v Salcburgu in Amstettenu. Ostala posestva, vštevši slavno vilo ivoli v Florenci, podeduje novi prestolonaslednik.
Trupli med potjo na Dunaj. Dunaj, 30. jun. — Trupli nadvojvode Franca Ferdinanda in vojvodinje Hohenberg sta dospeli danes na posebnem vlaku iz Sarajeva v dalmatinsko pristanišče Metkovič. Mestcce je bi-o odeto v črno.
Krsti so mornarji prenesli z vlaka, po opravljeni molitvi, na cesarsko jahto "Dalmat". Pri odhodu je častna straža ustrelila v slovo. Vse vasi in vasice ob reki Narenti so bile žalno odete. Prcbivavci z občinskimi odborniki in duhovščino na čelu so bili zbrani na bregu, moški in ženske s prižganimi svečami in na kolenih, med tem ko jc plula jahta mimo.
Od ustja reke jc plula jahta "Dalmat" naravnost do bojne ladje "Viri-luis Unitis", na katero sta bili potem krsti preneseni. Bojna ladja dospe v četrtek zjutraj v Trst in poseben vlak prepelje potem trupli na Dunaj. Pogreb se bo vršil v soboto dopoludne v Amstettenu, Nižje Avstrijsko. Demonstracije v Zagrebu. Zagreb, Hrvatska, 1. jul. — Protisrbske demonstracije so se nadaljevale tukaj danes, ko se je množica ljudi
Very Rev. Kazimir Zakrajšek in "Amerikanski Slovenec".
CESAR FBANC JOŽEF I.
htevala, da župan vrne neko srbsko odlikovalo, ki mu je bilo nedavno podeljeno.
Drugo mnoštvo ljudstva je šlo pred " j hišo predsednika hrvatskega sabora, ki je Srb, in je hrupno demonstriralo proti njemu. Mnog6, ljudi je bilo prijetih, a pozneje izpuščenih.
Sarajevo, 1. jul. — Vojno pravo je bilo proglašeno v Tuzli in Maglaju zaradi resnih izgredov proti Srbom.
New York. — G. urednik: — Priloženo Vam pošiljam naročnino za enega naročnika, katerega sem vjel pri
neki priliki. — G. urednik, s tem Vam izrekam svoje priznanje za Vaš krasno urejevani list Amerikanski Slovenec. Le škoda, velika škoda, da že preje ni začel tako odločno delovati, kakor sedaj. Pred par dnevi smo bili možje v neki družbi zbrani in sicer sami poštenjaki in kras slovenskih mož. Ko je prišel pogovor tudi na Vaš list, bili smo vsi enih mislij: tak Amerikanski Slovenec kot katoliški list, kakoršen je sedaj, tak se nam pa dopade. In to je v resnici. Kako bojeviti so naši rdeči listi! Kako strašno besne zadnja leta, kakor bi zdivjali. Članek za člankom priobčujejo, drugi strupenejši od.drugega. Sramote sv. zakramente, sv. mašo imenujejo hokus pokus, duhovnika nikdar ne imenujejo drugače kakor le "pop" ali "far". Naj se kje le kaj malega stori v prid vere j in cerkve, v povzdigo krščanskega življenja med nami, kako strastno napadajo vse, ki so pri tej dobri stvari. V življenju zabavljajo čez vero, nikdar ne gredo v cerkev, delajo zoper duhovnika in ga sramote, podpirajo slabo časopisje, ko umrjo, pa gorje duhovniku, ako bi jih ne pokopal 1) popolnoma zastonj, 2) z vso mogočo častjo in slovesnostjo, 3) ako jim ne
stno pred nekaj leti, ko so sovražni listi te stvari počenjali, A. S. je pa molčal in šel mirno naprej, kakor bi ničesar ne bilo. Res je miroljubnost lepa stvar. Toda ako hočemo imeti mir, moramo iti v boj! Da, mir hočemo imeti, toda ne mir za ceno naše vere in naših najdražjih svetinj. Mi hočemo mir, toda hočemo, da nam sovražniki naši dajo mir. Sleva slabotna pa je, kdor se ne potegne za to, kar mu je najdražjega.
Zlasti se nasprotniki jeze na Vaše "Drobtinice". Kar penijo se jeze po nasprotnih listih. To je znamenje, da jih Drobtinice zadevajo v živo. Pes zacvili samo, ako mu stopiš na rep. Očitajo sicer "Drobtinicam", da so pisane sirovo. Toda to očitajo samo oni, ki mažejo po rdečih listih razne članke in dopise, kjer pa beremo tako sirov slog, tako surove priimke, da se človeku gabi brati.
Zato g. urednik, vem, da govorim iz srca mnogih Vaših naročnikov, ako pravim, da so Drobtinice pravi biseri in edino primeren način, da okrcate sitne rdeče muhe, ki se tako nesramno zaganjajo v vse, kar je nam drago. Ali jim naj učeno dokazujete, da so prismojeni, da so njih ideje sama brozga, sama zmota? Ali bi jih prepričali? Ne! Saj niso zmožni sprejeti kakega dokazovanja. Za porednega otroka je samo palica. Ako ga mati svari in mu
govori panegirika mesto pogrebnega [ leP° govori na srce, se ji samo smeje govora. Zato mora biti katoliški list, j in se z nje norčuje. Trezno misleči kakor je Vaš, dandanes kakor kaka
Umor m samoumor.
O žalostnem dogodku poročajo iz CleveJaiflSla, O. Rojak Anton Hočevar, 31 let star, je bil na stanu in hrani pri gospej Juliji Oblak, 33 let stari, Bennin ,ton ave., West Park. Dne 29. junija poludne jc omenjeni v pija-"ti&M išrftftmie varno obslrtiKl •-svojo-gospodinjo, ker mu ni hotela dati denarja, in potem izvršil samoumor s
mogočna trdnjava, kamor se zatekajo preganjani katoličanje, da najdejo 1) varstva pred napadi sovražnikov njih samih in njih vere, 2) brambe svojih najdražjih svetinj. Zato je bilo žalo-
mozje imajo pa vedno na uredniški strani stvarne članke, ako se hočejo poučiti.
Zato res želim, da bi se Vaš list razširil po vseh našift naselbinah.
P. Kazimir.
Sodrugi, vidite, kako vas farba Pe-1 trič. On pravi: ''"Clev. sodrugi -prote-To je pri so-
Drobtinice.	j vidno, da slov. socialisti prav nič ne
Jaka, ta pa zna! Šel je k lawyer-ju' razumejo socializma. Njihov sociali-v Chicagi in prosil na vse pretege, naj 1 zem ie podoben za las tistemu stra-mu kaj pove o Proudhonu, ki je živel šilu, ki ga ima v "Prolet." naslikanega pred polstoletja. Odštel mu je par Striglov Jaka. Kar "Prolet." pridiga, dolarjev in Jaka je imel lično, dasi1 je potvorba socializma, je strasilo za lažnjivo razpravifo o "lastnini, ki je!vr;ib« strašiti, ker le tako dolgo, do-tatvina."1 5eV*flSy ker jv utU„ i.rtVk-	'	so>tialis,ti BfJgpoi,lHlin
mano neumen,' še prepisati ni znal ad-!l,ravega socializma, je mogoč Petne e vokatovega pisanja za stavca, in po- i ^anti Pri P0'nlh jaslih, pravi de-tem, da si je pognal dve krogli iz re- J sebno francoski citat mu je delal sit-1 lavski Prijatelji bi ga bih že zdavno volverja v glavo.	nost, preko katere ni mogel in zato na tirali.
beremo v "Prolet." neko reč, o kateri 1 ne vemo, iz katerega jezika je vzeto, j Pa to. je vseeno. Rudeči bacek bo
verjel, če bi Petrič tudi zapisal: Lih- j stirajo proti Štfigfelnu. njačikučibum. Saj je vseeno. Ne . raz- cialistih popolnoma, na mestu, vsaka ume ne prvega in ne drugega.	! stvarna kritika nam je dobrodošla, ker
*	j imeti mora vedno dobre posledice za
Spominjam st, da smo imeli včasi naše gibanje." Sodrugi so namreč za-v šoli tako zabite učence, ki še od svo- htevali, da ne sme "Prolet." več prina-jega soseda naloge nifl pravilno prepi-. šati prismodarij Štriglovih in sam sati (liso znali. Taki so potem šolo "Prolet." pravi, da bo to vpošteval; to na klin obesili in se rajši posvetili ka-' pravi, na 4. strani, na 7. strani pa se kemu koristnemu rokodeljstvu. Ne priduša,_da bo še zmiraj naprej mazal tako uredniki okrog "Prolet." Sami papir s Štrigelnom. Glej, delavec, ka-vedo, da nič ne znajo, še prepisovati ko se dela bedaka iz tebe, od tebe plane znajo, toda vseeno: uredniki osta- čani Petrič. nejo, misleč: za slovenske socialiste je'	*
vse dobro, saj smo vsi skupaj enako Stavimo pa že danes, da bo na vsa neumni, kaj se bomo "špotali" z drug ta izvajanja odgovoril "Prolet." samo drugim.	iz besedo: "'A. S.' laže" in zavedni
*	I sodrugi bodo zadovoljni. Za ta ogro-
mui duševni trud pa bo kaširal Petrič check za $100 kot mesečno plačo, ti ubogi delavec pa si nimaš s čim kruha kupiti, samo da pitaš "Prolet." urednika.
*
Opozarjamo naše naročnike in vse, • ki se zanimajo za koristno berilo, še posebej na članek na četrti strani današnje številke. Tam najdete obilo gradiva za' debatiranje z "veleučeni-miV sodrugi.	\
Joliet, 111., 29. lipnja 1914. — Štova-ni gosp. uredniče! Imajte dobrotu u-vrstiti u dični "Amerikanski Slovenec" slijedeče: ,
Pozor! Da dostojno proslavi uSpo-menu velikih slavjanskih- naučitelja i prosvjetitelja svete brače 'Cirila i Metoda — Hrvatski Sokol u Jolietu pri-redjuje dne S. srpnjji (julija) veliki izlet u šumu kod New Lendjc-a. Biti če tu vesele pjesme, nedtižiie šale. i smje-ha na pretek; biti če utrkivanja i na-tjecanja, rodoljubnih govora i nazdra-vica, a za okrijepiti umorno tjelo tople janjetine i ledene pive.
Pozivamo braču Hrvate i Slovence te sestre Hrvatice i Slovenke, da se na taj dan pridruže našem kolu, da skupno na dostojan način proslavimo naš narodni hrvatski blagdan i time odamo dužnu poštu sjenam slavnih velikana, slavjanskim apostolima, svetoj brači Cirilu i Metodu — Slava im! Uz bratski: Zdravo!
Za Hrvatski Sokol u Jolietu Izidor Ožbolt, tajnik.
Joliet, 111., 30. jun. — Iz urada društva sv..Barbare postaja št. 65 se naznanja vsem imenovanemu društvu pripadajočim članom, da se zberejo polnoštevilno dne 4. julija po 9. sv. maši v novi šoli soba št. 1, odkoder odkorakamo skupno z drugimi društvi ob 10,- uri na cerkveno veselico na Thcikr's park. Ker je namen blag in se gre nam v občno korist, torej naj nobeden ne izostane, kateri ima kaj čuta zato.
Vsem članom in članicam društva sv. Barbare sobratski pozdrav.
Frank Hočevar, tajnik, 1120 N. Broadway.
zbrala pred mestno zbornico in jc za-
Kandidatje v Jolietu.
Peticije že krožijo po naši okolici za razne kandidate. Okrajni sodnik Cowing, zapuščinski sodnik Fithian, šolski superintendent Nevens, zapuščinskega sodišča klerk John Lang,in okrajni klerk Young so vsi kandidatje za zo-petno izvolitev. Nadalje sta kandidata za okrajnega blagajnika A. C. Jeffrey in Erhardt. J. Newkirk in G. Scholl sta kandidata za šerifa. Senator Barr je kandidat za zopetno izvolitev; tudi za poslanca sta Wm. Mc-Cabe in Squire Tompkins. Ti so vsi republikanci. Jos. J .Jaeger je demokrat. kandidat za šerifa in aid. Walsh za okr. blagajnika.
Nadalje je kongresnik Copley za zopetno izvolitev na progressive.tikc-tu in Adam Clow za okr. šerifa. Še drugi se vkratkem zglasijo. Primaries ali prvotne volitve b^do v sredo 9. sept.
Poglejte "Proletarčevo" dokazovanje: On pravi: "Bebel ni mogel učiti nauka "lastnina je tatvina', ker to je iznašel Proudhon, ki pa je umrl že !. 1865, ko je Bebel postal komaj stru-garski mojster. Iz tega sledi, da je 'A. S.' lagal." Sapramiš. Mi učimo na pr., da je sedem sv. zakramentov; toda to je učil že Kristus in apostoli, ki so ie davno umrli, torej zdaj vsakdo laže, kdor isto uči, kar so apostoli učili/ Mi nismo rekli, da si je Bebel izmislil dotični stavek, aihpak, da ga je učil, pridigal. Glej, kljukec, kako te tepe neumnost!
*
Kakor hitro ga prav pošteno zgrabimo, pa mu pade srce ali kar že ima, v hlače in vse utaji kakor otrok, da bi ne dobil od očeta batin. Prinesli smo poročilo o škandaloznem socialističnem gospodarstvu v Schenectady na podlagi podatkov državnega uradnika, toda "Prolet." ni drugo odgcfvoril kot eno besedo: '"A. S.' laže." Da,sodrugi, vi si silno olajšate svoje časnikarsko rokovnjaško delo: kjer, ne morete z dokazi blizu, tam samo zablekečete: Laž, laž, be, be," pa je! Vsi ljudje na svetu so lažnjivci, samo chicaški slov. socialisti so edini resnicoljubni
in verodostojni. Čudno, kaj ne!
*
"Prolet." upije: Kapitalisti kradejo, dajte sem, Rockefeller krade, daj nam, papež krade, daj meni, škofi in vsi duhovniki kradejo, dajte nazaj, toda v isti sapi upije isti "Prolet.": "Ni res, da mi učimo: lastnina >e tatvina, mi nočemo delitve premoženja, 'A. S.' laže, mi slov. socialisti edini govorimo resnico, dasiravno učimo danes tako, jutri pa ravno nasprotno." Delavec, ti pa plačaj "Prol.", da še boš dalje neumen.
*
Iz zadnjega "Prolet." je jasno raz-
Zdaj pa še nekaj za kratek čas. Lojze Pire je prišel v škripce. Pridušal se je, da o avstrijskem cesarju ne bo nič pisal, ker on je strasten republikanec; seveda je to svoje pridušenje že parkrat prelomil, kar njega popolnoma nič ne moti; toda to pa je že preveč: ta katastrofa v Sarajevu ga je čisto zmešala. Zdaj mora pisati, pisati cele kolone, pisati cele strani o tem njemu tako neljubem predmetu. To pa seveda presega njegove možganske zmožnosti in cela njegova stvar se bere kot najslabša naloga slabega u-čenca. Take-le cvetke on sadi: "Franc Jožef že dolgo ni živel skupaj s svojo ženo, ker se je neprestano ž njo kregal, katero je pa vklub temu še ljubil. (Neprestano se kregali — in še ljubiti, hm!) "cesarja je jezilo, ko je zvedel, da namerava prestolonaslednik najeti posojilo 500 milijonov za nove ladje"; (Pire ne ve, da se o vsakem posojilu sklepa v državnem zboru in da niti cesar . niti prestolonaslednik ne more vzeti posojila za državo); "Franc Ferdinand je v svoji mladosti razuzdano živel, sicer se mnogo o življenju Franc Ferdinanda ne more govoriti, da bi bil ekstravkganten." (To se pravi podo-mače: Jaz Lojze sem se precej s pametjo skregal, sicer pa se tudi nikjer ne more govoriti, da bi bil jaz pame-(Nadaljevanje na 5. strani.)
Joliet, 111., 1. jul. — Slavni dan 4. julija je pred nami: v soboto ga bomo praznovali. Kakor povsod drugod križem Združenih Držav, tako se tudi v našem JoKettt razna društva in zasebniki pripravljajo, da bo letošnja proslava tega zgodovinskega dne, ko je bil leta 1776. podpisan proglas neodvisnosti Združenih Držav, nadkri-lila vse prejšnje. Najlepše pa bodo letos obhajala ta dan naša slovenska katoliška društva na skupnem pikniku v Theilerjevem parku, in sicer v korist naši novi župnijski šoli sv. Jožefa, kakor smo že poročali. Sv. maša bo v naši cerkvi ob 9. uri, in točno ob 10, uri bodo odkorakala društva po starosti z godbo na čelu proti parku.
Takoj po maši naj se zberejo društva na njim določenih prostorih, in sicer: društvo sv. Jožefa št. 2 v spodnjih sobah lesene ali stare, dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v zgornjih sobah lesene šole, dr. sv. Barbare v sobi št. 1 nove šole, dr. Vit. sv. Jurija v sobi Št. 2, dr. sv. Antona Pad. v sobi št. 3, dr. sv. Cirila in Metoda v sobi št. 4, dr. sv. Alojzija v sobi št. S, dr. sv. Petra in Pavla v sobi št. 6, Dr. sv. Janeza Krst. v sobi št. 7 (drugo nadstropje), društvo sv. Martina v sobi št. 8, društvo sv. Treh Kraljev v št. 9, društvo sv. Mihaela v št. 10. Odtod se bodo na dano znamenje vsi razvrstili po starosti društev v parado. Parado bosta vodila dva maršala na konjih, gg. Jos. Sitar in Jos. Zalar. Na pikniku bo v vsakogar zadovolj-nost preskrbljeno z vsem potrebnim; med drugim bo na razpolago tudi 10 pečenih jagnjet. Vstopnina bo prosta za domače.
To bo dan veselja za celo faro. Zatorej na svidenje na našem pikniku!
— Pokojni rojak George Rogina, ki je postal žrtev neznosne vročine predzadnji torek (23. jun.) popoludne ob 2. uri pri delu v žičarni tukajšnje je-klarnice, tako da je čez pet ur izdihnil svojo dušo v svojem stanovanju na 1316 Cora St., prejemši sv. zakramente za umirajoče, je b'il pokopan zadnji četrtek dopoludne. Pogreba se je u-deležilo društvo sv. Petra in Pavla J. S. K. J., ki je svojega tako nenadoma umrlega člana spremilo na zadnji poti k večnemu počitku. • Pokojnik je bil porojen pred 35 leti v Nerajcu, fare Dragatuš, okraj Črnomelj. V Ameriki je bival žc 19 let. večinoma v Jo-lietu. Tukaj žalujejo za njim poleg ge. vdove Frances trije sinčki; rejšl.je Stn*" 4 di
naj-tn
2 leti in i»i-J
mlajši šel
gg. Peter g"
ena.
4 mesece; pc in Math Roi na Rogina, dol
tem dva
;ina, in se roletna ko:
brata,] vzeti
velandske Amerike. Kolikorkrat sem že vzel ta list v roke, vselej sem bral notri grde reči, da je v resnici lahko sram Clevelandčane, ker imajo take ljudi med seboj.
Pa za Narodni Dom jaz vem, da bi bilo veliko več upanja, če bi Pirca ne bilo zraven, ali pa tistega jezičastega Jarca, ki ga ni nič druzega kakor tista široka usta. In pa sem slišal praviti, da je bil ta Jarc enkrat še kandidat za tajnika naše Jednote. Uboga Jed-nota, če bi ji taki širokoustneži gospodarili, kakor je Jarc. Kjerkoli je bil Jarc še pri kaki stvari tu v Cleve-landu, še vselej je dobil brco. Ce bo Jarc zidal naš Narodni Dom, bomo morali čakati zanj do sodnega dneva. Naši ljudje imajo toliko zaupanja v Jarca, kakor do vsake druge ljubljanske srajce, to je prav nič. In ravno zato tudi ne bo nič z Narodnim Domom, ker so taki ljudje zraven. Če bi se dalo z besedami zidati, bi bil seveda Jarc najboljši delavec zraven, "topit šiht" bi mu "žiher" plačali.
Upam, da ne boste zamerili tej slabi pisavi, g. urednik. S srčnim pozdravom vsem članom naše slavne Jednote; tebi, vrli list, pa veliko novih naročnikov.	J. Dolinar.
Cleveland, O. — "No ja," je reku ungovov France, prevalivši veliko zakladnico tobaka od ene strani na drugo in izpustivši nekaj kofetu podobnega iz ust, "jest sem že kdaj reku, da naši baseballarji niso zadni. Men vri-mite, da so se tako postavli zadno soboto v javni demonstraciji, katero je priredel dnevnik "Cleveland Press", kakor, da samo 'secerajo' vsak dan. Po štrit gor pa dol so marčal, na ko-narjo pred velikem havzom pa so na-redel štop in dobil prvi prajz zato, ker so se fajn postavel." In res, to je že vdrugič, da so slovenski "baseballarji" dobili nagrado za lepo korakanje. Tudi to je nekaj. Hoja je najboljše zdravilo za marsikatero bolezen. Pred vsem pa so pokazali Slovenci, da je "Grajner'' zmožen še kaj druzega, kot samo vriskati. Že sem omenil besedo "Grajner". Ta popačena beseda nima nič kaj dobrega pomena med drugimi narodi tukaj, zato pa bi imela prenehati. Če te kedo praša, kaj si, reci "Slovenian", ne pa "Grajner". Danes pa je vse "Grajner". Če gre človek v mesto in je prašan za svojo narodnost in odgovori, da je "Slovenian", ima toliko upa, da g_a bodo razumeli, kakor čv bi rekel, da "Smihtjlcan" ali pa %fcint«nher{im". atfke bi »e inteli za-
dinja v našem župnišču. V starem kraju pa zapušča brata Janeza Rogina ter sestri Marijo Rogina in Barbaro Klobučar. Njegova sestra Katarina poročena Stajdohar že nekaj let poči-
po>ebno stariši, da ne rabijo take "GrajnarsKe" besede, drugače bodo
še otrok otroci "Grajnarji".
Vsakovrstni ptiči prihajajo na spomlad in poletje v našo okolico. Le "Orli" so začeli zadnje čase odletavati. Pred kratkim sta se vzdignila dva ter "odflafotala" proti "Wiskonzi". Kakor
va na našem slovenskem pokopališču je slišati, sta si izbrala kraj, kjer nii-
sorodnikom naše pokojniku svetila
sv. Jožefa. Vsem iskreno' sožalje, a večna luči
— Sušica ga pobrala. V ponedeljek pokopani rojak John Kaferle je bolehal dve leti in pol na sušici, kateri jc končno podlegel v starosti 33 let. V Čatežu pri Zaplazu na Dolenjskem zapušča starše in pet bratov. Njegov brat Josip Kaferle iz Gravvilla, 111., ki je prišel k pogrebu, in njegov stric Jakob Kaferle, ki biva v Jolietu, se tem potoni iskreno zahvaljujeta pogrebni tvrdki Ant. Nemanieh & Sin, ki je vodila pogreb v njuno popolno za-dovoljnost.
—Rojenica iz bajne dežele je predzadnji ponedeljek (22. jun.) v rano jutro obiskala g. Nikolaja Vranichar, 1215 Summit St., in ga obdarila s čvrsto dekličico, ki je našla dve sestrici in tri bratce. Oče je ves srečen.
Cleveland, O., 27. jun. — Dragi g. urednik! Prosim, sprejmite tudi še od mene par vrstic v Vaš cenj. list. To je moj prvi poskus, zato prosim, nikar ne zamerite, če mi ne bo prav "fajn" po slovnici šlo. Pri mojem boarding bossu sem včeraj videl tukajšnjo "Clc-velandsko Ameriko" in sem bral dopis Peter 1'ik.ša, kako napada svojega brata. Po pravici povem, da me je bilo sram, ker poznam oba, Petra in njegovo ženo. In Peter si upa v "caj-tenge" pisati, ta uboga reva pijana. Tukaj v Clevelandu kar otroci za njim po "štritu" kažejo. Kamor pride, se ljudje iz njega norca delajo. In pa naš elevelandski list si upa kaj tacega ponatisniti, kjer brat brata napada in ' mu nepoštene namene predbaciva. Kako daleč smo že prišli, da slovenski listi take stvari pišejo! Ali se s tem mi delavci kaj naučimo, če beremfc, kako se rodna brata psujeta? Ali smo s tem kaj na dobičku, če vidimo, kako »i ljudje po časopisih perejo svoje u-mazane cunje. In pa naš list tukaj pravi, da se »pravimo skupaj in sezi-dajmo Narodni Dom, ob istem času pa dela prepir tukaj in daje prostor, da brat brata psuje in čez njega zabavlja. Clevelandska Amerika je enkrat pisala, da elevelandski dopisovalci nosijo blato v Amerikanski Slovenec. Mogoče, toda dopisovalci cle-velandskega lista nosijo v Pirčev urad pa najsmrdljivejšo gnojnico. Blato se ie opere, gnojnica pa težko. Jaz mislim, da si bodo morali kmalu nos držati, kadar gredo mimo urada de-
lita narediti svoji gnezdi. Ta teden, druzega jul., pa se zopet poslovita dva ter se preselita v "lepo našo domovino". Vseeno pa ( ostanejo še drugi tukaj in še je upanje, da bomo slišali "Orle" peti. V stari kraj odhajata John Germek in Silvester Rolih. Upamo pa, da se pred povrneta v našo sredo, predno jima potisne Franc Jožef puško v roke ter ju povabi, da gresta "za dom v boj", kakor sta večkrat navdušeno pela tukaj. Tudi drugi ljudje, samci in oženjeni z družinami se vzdigujejo in zapuščajo "Stric Samove" dolarje v zameno za Francetove kronice. "Oj Triglav moj dom, kako si krasan!" kako me izvabljaš iz ameriških tovarn. In takoj za tem pa se čuje: "Jez pa pojdem na Gorenjsko", v Clevelandu pa je zopet en "havs za rent".
Ne samo v stari kraj se selijo ljudje, ampak tudi v novi kraj, odkoder pa se še ni nobeden povrnil, in če bi se, bi se ga najbrž« močno prestrašili. V ponedeljek zjutraj 29. junija preselila se je v večnost Ana Jalovec, rojena Jerše. Rojena je bila v Clevelandu, pred 22 leti. Tukaj zapušča soproga in enega otroka. Pogreb se je vršil v sredo ob veliki udeležbi znancev in prijateljev. Približno leto nazaj, še ne prav, umrl jq njen oče radi poškodb, ki jih dobil od poulične kare, ob katero ga je vrgel konj. Tudi mati njena že počiva tukaj. R. I. P. Večna luč naj jim sveti!
Naročnik iz "VI. mesta",
New York. — G. urednik, ako se spominjate, sporočil sem Vam že pred nekaj meseci o novi velikanski slovenski organizaciji, naši dični Slovenski protialkoholni zvezi, ki ima svoje podružnice že po vseh večjih mestih na še velike Unije. Naša dična dva čla na in nadpredsednika, ki nosita ime nedolžnega patrona sv. Alojzija, sta zahtevala, da se skliče konvencija v St. Francisco, 59. Union Ave., čemur so se seveda vsi dični nadpredsedniki z veseljem odzvali. V tej vročini, kdo si ne želi biti pri takem protialkohol-nem društvu, zlasti pa konvenciji, kjer treba pridno delati za slovenski narod in pridno pokončevati najhujšega sovražnika naših dni — brezsrčnega kralja: alkohola. Konvencija se je vršila v najlepšem redu, le radi velike vročine so imeli vsi vlaki, kakor iz Jeruzalema, tako iz Washingtona, D. C., kakor iz Clevelatula velike zamude. Zlasti Clevelandski vlak je imel nedovoljeno zamudo, tako da so neka-
teri nadpredsedniki že odšli. Pri tej konvenciji se je mej drugim sklenilo, da se začne s živahno agitacijo, da s.e društvo razširi še dalje.
Kakor čujemo, gibljejo se tudi naše cvetke, naše tamburašinje "Slovenke" jako živahno in se pripravljajo za prihodnjo sezono, da bojo nastopale pri vseh zabavah. Tamburaške vaje se vrše sedaj vsak torek večer ob osmih v šolski dvorani cerkve Sv. Nikolaja na drugi ulici. Sedaj šteje društvo 14 članic. Vendar društvenice niso zadovoljne s tem številom. Najmanj 25 nas mora biti, so sklenile in tako je prav. Pri toliko deklet in tako narodno zavednih kakor so naša New Yorska dekleta je to v resnici prava malenkost in zato treba le pridne agitacije, pa se bojo dekleta pridno oglaševale, klub se bo pomnožil.
V New Yorku smo sedaj v času počitnic. Ta čas se pa nikjer tako ne pozna, kakor pri nas. Naša dekleta so večinoma, naši rojaki v veliki večini delajo pri slamnikih. To delo pa ima svojo sezono od septembra do junija. Tako ima vsakdo cele tri mesece počitnic. Kajpada si vsakdo poišče kak kotiček, kje zunaj New Yorka kamor se skrije pred neznosno New Yorško vročino. Veliko naših rojakov je odšlo v stari kraj pogledat svoje domače. Tako smo izgubili našo pri-madono, sopranistinjo in eno izmej najboljših igralk, Mary Setnikar. Tam-buraški klub ji je priredil posloviteljni večer, kjer se je potočila marsikaka solza, kajti Mary je imel vsakdo rad. Zlasti društvenice in pevski zbor "Domovina" jo bojo zelo težko pogrešali. Vendar pa upamo, da se kmalu vrne mej nas.
Naše slovensko slamnikarsko podjetje "Carniolian Straw Hat Co." prav lepo napreduje pod vodstvom našega neumorno delavnega g. Češarka. Bog mu pomagaj, da bi že skoraj oznanil veselo novico, da je že mej prvimi milijonarji. Kar pogum, vsaj Rockefeller v začetku tudi ni nikdar mislil, da bo kedaj tako bogat, kakor je danes.
"Nadpredsednik".
J. W. SETON WATSON (SCOTUS VIATOR) O SLOVENCIH IN O JUGOSLOVANSKEM VPRAŠANJU.
Pod tem napisom prinaša ljubljanski "Slovenec" z dne 16. junija t. 1. sledeči, zelo času primerni uvodnik:
Med potjo iz Turčanskega Sv. Martina, kjer je obiskal voditelje Slovakov, v Lvov, kjer hoče proučavati u-krajinsko vprašanje, se je ustavil znani angleški pisatelj Seton Watson (znan pod pisateljskim imenom Sco-tus Viator) en dan v KrakOiit. Dasi-ravno je imel malo časa in jt mnogo Poljakov hotelo govoriti ž njim, mi je vendar posvetil skoraj celo dne.
Pred vsejn si Mistra Watsona ne smemo predstavljati po tipu onih ša-blonskih Angležev, kakor jih predstavljajo razne povesti, zlasti pa nemški šaljivi listi. Visok, vitek, krog 30-leten, z malimi brkami pod nosom, oblečen v navaden siv anglais — tako se mi je predstavil na hodniku hotela kot najnavadnejši hotelski gost, šla sva v kavarno, se stisnila v kot k mizici in pričela razgovarjati. Da je bil razgovor bolj vsestranski, sem vzel sabo še nekega Jugoslovana, pristaša jugoslovanske nacionalistične struje in tako sem jaz igral vlogo "starega" on "mladega", Mister Watson pa nepristranskega tretjega.
Popolnoma brez poze — to jc prv vtisk, katerega naredi na človeka angleški gost. To je popolnoma narav no. Požira parveni, a ne požira res nični velikaš, požira sin majhnega naroda, ki hoče posnemati velike, a ne požira sin v resnici velikega naroda lastno in staro kulturo. Njemu tcjp ni potreba.
Dalje vzbudi začudenje naravnost izvanredna inteligenca angleškega pot nika. Za Angleža morajo zveneti ju goslovanska imena jako čudno ter jih mora le s težavo obdržati v spominu A gospod Seton Watson pomni ime vsakega Jugoslovana, da ga je le enkrat slišal. Predstavil sem mu tovariša in kot je navada, hitro in kratko povedal njegovo ime, a Anglež se je takoj spomnil, da je to ime bral pred dvema letoma v nekem časniku, dasi-ravno je bilo omenjeno takrat v časniku samo mimogrede v neki lokali" zadevi. Ravno tako dobro pomni imena krajev, časnikov in časopisov, katere je čital itd.
V isti meri, kot spomin, deluje pri njem inteligenca. Človeka presodi iz ene kretnje, iz enega stavka in potem snuje kombinacije potom logičnih zvez. Vsled tega ne potrebuje mnogo informacij in mu ni treba nobene stvari razlagati na široko. Svojega predmeta se drži sistematično natančno, ter se nikjer ne zgubi v postranskih momentih.
Potem sem hotel spoznati metodo njegovega postopanja pri proučavanju avstrijskih narodnostnih razmer in zdi se vii, da bi to metodo najležje označil kot: matematično geografijo. Stu-lira takorekoč z zemljevidom pred sabo in posamezne geografske točke tehta s pomočjo matematičnih potenc. Zemljepisje in številka, s tema dvema činiteljema misli in sklepa in radi tega so njegovi zaključki jako logični.
Sedaj pa, kako si on predstavlja rešitev jugoslovanskega vprašanja?
Zdi se mi, da so njegovi nazori, kakor jih je razvil napram meni, približno sledeči:
Vprašanje je mogoče rešiti "bolj radikalno" ali "manj radikalno".
Bolj radikalna rešitev bi povzročila velike katastrofe za celo Evropo in uničila znaten del evropske kulture, od katere duševno žive tudi Jugoslovani. Poleg tega so posledice jako negotove, a na vsak način bi stalo to reševanje mnogo žrtev.
Manj radikalna rešitev bi ne zahtevala tolikih žrtev in bi imela ne manj ugoden rezultat.
Naravno je torej, da se skuša doseči manj radikalna rešitev in šele, ako bi ta bila v resnici nemoggča, preostaja še vedno bolj radikalna. — "Po mojem mnenju," je rekel, "je manj radikalna rešitev še vedno mogoča in lažja, kakor pa bolj radikalna."
Manj radikalno razvozljanje zadeve bi se dalo doseči, ako sta izmed treh tozadevno odločujočih činiteljev za njo vsaj dva. To se pa lahko zgodi, zlasti ako nastanejo v ne predaljnji prihodnjosti spremembe, kakor jih povzroča sam tek narave. Torej bi bilo nepotrebno siliti pred časom k bolj radikalni rešitvi, dokler ni znano, če ne nastopi takrat sama po sebi manj radikalna.
Od bolj radikalne rešitve, ako bi izpadla povoljno, bi imel del Jugoslovanov (Srbi) popolnoma zavarovane svoje interese, drugi (Hrvati) bi tudi mogoče bili ž njo zadovoljni, najsla-beje bi pa pri tem bile varovane koristi Slovencev. Za Slovence bi bila manj radikalna rešitev ugodnejša, kakor pa bolj radikalna, dasiravno bi tudi ta ne zadovoljila popolnoma njihovih želj.
V vsakem slučaju je zadeva Trsta evropsko vprašanje in pot čez Alpe do morja je velikanskega pomena za Nemčijo. Logičnim potom je torej razvozljanje jugoslovanskega vprašanja nemogoče drugače, kakor da se zraven zavarujejo tudi koristi drugih prizadetih faktorjev. Morda bi se dalo urediti tako, da postane Trst s primernim kosom dežele neposredno državno mesto ter se zagotovi prosta pot čez slovensko zemljo do morja. Ostali del slovenskih dežel bi ne tvoril nobene večje težave.
Tako bi izpadlo za Slovence pri manj radikalni rešitvi. O bolj radikalni 'ni mogoče povedati ničesar, ker igrajo vlogo razni činitelji, katerih vplive ni lahko vnaprej določiti. Na vsak način bi izpadla za Slovence manj ugodno. — Dr. L. L.
Cesar Viljem in Franc Ferdinand.
"Slovenski Gospodar" (Maribor) z dne 18. junija t. 1. poroča:
Dne 12. junija je došel nemški cesar Viljem na obisk k prestolonasled-| niku Francu Ferdinandu na njegov j grad Konopišt na Češkem. Na zunaj ! je imel ta obi.sk popolnoma zasebni j značaj A navadno imajo taki obiski namen, da se prerešetuje visoka poli-! tika Tako je bilo sigurnp tudi v Ko-uopištu. Javna tajnost je, da Franc Ferdinand ni povsem prijatelj trozve-ze, posebno Nemčije ne. Domneva se torej, da je Viljemov obisk v Konopi-štu imel pred vsem namen, pridobiti našega bodočega cesarja za trozvezo, oziroma za politiko, ki jo tira Nemčija. Ali se je neinSkemu cesarju posrečilo, doseči svoj namen, je zelo dvomljivo. Cesarja je med drugimi spremljal tudi poveljnik nemškega boj nega brodovja, admiral plem. Tirpitz. Dejstvo, da je bil ta mož navzoč pri sestanku Viljema in Franca Ferdinanda, nam pove, da so se visoki gospodje gotovo mnogo pogovarjali o oboroževanju v obeh zveznih državah, posebno o pomnožitvi mornarice itd. O zunanjih dogodkih poročajo listi, da je bil sprejem v Konopištu zelo prisrčen. Viljem in Franc Ferdinand sta se na kolodvoru pozdravila in v znak prijateljstva poljubila drug drugega. Cesar Viljem je nato spoštljivo poljubil roko prestolonaslednikovi soprogi, kneginji llohenberg, tudi otroke prestolonaslednike ve je cesar pozdravil in vsakega poljubil na lice. Viljem in Franc Ferdinand sta se v avtomobilu peljala v grad ter sta se vozila skupno na sprehod v okolico. Na gradu se je vršil sijajen obed, katerega so se udeležili tudi najbližji prestolonaslednikovi prijatelji in sorodniki.
SjjjSSE
ss

$em
(Severov Življenski balzam.)
Dragocena tonika za rabo v slučajih, katere spremlja splošna slabost, slabo krv-nost in želodčne neprilike, kakor
Zapeka, neprebava, slaba prebava in otrpla jetra.
Svojo znanost si je pridobilo samo skozi dolgoletno izkušnjo.


Pomaga ustroju pravilno izvrševati svoje delo. Pospešuje hitro okrevanje po dolgotrajnih boleznih. Pomaga krvnim celicam pomnoževati se. Podeluje moč in hrana, katero oslabeli ustroj nujno potrebuje, radi tega je velike vrednosti v slučaju ponavljajoče mrzlice.
Cena 7S centov. V vseh lekarnah. Omenite Severa's Balsam o! Lile.
Knjižico "Želodčne Bolezni" poSljemo zastonj na zahtevanje.
^KffliStfM Severa's Regulator
(Severov Regulator) izborno tonično zdravilo zoper bolezni navadne njenemu spolu. Cena $1. V lekarnah. Zahtevajte Severa's Regulator. Knjižico "Zdravje za Ženske" pošljemo zastonj na zahtevanje.
Kadar potrebujete zdravila, vpraSajte za Severova in elejte, da jih dobite. Ako vas lekarnar ne more založiti, naročijt® jih od nas.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
3
a a
Ni kruha istega okusa. Ga ni mogoče dobiti. RABIMO POSEBNA SRED STY A in pazimo, da P spečem o ravno prav.
BufterVWsV
KRUH—5c hleb. Pokusite ga — ni boljšeg*
ce de na Po tei jin kr; Ija ki dn sv. 101 br, ste ob ve« ko ob 85< Pa T0 ho na z
sv. tte Sa ob ča:
m« zn. nit ti« Ra da bo ski vai to, Vei bei nel .di str me *e, eni h. ge Vei
nič ob, Sel .val je
mil svc
Priznalno pismo.
Prejeli smo pred nekaj časom pismo od Rev. E. 1'olaska, v katerem nam v genljlvih besedah pripoveduje o pomilovanja vrednem stanju gospe Saur v Montgomery, Minn. Sedaj smo prejeli drugo pismo, ki se glasi: "Želim Vam dati na znanje, da je g. Saur prejel Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, za katero izvolite sprejeti mojo in njegovo iskreno zahvalo. Vaše zdravilo res zelo koristi gospe Saur, ker pospešuje njeno prebavo. Ne počuti se tako nervozno kakor poprej in ves njen ustroj se krepi. Vam vdani Rev. E. Polasek, Montgomery, Minn." Prav zelo hvaležni smo za to priznanje in želimo izjaviti, da je Trinerjevo ameriško zdravilno gfenko vino zares prav koristno v slučajih ne-prebavnosti, zapeke in rnzdražljivo-sti. V lekarnah. Jos. Triner, izdelo-vatelj, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Za revmatične in nevral-gične bolečine je Trinerjev liniment vreden iskrenega priporočila.—Adv.
Nevidljiv zrakoplov.
Inženir Knobel je izumil letalni »troj s krili, ki so napravljena iz neke prozorne in močne snovi, podobne celuloidu. Tak letalni stroj se v višini tisoč metrov ne more opaziti in je zato zelo pripraven za vojaške namene.
Veliko varčevanje na klavir jih in brezplačnem pouku.
100 Stegerjevih klavirjev je narejenih in prodanih dnevno.
S tovarno smo se pogodili, da nam pripravi 50 klavirjev, ki so J1*' rejeni, da se prodajajo po $300, da utemeljimo piano klub, obstoječ >' 50. udov, ter vsakemu udu kluba damo en tak klavir za $175, ki se i10" vplačati po $1 takoj in $1 tedensko dok se vse ne plača. Kot ud klub1 dobi vsakdo lep stol, krasno ovratnico in pouk igranja za eno l®1.0' po eno nalogo na teden, popolnoma zastonj. Mrs. Baxter poučuj sama in je poučevala nad 400 mladeničev in deklet v Jolietu zadnJ3 tri leta. Popolno navodilo kako se vpisati v naš klub. Pridite v na* prodajalno, izberite si klavir, vplačajte $1 in koj bomo poslali klaV' na vaš dom — zastonj. Pouk igranja se prične takoj. Zdaj je ši čas, da začnete učiti svojo hčer ali sina, ker je prost šole. Ko s< zopet šol«, prične bo se lahko poduk igraja nadaljeval z drugimi ® dijami.
Pri tej ponudbi ni nikakih zaprek. MI STORIMO KOT OBLJK' BIMO. Oseba, ki nam dokaže, da se nismo vselej ravnali po pog0<"^ dobi 1 club-piano zastonj. Ta klub se bo hitro napolnil. Pridit* našo prodajalno takoj in prepričali se boste o vrednosti naših *' virjev. Vsak klavir, ki gre iz naše prodajalne, je jamčen za 10 , . Kot član kluba si lahko izberete katerikoli klavir v prodajalni. " dražji je klavir tem delj boste v klubu.
STEGER PIANO STORE
PAUL G. BAXTER, Proprietor 121 CHICAGO STREET, CRYSTAL STAIRS THEATER BbV6^
College of Saint Thorn**
SAINT PAUL, MINNESOTA
l'od kontrolo tn npraro nad ik of a lrtlawla.
KATOLIŠKI VOJAŠKI ZAVOD
propii«-11
Collegiate Commercial	Academic
V*ff'rfo uma, moraU in retiy\jtt,
Šeststo-osemdeset dijakov iz osem najsi i h držav vpis«"''1 leto. Z<% kra»<m katalog piiit* na Very Rev. 11. MOYNIIIAN, I). I)., President
0
Mi
fo(
bil,
M«
tcil
tlo
Ste
ki
vS(
«es da "K
»h
Voi
m., M; Pr Za Ai iz tc »■a, lil »ie »lit Pri
in
SP< t)
JIH,
'o
c«t reii 'In, 1<0|
Do,
lU(| Prc lik Je 189 ]iai
»t« K
dež. okrožni živinozdr^vnik v Mokronogu L. Simenthal, star S3-let.
— Obrežna dela v strugi Ljubljanice od Frančiškanskega mostu do Hra-deckega mostu, katere bo treba po načrtu arhitekta Kellerja zgraditi na podstavkih, ki se sedaj grade in o katerih smo že poročali, da bodo s svojimi različnimi terasami, zelenimi o-kraski, promenadami pravi kras Ljubljane, se bodo poverila stavbeni tvrd-k' "Alpenlaendische", ki dela že tudi druge zgradbe v strugi, in sicer za svoto približno 179,000 K. Oddaja betonskih košev za cvetke, stopnjic, stebrov se bo posebej razpisala, istotako stopnjice, ki bodo iz granita. Vsled obrežnih del bo Marijin trg znatno po-večan in bo napravljal še lepši vtisek kot dosedaj. V Ljubljanici določena obrežna dela bodo skupno veljala 422,-K, od katerih na mesto občino od-Pade okolu 200,000 K. Med Gerberje-v° in Krejčijevo hišo, kjer bo tudi dohod na promenade ob Ljubljanici in na Kongresni trg, bo v primerni zvezi 2 obrežnimi deli postavljen spomenik sv- Janeza Nepomuka, kip velike u-"letniške vrednosti, ki je delo slavnega kiparja Robbe ter je nekdaj že stal ob črnuškem mostu. Za francoskih casov so spomenik prenesli na mestni Magistrat, kjer je ležal dalje časa. Po-Zneje je magistrat prosil, naj se spomenik postavi v kako cerkev. Spomenik je sedaj v Florijanski cerkvi. Razume se, da bo kip postavljen tako, da bo v soglasju z vso obrežno zgradbo in da ne bo izpostavljen vremenom nezgodam. — Pri delih za osuše-Vai>je ljubljanskega barja je zanimivo da se udejstvuje to, kar so v "Slo-^ncu" napovedovali. Voda v Gruberjevem kanalu vedno bolj izpodjeda nebetonirana tla in se to semtertje tu di ob bregovih pojavlja. Zato bo me stna občina stala na stališču, da se !^ora Ljubljanična struga betonirati, er se sicer lahko zgodi, da nastane ^nkrat za obrežne hiše prava katastro-To betoniranje Ljubljanične stru-ge Po celi Ljubljani pa bo strošek podalo za 700,000 K. Ako se Ljublja-llli;_ne struge ne bo betoniralo, mestna občina zgradbe ne prevzame. Da posebne dalekovidnosti pri vseh osuševalnih delih ni bilo, kaže dejstvo, da )e znašal dovoljeni stavbeni kredit 4 bilijone, že sedaj je pa to dovoljeno prekoračil do 7 milijonov. — A Slovenec".)
Izpremembe pri sodiščih v Ljub-
iai1'- Za predstojnika okrajnega so
'sea v Ljubljani bo prfemeščen iz Ra-
°v'ljice v Ljubljano sodni svetnik Re
gal'y. Sodni svetnik Sturm, dosedanji
'"'edstojnik, bo premeščen k civilnemu
^"klku deželnega sodišča. Izpre-
llemba se izvrši tudi pri državnem PraV:
£ avništvu. Drž. pravdnik dr. Neu-erger pride v senat, na njegovo me-
sto
Pa pride dr. Stoeckel.
Na
Narodna noša se oživlja. j.^"1' Dolenjsko, so se udeležile de-
Marijine družbe procesije sv.
rot!>njega Telesa letos prvikrat v na-
bilUni, noši. 45 jih je bilo, pa bi jih
Se več, ko bi ne bil zjutraj dež.
lein proccs'jo je bilo lepo, precej po-
i,0 1)a zopet dež. Vse je bilo očara-
st °>P0ti narodnih noš. Prvi na-
kii0Je P0(lrl vso boječnost nekaterih
v«,! i Se zasmehovanja. Sedaj jih c "vali.
le zasmehovanja, Stara ženica se je po pro-
zjokala, rekoč: "Tok sem vesela, Ut,,.™ sPet videla'staro nošo, da ne em Povedati
li
Cerkv
ene vesti. Letos bodo bra
;
■ Qtivo b
Voma- mašo sledeči gospodje no-n<-'8a v 1- Rupnik Frančišek iz Čr-Maks .a naJ Idrijo. — 2. Stanonik ^gjan Trate. — 3. Sušnik ^alokav*" a 'Z ^martna P« Litij'- — 4-Anton ' e 00 iz Men8®a- — Anžič 11 Ledin S°streK;l- — G. Dežela Janez Loke ' t' 1'latiša Janez iz Škofje r»v£. 8 Prebil Ferdinand iz Mo Litij; • Sadar Janez iz Javorja pri ®ice,	Stupica Jožef iz Sodra
n"ka. L Vavpetič Frančišek iz Kam Pri	Vindišar Janez iz Smartna
j«li diu."o' Subdijahonit bodo pre-"> prCsi	dijakonat 14. julija
. er'jat dne 16. julija. — Pre-žil1 izJ\bil K0SP°(1 '"plan Leopold 'Pod j,, Ruperta «• Trebnje; go • M T? iraj iz Kr "iskc Korc k
I olju.
iSa k Bik T" KajJii umrl- Dne 17'
...v, Ljubljani umrl po daljši v- . kil»onik preč. gospod V'soki jUlž- Pred škofijo št. 9, v Ce"ibra , rosti' R0j«n je bil 21. de-Nskcme,a >834 v Uresniči na Go-• e 2S. ii,in |na»n>ka je bil posvečen
n1 kan 1 Ja lcta 1858- jc deloval , °l>rovi •v Vel*ih Laščah in na >1 " pijani. Leta 1870 je *uP«'k v Vodicah in leta 1888 i? Moravčah. Kot dekan jc bil W* , Za delnega poslanca V kfM* W proti Ker, f>la edini i Priljubljen v okraju
Či l 8tol,,i ka»°"ik v Ljub nih S0115 Je bil tudirevizo. arhi . "?v ,n arWdijakon o-^•Mnik -AJtkonijc- »» j« tudi K Apostolstva »V. Cirila
'oda* ^nvrl
in
jc v ljubljanski dei. bolr
vzetja restavracije Friedl. Vsa ta pogajanja so pa imela samo namen, sle-pariti ljudi. Neko hišino je pod pretvezo, da jo bo vzel za plačilno natakarico v svoj novi hotel "Budna", pripravil do tega, da je plačala zanj hotelske dolgove in mu dajala tudi denar. Oškodoval jo je za 624 K. Pa tudi nekega uslužbenca v hotelu Lloyd je osleparil za 20 K. Tudi tvrdko Dreher v Trstu je osleparil za znatno vsoto na ta način, da se je obvezal za v Trstu dobaviti vino. Na enake načine je izvabljal pozneje denar v Celovcu, v Pragi, v Mostu. Na Češkem je osleparil razne pivovarne za velike vsote, kakor tudi ljudi. L. 1913. je bil aretovan v Hebu in so ga izročili sodišču. Obsojen je bil na tri leta ječe, poostrene s postom
— Tajnostna smrt neznanke. Na vrtu g. barona Lazarini v Valburgi pri! restavracijo Dreher Smledniku je našel dne 5. junija ta-mošnji služabnik gosposko oblečeno mlado damo, ki je tičala v grmovju in koraj umirala. Po močnem bljuvanju soditi, je morala imeti težko želodčno bolezen. Govorila je hrvatsko in večkrat vzdihnila: "Mora me živeti". : Nahajala se je več dni pri gradu. Kaj : vsakega četrt leta. jo je pripeljalo tja, je zagonetno. Občinski sluga jo je s težavo spravil na
gostilno g. Janeza Hočevar, odkoder j	ŠTAJARSKO
so jo prepeljali v deželno bolnišnico ' Čez teden dni je v bolnici umrla.
— Umrl je v Ljubljani dne 13. junija znani starinoslovec Jernej Pečnik visoki starosti. Najbolj je bil poznan kot izkopovalec posebno prazgodovinskih in rimskih starin. Sodeloval je 1. 1881. naprej pri vseh izkopa-njih na Kranjskem, posebno na Mag-dalenski gori (prazgodovinska grobišča), v Zatičini (prazgodovinsko), v Novem mestu (rimski grobovi), v Boštanju (rimska grobišča), v Grib-ljah (prazgodovinsko), v Brezju pri Mirni peči (prazgodovinsko), na kapiteljskem marofu pri Novem mestu (prazgodovinsko) in drugod. Kopal nJe- Zborno kažejo orehi v Posav je deloma na svojo roko, največ pa s ju in Savinjski dolini, v drugih krajih podporo c. kr. centralne komisije in'pa samo v višjih legah. Splošno se
— Kaka bo sadna letina? Vnovče-valnica za sadje v Gradcu je izdala sledeče poročilo, sestavljeno po dopisih kmetijskih podružnic: Jabolka kažejo bolj slabo. V Slovenskih goricah, na Murskem in Dravskem polju bo slaba letina za jabolka, malo boljše je v Savinjski dolini, Posavju in v Dravški dolini. Enako je razmerje glede hrušk. Slive kažejo najlepše v Posavju, potem pride na vrsto Savinjska dolina, Podravje in Slovenske gorice. Jako dobro so obrodile v vseh krajih 'breskve, marelice in tudi čreš-
zadejal mu je nevarne poškodbe. Značilno je, da je Bogme pred 5. leti s sekiro ubil svojega prvega zeta, a bil pred porotniki svojega dejanja oproščen.
c. in kr. dvornega muzeja pod vodstvom Dežmana, S. Rutarja, prof. Antona pl. Premersteina, vladnega svetnika Josipa Szombathyja in dr. Hoer-nesa. V tistih časih, ko so se pri nas za znanstveno metodo še manj brigali, izvzemši par učenjakov, je bil Pečnik nekak nositelj arheološkega stremljenja. Nedvomno je imel Pečnik dar, izslediti prazgodovinska grobišča. Od-tehtni del starin ljubljanskega muzeja je izkopal on, bodisi pod vodstvom omenjenih učenjakov, bodisi na svojo roko. Študij žalibog ni imel, sicer bi bil on gotovo eden prvih in mero-dajnih izkopovalcev, ki imajo tudi na znanstveno arheološko smer svoj vpliv. Zadnja leta mož vsled starostne oslabelosti ni več izkopaval, vendar pa je dobival po munificenci deželnega odbora in centralne komisije podpore. Vse točke, ki jih je prekopal, je zabilježil v svojem 29 strani broječem spisu "Vojvodina Kranjska v pred-zgodovinski dobi. — Ljubljana 1912." Za kulturno delo, ki ga je pokojnik vršil v dobi arheološke stagnacije praktičnim potom, mu je v naši domači zgodovini zasiguran trajen spomin.
Podjeten berač. Dne 16. jun. je policija aretovala v Wolfovi ulici v Ljubljani berača Marka Derova, ki je prosjačil od hiše do hiše. Mož je izpovedal, da je prišel zato v Ljubljano Iz Metlike peš, da bi dal popraviti svojo uro. Za popravilo ure, ki je vredna 6 K, je plačal celih 40 vinarjev, ki jih je pa seveda moral naprosjačiti. Policija je menda podjetnega berača poslala z odgonom domov po novi belokranjski železnici.
—	Delavec zaklal delavca pri delu. Zaklal je v Ljubljani dne 15. junija popoldne ob pol 2. uri strojarski pomočnik Miha Bias iz Spodnje Šiške 211etnega strojarskega pomočnika Antona Krese, doma v St. Rupertu na Dolenjskem. Bias In Krese sta delala v Pollakovi tovarni. Morilec Bias ni bil s svojim delom zadovoljen in je vse svoje sodelavce večkrat dražil in jih psoval. Dne 15. jun. dopoldne je bil trezen, med opoldanskim bdmo-rom se ga je pa nekoliko navlekel. Ustavil se je pred Kresetom v flelav-nici, zamahnil i nožem proti njemu in mu levo stran vratu prere/.al. Krese se je zgrudil mrtev na tla, Bias se je pa oblekel in se sam javil policiji, ki ga odda deželnemu sodišču.
—	Utopljenca, 40—45 let starega, so našli 16. jun. zjutraj v Mostah. Truplo je bilo v vodi osem dni. Isti je neki čevljar Bergant iz Opekarske ceste, ki je izginil pred enim tednom.
—	Trije zloglasni žepni tatovi pod ključem. Stojan Jovanovič, 35 leten iz Belgrada, Valentin Piščak, 32 leten iz Koprivnice in Franc Hrovat, 271e-ten iz Osjeka so sila nevarni žepni tatovi. Piščak velja kot vodja. Vozili so se vedno po železnici Ljubljana— Novo mesto, Grosuplje — Kočevje, Trst—Gradec, Zidani most—Zagreb, Ljubljana — Kamnik, Jesenice — Trst, Gorica—Nabrežina, Št. Peter—Reka, Trebnje—št. Janž, kar se je razvidelo po voznih listkih. Vsi trije so zaradi žepnih tatvin mnogokrat predkazno-vani. Najbrž so tudi to isti sleparji, ki so goljufali prodajalce goveje živine z listnicami za bankovce.
—	Pustolovec pred sodiščem. Dne 30. marca se jc pričela pred ljubljanskim porotnim sodiščem razprava proti Leopoldu Btulna, roj. !. 1870. v šmi-lielu, okraj Vransko, ki se je končala 5. jun. pred porotnim sodiščem v Lito mericah. Budna jc bil 1. 1895. usluž ben v Ljubljani pri dež. vladi kot pisar, pri čemur si je pridobil razne spretnosti v ponarejanju listin. Pozneje »e jc klatil po svetu in prestal tudi neko zaporno kazen. L. 1908. se jc pojavil v Ljubljani in se nastanil v hotelu Lloyd. Izdajal se jc za podjet nika ter se pogajal s kolodvorskim restavrat^rcT Schreyom zaradi pre-
lahko reče, da bo glede jabolk srednja, glede hrušk in sliv dobra, breskev, orehov in marelic pa zelo dobra letina. Izmed jabolčnih vrst so najbolj obrodile rane vrste, dočim so poznejše vrste mnogo trpele ob cvetju, ker je vedno deževalo. Mraz dne 2. in 3. maja pa je posebno na Srednjem in Gornjem Štajerskem napravil na sadju obilo škode. Vinogradi kažejo lepo, a pojavila se že peronospora. Opaža se tudi, da se bo cvetic grozdja radi vednega deževja dokaj zakasnelo.
—	Maribor. Nemški poslanec, predsednik Suedmarlce in mariborski podžupan, Wastian, ki je, kakor znano, o-sumljen, da je pri nekem graškem knjigotržcu "vzel" neke knjige, je sedaj odložil državnozborski mandat in obenem tudi odstopil kot mariborski podžupan. Deželno poslanstvo si je še pridržal. Meseca julija se bo baje zoper Wastiana vršila sodnijska obravnava. Slava Wastianova izginja!
Novi predsednik Suedmarke. Znani Wastian je odložil predsedstvo Suedmarke. Na njegovo mesto je izvoljen koroški poslanec Dobernig (slovenske krvi).
Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 5. junija se je peljal na enovprežnem vozu Janez Čuček, p. d. Rajšp, veleposestnik iz Oseka, lz Ptuja domov. Poleg njega je sedela na vozu njegova hčerka. V trojiškem trgu blizu Lan dcrgottove hiše, se je pa splašil konj in skočil z vozom s tako silo v cestni jarek, da sta oba, oče in hči, padla z voza. Janez Čuček se je tako nevarno poškodoval, da je kmalu izdihni vsled zadobljenih poškodb, hčerka pa si je zlomila obe roki. Imenovani ponesrečenec je bil tih in miren značaj in je v prvi vrsti živel le svoji lepi, procvitajoči kmetiji. Sicer ni bil pristaš Kmečke Zveze, a bila mu je zo-perna gonja, katero vprizarjajo šta-jerčijanski nemškutarji zoper vse, kar je slovensko.
—	Smrtna kosa. Pri Sv. Tomažu v ptujskem okraju je umrl dne 11. jun. priljubljeni, 621etni občan Alojz Gaš parič, oče 6 otrok. — V Cezanjevcih je umrla županova soproga Marija Dunaj, 59 let stara. — V Grajski vasi pri Celju je umrla 651etna Jožefa Zupan.
—	Ubil se je v Spodnji Rečici pri Laškem trgu posestnik Martin Zupan. Padel je v neko jamo tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico in je bil na mestu mrtev.
—Maribor, 18. jun.: Pred tukajšnjim porotnim sodiščem jc bil delavec Henrik Enčič obsojen na 3'/i leta težke ječe, ker je dne 8. marca t. 1. napadel
v Mariboru učiteljico Frančišl^o Schett in jo oropal. — Isti dan je stal pred porotniki 22lctni delavec Ivan Spasso, rodom Srb. Osumljen je bil, da je dne 2. marca t. 1. v Fali napadel natakarico Marijo Šantl in jo oropal. Bil je oproščen, ker ni bilo jasno dokaza no, da je Spasso storilec. — Včeraj pa sta stala pred porotniki 191etni vini-čarski sin Janez Mueller iz Črešnjev-cev pri Radgoni in posestniška hči Terezija Friedau. Prvi je obdolžen uboja nad 601etniin hlapcem Franc Handlom, druga pa radi napcljavanja k napačni izpovedi v istem slučaji. Obravnava še v času, ko smo sklenili uredništvo, ni končana. — V petek se bo zagovarjal pred porotniki urednik "Štajerca", Linhart; v soboto, dne 20. junija, pa urednik "Slov. Gospodarja", Fr. Žebot. Toži nas žalski Roblek radi nekega dopisa iz Velike Pirešice.
*— Tast skoro ubil zeta. V zapore ptujskega sodišča so te dni spravili nekega Matijo Bogmeta iz St. Lovrenca na Dravskem polju. Doma se je spri s svojim zetom Martinom Mla-kerjem. Mlaker je po prepiru odšel v gostilno. Ko se je po noči vrnil, ga je Bogme pričakoval s sekiro pri vratih in ga udaril ž njo po glavi. Pri-
— Spomin na zadnje vstoličenje koroških vojvod dela koroškim Nemcem silne preglavice, posebno ker Slovenci niso nanj pozabili. Za Dobernigom, dr. Wuttejem in drugimi je priromal v "Štimcah" dr. Graber, da pomaga s sveta spraviti zgodovinsko resnico. Ker dosedanji poizkusi nemških "učenjakov" niso imeli uspeha, je ubral novo pot. Vsi ti obredi, pravi, so imeli namen, da bi vzeli zlim duhovom, na katere so verovali v starih časih, njihovo moč nad ljudmi. Vse da je imelo ta namen, tudi da je kmet čakal na knežjem kamnu s prekrižanimi nogami, da je potem vojvodo udaril, da, celo to, da so zažigali kresove, da so smeli nekateri, kot poročajo, kositi med obredom, da se je vojvoda vse-del na kmetovo mesto, vse, prav vse je imelo namen zlim duhovom jemati njihovo moč nad ljudmi. "Vstoliče-nja" sploh ni bilo, le zaradi teh ljubih zlih duhov so menda hodili še pred 500 leti kijroški vojvode na Gospo-svetsko polije! Vse privlečejo na pomoč, da bi popačili in prikrili našo zgodovino, le tega se ogibljejo, da so Slovenci svojemu vojvodi v svojem jeziku izročali oblast in zahtevali veljavo svojemu jeziku celo pred rimskimi cesarji! Ali ni tudi ta del obreda imel braniti pred zlimi duhovi, učeni nemški gospodje? Zdi se nam, da bolj kot vsi drugi! Kako naj človek smatra za znanstvenika moža, ki, kakor dr. Graber dela, takoj v uvodu očita, da uganjamo s spominom na zung", da motimo (!?) narodni mir na Koroškem in da pripravljamo tla za jugoslovansko državo? Učenec in drug Dobernigov nam razlaga obrede pri vstoličenju! Hvala za dobro voljo! Vpijte, kolikor vam drago, zgodovine ne prevpijete, ki nam glasno kliče v spomin stare naše pravice, izgubljene vsled naše popustljivosti, glasno pa nas tudi zove na krepak odpor in čvrst boj, da si ohranimo, kar jih še imamo, in priborimo vse, ki nam gredo kot istovetnim državljanom.—('Slovenec'.)
§ NAŠIM SLOVENCEM!
Dobili smo iz starega kraja veliko zalogo importiranih zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsakovrstne bolezni. Ta zdravila se našim rojakom toplo pripor o-čajo. Pišite po cenik J
DOM. LEKARNA
West Allis Sta. ^ MILWAUKEE, WIS.
WALTER R. PADEjOCK, lastnik. A. W. FLEXER, lekar.
PADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL.
Chicago tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil.
SENO, SLAMA, SENO!
4MOKAN«-
vseli vrst in zmes zaakoko-ši ceneje kot kje drugje. Prodajem žagOTino.
W.H.Berst
201 E. Washington St. in 116 S. Joliet, St., JOLIET, ILL.
N. W. tel. 1. — Chic. tel. 2520.
The Will County National Bank
of Joliet, Illinoia.
Prejema raznovrstne denarne ulog? ter pošilja denar na vse dele svet«.
Kapital in preostanek $300,006.00
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedmik HENRY WEBER, kašir.
Telefon Canal 3297.
Slovenkam in Hrvatio*m se priporoča,
Slovenska Babica
1610 LOOMIS STi CHICAGO, ILL.
Eadar se mndite na rogaln Baby and Broadway ne pozabite vstopiti r
MOJO GOSTILNO
kjer botU najbolje potUeieni. Fin« pu>c, najboljša vina in »meAkt.
Wm. flletzger
Ruby mnd Breaduay JOLIET
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke.
W. O. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oelasite se pri meni.
gnMii»ii»iiii»»iiii»i»iiiiii»iuuui»uiniiimiimii»iiiiu»iiiiinini
A. NEMANICH, pred«. M. STEFANICH, tajnik, s. OLHA.blag*
—	Kulturno gibanje Hrvatov v Tr stu. Za hrvatsko šolo, ki jo prihodnje šolsko leto otvore tukaj v Trstu, je kupila "Hjvatska štedionica" v Trstu hišo blizu Lloydove palače za 600,000 kron. "Piccolo" komentira ta dogodek in pravi, da se doslej ni mnogo čulo o Hrvatih v Trstu, ampak šele od zadnjega ljudskega štetja so se pričeli malo bolj živahneje gibati. Naivno pravi, da nameravajo Hrvatje v Trstu uvesti hrvatski banat.
—	Poštna tatvina 17,900 K. — Obtoženi Bjekar oproščen. Po štiridnevni porotni obravnavi je bil proces proti poštnemu nadoficialu Franu Bje-karju dne 5. jun. ob 10. uri ponoči končan. Dva izvedenca sta začetkom včerajšnje razprave izjavila po končanem ogledu na poštnem uradu Trst 7, da so bili pečati na naslovnici napačnega ovoja napačni in da se bistveno razlikujejo od onih pri omenjenem poštnem uradu rabljenih. Porotnikom je bilo prečitano eno glavno vprašanje, glaseče se, če je obtoženi Fran Bjekar kriv tatvine na škodo c. kr. poštnega erarja. Porotniki so stavljeno jim vprašanje enoglasno zanikali, nakar je porotni dvor Bjekarja popolnoma oprostil vsake krivde. Bjekar je bil takoj izpuščen na svobodo. Od zunaj pred sodiščem je številna množica priredi.la oproščenemu hrupne ovacije. Bjekar je izjavil: "Še živi pravica!"
—	Na polju je zadel mrtvoud 75-letno Marijo Leban v Šempasu. Stara ženica je peš lezla na polje, da še enkrat vidi svoje njive. Tu jo je zadel mrtvoud. Prepeljali so jo domov.
—	Tudi opatijska igralnica zaprta. Na ukaz ministrstva za notranje zadeve se je tudi igralnica v Opatiji zaprla.
Slovenian
Co.
i
GLAVNICA $50,000.00.
Uitan. in inkorp. leta 1910
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
4,
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
,1-r"-* ' • - Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Greučica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
MHiiiHiiimiiiniiinuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiimiMiiimii
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1913 je imela 700 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 43,500,000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,00» KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
—	Baron Vranyczany izginil? Hrvatski listi poročajo, da je član ravna teljstva propadle karlovške hranilnice baron Ljudevit Vranyczany, proti kateremu naj bi se v kratkem začelo postavno postopanje radi soodgovornosti pri propadu hranilnice, neznano kam odpotoval s svojega posestva Oroslavja. Tudi domači ne vedo, kje se nahaja. Proti pobeglemu baronu izdajo tiralico.
—	Nazadovanje socialne demokra-' cije v Hrvaški in Slavoniji. Socialno demokraško strokovno gibanje v Hr- j vaški in Slavoniji nazaduje. Socialno demokraški listi poročajo sami, da je bilo leta 1911 strokovno organiziranih 7182, leta 1912 5538 in leta 1913 5188. Ravno tako je nazadovalo tudi premoženje strokovnih organizacij. Od 15,345 K v letu 1911 jc padlo na 10,136 kron v letu 1913. Zanimivo, da na Hrvaškem deželna organizacija tiskarjev ni včlanjena pri socialistični deželni centrali.
brez vsakega odbitka,
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA k vsem svojim premoženjem, vredni u do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varne šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doN Vaš denar.
A f\	-- STRANI OBSEGA-
4 JU Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Ancl Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleika pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-AngL in Angl.-SIov. Slovarja.
Mnogobroina pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
ti ; V
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Frvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasile K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUABA.
Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združ. države na leto.......
Za Združ. države za pol leta...
Za Evropo na leto.............
Za Evropo za pol leta..........
Za Evropo za četrt leta.........
PLAČUJE SE VNAPREJ
.$2.00 .$1.00 .$3.00 .$1.50 .$1.00
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ■e oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Ceaik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Friday* by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik
Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec
CERKVENI KOLEDAR.
5.	jul. Nedelja	5. pobink. C. in M.
6.	" Pondeljek Izaija, prerok; D.	
7.	" Torek	Vilibald, šk.; Pulh.
8.	*' Sreda	Elizabeta, kr.; Kil.
9.	" Četrtek	Anatolija, d.; Ver.
10.	" Petek	Amalija, d.; Felicit.
11.	" Sobota	Pij I., papež; Pet.
CERKVENI GOVOR ZA PETO		
NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
O kletvi.
Jaz vam povem, da vsakdo, kdor i se nad svojim bratom jezi, bo kriv sodbe. Kdor pa poreče svojemu bratu: raka (zanič)! bo kriv večne sodbe; kdor pa poreče: norec! bo i kriv peklenskega ognja.
Mat. 5, 22.
1.	Kako ljubeznivo je poletno jutro! Jasno je nebo, hladna sapa, mično tičice pojo, pisane rožice cveto, po polju klasje, po vinskih gorah grozdje zori; ves kraj je vesel božji vrt. Taka je v soseski, v hiši, v srcu, kder je božji strah gospodar, pohlevnost gospodinja.
2.	Se nebo pooblači, začne grometi, bliskati, toča peliskati, hitro se veseli kraj v žalostno dolino premeni. Tako se godi, kjer pregrešni srd gospodari, huda jeza gospodinji, kjer grda kletev pravico ima. Vse lepo iz takih krajev izgine, vsaka čednost mine; žaluje sveto nebo, in pekel se veseli, kjer se rado kolne.
3.	Ostro torej usmiljeni Jezus krivično jezo, kletev in rotenje prepoveduje rekoč: Vsakdo, ki se nad svojim bratom jezi itd. Tudi mi poglejmo:
I.	Kletve veliko hudobo, da jo bomo studili;
II.	Kletve grdo navado, da se je bomo varovali.
Ako ne bode vaša pravičnost v tej reči obilnejša, kakor toliko navadnih ljudij, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Torej poslušajte!
I.
1.	Kletve velika hudoba. Rog je vse k svoji časti stvaril; tudi človeka (Izaija 43, 7.) Vse stvari, ptice, vetrovi, valovi, tudi grom po svoje Boga časte, le on ne, kdor kolne. Bog mu je dal jezik, najimenitnejši dar za slavo božjo, da govori, moli, poje; če pa kolne, najimenitnejši dar božji o-skruni. "Iz jednih ust pride hvala in kletev. Ta se naj ne godi, bratje moji!" (Jak. 3, 6—10).
2.	Zakaj se kolne? Po navadi iz aeotesanosti, nerodnejši ko so ljudje, več se pri njih kletve sliši. Prav za prav je kletev pregrelm kmetov, drvarjev, trapov, posebno pa mesarjev. Kolne se iz grde navade, ter ne po-
misli, kaj zine. Ali če bodo ljudje od vsake prazne bebsede odgovor dajali, kaj še le od kletve bo? (Mat. 12, 26). Kolne se pa tudi iz jeze in sovraštva, z jezikom tepe, ubija in pogubljuje; česar je polno srce, to iz ust vre. In kako pregrešno je to, nam Jezus v dan. sv. evangeliju pove: "Vsakdo, ka-terri se nad svojim bratom jezi" itd. Kdo pa bo greh trapov imel? On, ki jih draži.
3.	Kdo se kolne? Božje stvari, nedolžna živinica, po božji podobi stvar-jeni človek, celo vscgamogočni Bog. Najsvetejše reči se po nepridnem izgovarjajo, kadar se pridušuje, zakra-mentira in Bog na pričo kliče. Najstrašnejša imena se zovejo, kadar se hudiču izdaja, roti in zavezuje. Kaj bi bilo, ako bi Bog dopustil, da bi se po tvoji kletvi zgodilo? da bi h... tvoje delo, živino, dete vzel? Ali strela tvojo ženo, moža, sina, hčer ubila? Oh kako prizanesljiv je Bog,»da vse toliko preklinjevanje potrpi! Bog pa tudi vsako kletev ostro strahyije. "Kadar hudobnež kolne, zakolne sam svojo dušo" (Sir. 21, 30).
4.	Klko Bog kletev kaznuje? Dva ključa človek ima: molitev mu odpre sv. nebesa, kletev pa pekel; kar molitev dobrega stori, kletev hudega. Sv. Duh zapusti človeka, hišo, sosesko. Ni strahu božjega, pa tudi blagoslova ni. Ni ljubezni, ne miru, ni lepe za stopnosti, ne pokorščine; .peklenski duh gospodari. Otroci, koje starši za kolnejo, nobene sreče, starši pokoja ne najdejo.
Pogosto Bog kletev očitno udari. Gotovo pa nespokorjenega preklinje-valca po smrti kaznuje. "Po svojih besedah boš obsojen" (Mat. 12, 37). "Preklinjalci ne bodo kraljestva božjega posedli" (I. Kor. 6, 10). Tako jih bo več po jeziku pogubljenih, ka kor z mečem pomor j enih (Sir. 28, 22). Kako malo pa kristjani vse to pomislijo! Kako grdo in navadno po svetu kolnejo!
II.
Kletev je grda navada. Ni je sko-rej navade, ki bi se človeka tako hitro lotila, pa ga tako težko zapustila ko kletev. Mali otrok še ne ve, koliko je bogov, kleti pa že zna; prva beseda, kojo razumno izreče, je kletvica. Strah je slišati pastirje na paši, orače na polju, vozarje v klancu itd. Ne le podo-mače, po ogrsko, nemško in francosko se rote, čeravno druzega ne znajo, ko kleti. Kvartači kolnejo srečo, gospodarji vreme, hudobci celo Boga. Tako je ves svet poln kletve namestu hvale in molitve.
2.	Kdo pa kleti uči? Slabi tovariši, pohujšljivci, največ pa starši. V nekem mestu se je otrok zgubil, in hiše starišev najti vedel ni. Vprašajo ga: Čegav si? Odgovori: Hudičev. Ljudje se čudijo, in ga še bolj izprašujejo; on pa vedno trdi, da je Satanov. — Kako pa je materi ime? "Tudi Satan", reče deček. Kje pa si vendar doma? Tam kjer je Satan, pravi otrok, in ljudi se čudijo. Pride sosed, ki otroka spozna, in ljudem dopove, kako se ta reč ima, rekoč: Ta otrok ima sila jezljive, brezbožne stariše. Pride oče pijan domu, ga mati zakolne: "Ti h... t'." Mož ji srdito odg&vori: "Molči, ti satan!" Kedar oče ali mati otroka pokrega, se zadere, rekoč: "Ti hud. dete! itd. Tako otroci starše kleti slišijo, in se kleti uče. Starši gostokrat ne vedo, da kolnejo; otroci pa dobro zapomnijo. "Gorje človeku, po katerem pohujšanje pride" (Mat. 18, 7). Veliko lažje se otrok kleti ko moliti uči; in česar se mladenček privadi, tudi sivček zna. Potreba je torej otroke kletvic varovati, pa tudi
3.	preklinjevanje odvaditi. Slišiš dečka prvikrat zakleti, ostro posvari ga; ga čuješ drugikrat, mu šibo pokaži; in če t Petji krat zakolne, in imaš oblast, le šibo v roke. Pa tudi družini pod svojo streho, na svoji zemlji, kleti ne daj, da te oplotek ne zadene. Odvadi družinče kleti, kakor modri Martin hlapca s križevačo.
4.	Kdo bi mislil, da se tudi od bo-gokletja med nami sliši! Se zaničujejo božji nauki, od božjih rečij se zaničlji-vo govori, pravi se, da Bog ni pravičen, ni resničen itd. Ali niso ljudje, ki Boga zapustivši pri peklenščaku in njega pomagalcih pomoči, denarjev itd. .iščejo? V stari zavezi je moral umreti bogokletec (III. Mojz. 24, 15— 16). Tudi zdaj Bog take očitno udari. Bog nas tega varuj I
Konec. Veliko jezikov se na tem svetu govori, na unem samo dva: angelski v nebesih in pa peklenski. Angeli molijo, hvalijo in pojo: Svet, svet, svet! pogubljeni neprenehoma kolnejo. Česar se bomo tukaj vadili, to tamkaj znali; kogar posnemali, njim pridruženi. Varujmo se kletve, varujmo se pekla. Amen.
lažeh
MILIJONAR GARY.
Oh, kako se Prolet. jezi nad milijonarjem Gary, ker je podaril škofu Alerding, $50,0<)0.<X) za katoliške cerkve in šole! Ko so italijanski socija-listi v zadnji stavki oropali in oneča-stili nekaj cerkva v Italiji, vztrepetalo je veselja srce Petričevo. Zakaj? Ker voditeljček Petrič ni ne proti veri, in ne proti neveri, tako vsaj trdi. Ali ga razumeš? Zadnjič je Proletarec poročal, da bo prodana neka katoliška cerkev. Ali ste pa kdaj brali v Prolet., da so si katoličani tu ali tam postavili cerkev? Nikdar, dasiravno je mnogo več cerkva postavljenih nego prodanih. Zakaj pa ne poroča tega? Angleški listi so pozneje pisali, da cerkev ni prodana; Proletarec pa še do danes ni tega preklical. Zakaj pa ne? On je nepristranski in odpira delav-
j cem oči tako, da jih zmerom pusti.
Proletarec pravi, da ni ne za vero, ne proti veri, torej ni ne za resnico, ne proti laži in praznoverstvu; tako govorijo socijalistični voditeljčki, delajo pa zmerom proti veri in proti resnici. Če bi bil milijonar Gary pokazal vrata škofu, kako bi ga bil hvalil Prolet.; ker je pa podaril škofu $50,-000.00 v katoliške svrhe, je Petrič ves "iz sebe" in brez pokoja. Hinavcu, ki ni ne za vero, ne proti veri ne more nihče in nikdar ustreči.
Če je Gary podaril škofu ,$50,000.00, 'storil je veliko dobro delo; za $50,000 bodo namreč zmanjšani stroški onim revnim katoliškim delavcem, katerim še bije srce za katoliško cerkev in katoliško šolo.
Če je Gary izprešal (tako trdi Proletarec) tisočake iz nekatoliških in katoliških delavcev, in če bi bil vse te tisočake obdržal za se, pomagal bi ne bil nobenemu; če je pa $50,000 podaril, škodoval ni s tem nobenemu delavcu, pomagal je pa s tem darom vsaj vernim katoličanom, katerim pa Petrič, ta ljubitelj delavcev, ne privošči ni tega.
Da, socijalistični voditeljčki so grši in imajo manj srca do delavcev kakor nekateri kapitalisti. Pomi'slite! Samo v mestu New York plačajo verni katoličani vsako leto $680,000 za vzdržava-nje svojih šol, za katerih zgradbo so New Yorški katoličani plačali čez 10 milijonov dolarjev. Te katoliške šole imajo 7,354 učiteljev in učiteljic — bratov in sester; večina njih poučuje skoro zastonj. Če bi moralo mesto vzdržavati te šole, plačevati bi moralo najmanj 4krat toliko za svoje učitelj-stvo. Koliko bi pa morali davkoplačevalci še šteti za šolska poslopja! Toda katoličani gradijo in vzdržujejo sami svoje šole po Ameriki, poleg tega pa katoličani plačujejo še za državne šole! Ali to ni patrijotizem? Ali ne žrtvujejo torej katoličani dovolj in več nego drugi državljani? Zdaj pa čujte in strmite. Naši socijalistični voditeljčki so zahtevali že nebrojno-krat, naj bi vlada obdačila katoliške cerkve, šole, župnišča in stanovanja za učiteljstvo. Kdo bi moral plačevati te davke? Revni katoliški delavci. Dočim torej katoliški delavci že itak prispevajo za državne šole in gradijo in vzdržujejo vrh tega še svoje katoliške šole, zahtevajo osrečevalci človeštva, naši socijalistični voditeljčki, da naj ti revni katoliški delavci plačujejo še posebne davke od katoliških poslopij in zemljišč, šol in cerkev! In ti hinavci se upajo lagati, da ni ne za vero ne proti veri! Vidiš, katoliški delavec, taki prijatelji so delavstvu socijalistični voditeljčki! Odtod pa vsa jeza na milijonarja Gary! Ko je milijonar Ford v Detroitu povišal svojim delavcem plačo na $5.00, napadali so ga v svojih listih socijalistični voditelji; ko je milijonar Gary od svoje obilnosti podaril $50,000, napadati so začeli ti voditeljčki tudi njega. Zakaj? [ Voditeljčki ne morejo trpeti, da bi kdo kako uslugo in dobroto izkazal delav^ stvu; kajti če se godi delavcem dobro, potem delavci ne potrebujejo voditelj-čkov — in voditeljčki izgube svojo službo in mastno plačo. Zato pa voditeljčki zmerom podpihujejo in far-bajo delavce, in jih hujskajo, da jim preti nevarnost od farjev, katoliške cerkve in kapitalizma in preslepljeni delavci drago plačujejo svoje voditelj-čke in osrečevalce — za te sleparije. Spomni se Calumeta! Kdo bi se ne smejal, če bi ne bilo tako britko in tužno za tamošnje preslepljene trpine! Vsi socijalistični voditeljčki so ravno tako nesramni krivični in trdosrčni kakor nekateri kapitalisti. Mnogi kapi talisti delavcu ne dado toliko, kolikor pristoji delavcu; socijalistični voditelji pa delavcu vzemo in izsleparijo zadnji cent — za prazne obljube. Koliko pa ti voditeljčki vrnejo delavcu5 Moyer, socialistični voditelj Western Federation of Miners je zahteval od članov po $8—10 na mesec. Kam je šel ta denar? Odgovor so dali v Butte mnogi sodrugi, ki so zapustili to zvezo in Moyerja, ker se niso pustili dalje varati. Toliko denarja so zmetali, ničesar pa za to prejeli prevarani delavci. Vse gre v brezdanje bisage voditeljev, ki neprestano prosijo: Dkjte, dajte! O to so zlate, dobre duše za •se, ti" voditeljčki!
Kako usmiljeni so socijalistični voditelji do delavcev?
Mož je s svojo ženo in otrokom potoval po svetu in si služil kruha z org-lami na vozičku, katewga je vleklo suho kljuse. Nekega dne, ko jc bila strašna vročina, prisopiha konj še do predmestja, potem pa se zgrudi na tla in pogine. .Hitro je bilo mnogo ljudi okrog te nesrečne družine; konja so suvali in vzdigovali — a zastonj. Konj se je nasitil trpljenja in poginil. Glasno je plakal ubogi mož; kaj naj počne brez konja, brez denarja, brez zaslužka! Vsem se je smilil. Eden je vso krivdo zavračal na župana, ker ni preskrbel v bližini nobenega napa-jališča za živino; češ, konj je moral poginiti od žeje vsled pomanjkanja vode. Drugi pa je vzel svoj klobuk, vrgel vanj $2.00 in šel okrog ginjenih gledavcev. "Pokaži, koliko se ti smili; pokaži, koliko imaš usmiljenja do tega nesrečneža, ki ga pomiluješ" — tako in enako je prosil okrog stoječe milodarov za na tleh ležečega moža, ki je objokan objemal mrtvo kljuse. Pobiralec jfc pristopil tudi k onemu, ki je to nesrečo pripisoval županovi vnemarnosti, a od njega ni prejel ničesar. "Zupan naj da," se je obregnil-Nabral je okrog $25.00. Tistemu, ki ni dal nič, enaki so so-
cijalistični voditelji. "To ni prav; ono ni prav; tako bi moralo biti; tako bi se moralo pomagati delavcem" i. t. d. kriče ti voditeljčki in , slepe ljudi, češ poglejte nas, kako skrbimo za delavce. Koliko pa to koristi delavcem? Da, da, pišejo mnogo ti gospodje — hinavci — le sebi v prid.
Proletarec in Svoboda napišeta po cele kolone laži o inkviziciji, katoliški cerkvi, jezuitih, duhovnikih, nunah i. t. d. Ali pa radi tega dobe delavci veče plače? Pomagajte jim, pomagajte jim raje in preskrbite delavcem više plače! Proletarec in Svoboda neprestano pišeta, da se katoliška cerkev veže s kapitalisti; da je katoliška inkvizicija pomorila na stotisoče nedolžnih ljudi. Dobro; recite in pišite raje, da je katoliška cerkev pomorila 1 enkrat že vse ljudi — le pišite tako, a ' dajte delavcem tudi dela in kruha in I
Dražbna Prodaj
Podpisani zastopniki dedičev pokojnega Frank-a Winke, bon
v sredo 22. julija 1914, ob J. uri po
na tu opisanem prostoru na javni dražbi razprodali sledeče f sestvo, ležeč« v občini Joliet, okraj Will in državi 111., kot sleif To zemljišče leži vzhodno od Forest Parka na koncu \Vo< ruff Road ENO MILJO VZHODNO OD DRŽAVNE KAZNILNIC
kos ostanka je že subdiviziran, a ostalo pa je jako primerno za subdivfc Posestvo se torej razproda na male kose, kakor bodo kupci hoteli, ali pa' skup. To je krasna prilika, če hoče kdo imeti mal dom ali pa veliko fan poleg mesta. Dobri vodnjak z dobro tekočo vodo, lep mlad ovočnjak, V gravel pit na južnem vogalu.
Zapadnih 50 akrov zapadne polovice od severovzhodne četrtinke sekš' zaslužka! To bo delavcem koristilo. j št. 2; vzhodnih 48.66 akrov severovzhodne četrtinke sekšena št. 2; severnih Z Vašimi lažmi in sleparijami si de-! akrov od 60 akrov kot sledi: Zapadnih 30 akrov od vzhodnje polovice od' lavci ne morejo" nasititi svojega želod-' verovzhodne četrtinke in vzhodnih 30 akrov zapadne polovice od sevf ca. Le ne kažite zmerom, kaj so dru-1 vzhodne četrtinke sekšna št. 2; lota št. 1 v subdiviziji zemljišč Edvrt1 gi naredili slabega, pokažite vendar, ] Perkins, od severovzhodnje četrtinke sevemozapadne četrtinke sekšena št kaj ste dozdaj vi — socijalistični vodi- in zapadna polovica severozapadne četrtinke od severozapadne četrtinke teljčki naredili dobrega za delavce! sekšena št. 1, vse v občini št. 35, severno, Range 10, vzhodno od tretja
principalnega meridiana.
TERMIN: — 10 odstotkov cene se vplača takoj; 50 odst. 1. marca ko se premeni gospodar, ostalo pa 1. aprila 1915 ko se pripravijo listine, terest po 5 odstotkov se računa od 1. marca 1915.
Abstrakti in dokazovalni merchantable title se pripravi za preisks' Proda se če bo dež ali solnce, mora se razprodati. Za nadaljna pojasnila se obrnite na:
COL. T. J. CUNNINGHAM, Auctioneer. 601 S. Eastern Ave., Joliet, 111.' N. W. Phone 371 JOHN H. SAVAGE, Attorney.
HENRY WINKE, FRANK WINKE, HENRY GOULD, Ag^
dobrega za To, to pokažite, če morete! V vsaki številki Prolet. in Svobode beremo: "Kranjski Janez in Tone — vsi farji za nič" zmerom eno in isto; pokažite vendar enkrat, koliko in kaj dobrega za delavce so naredili Petrič, Zavrtnik, Šavs, Kunda &.Co.! Ali naj Vam povem jaz? Nič, prav nič dobrega, slabega pa veliko; le poglejte na Calumet in Butte, kjer so osleparjeni in zato razsrjefti delavci-socijalisti hoteli z razstrelbo dvorane usmrtiti svojega socijalističnega voditelja Moyerja in druge zajedače, ki so kakor slovenski socijalistični voditeljčki izžemali v svoj dobiček svoje člane do zadnjega centa, delavcem pa za izsleparjene tisočake dali — nič. Da, delavcem v Butte so se odprle oči tako, kakor jih odpiramo mi. Voditelj Moyer je bežal pred socijalisti!
Koliko ljubezni imajo socijalistični voditelji do delavcev?
Socijalistični voditelji in kapitalist Berger, ki premore do $150,000, ima usta zmerom polna obljub za delavce in usta polna zabavljic zoper kapitali-(Nadaljevanje na 8. strani.)
Edini in dolgoletni slovenski in polsj" pogrebni zavod in konjušnica. Kočij' in ambulanci pripravljeni ponoči podnevi. Najboljša postrežba za kf' ste, ženitve in pogrebe. Najlepše k<r čije. Cene zmerne. — Ženske sluča)' oskrbuje soproga, ki je izkušena tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica.
8749 COMMERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILL*
P
i 19 G P B D Z;
JC
Edini pravi cirkus z divjimi živali je
BARNES
"Popolnoma različen od dragih"
600 '"S" 600
i^CT velikih živalskih CC ^^ setizac. dejanj ^ ^
*
X X k,
Igrajo v junglu zgojeni levi, tigri, leopardi, puma« in hijene; grizzly, cinnamon, šibi*"' ski in severni medvedje, sloni, kamele, zebre, zubas, goveja živina, kangaroos, o*' rang outang, velike opice, chimpanzees, male opice, koze iz gorovja, psi, itd., >tcl
Tom, Dick, Harry, levi, ki jahajo konje. Big Bill, Wrestling Grizzly. Samson, avijatski lev.
Tot in Tiny, svetovni najmanjši igrajoči konjiči.
Psi, mački in opice.
Bob Chocolate, konj, ki pleše tango.
Tom, Jerry in Louie, levi ki jahajo konje.
Spunk, the Good-Night Pony.
Romeo, matematični konjiček.
Nevarnost, dinamit, miliminit, mule.
Edini svetovni in učeni Bengal tigri.
24 DORASTLIH AFRIKANSKIH LEVOV
Sr tovna skupino, vredna $50,000.00.
550
UČENIH ZA JAHANJE PLESANJE IN VOJAŠTVO
JCOISTJEV in KONJICEV
SVETOVNOZNANA ZIVlNIH-VSAK IGRALEC
550
40 živalskih nerazvitkov. 506 ljudi. 4 koncertne bande-100 krotilcev živali. 2 velika posebna vlaka.____
Zanimiva - miljo dolga cestna parada ob pol 11. *J*
Igra, če bo dež ali solnce. Začetek ob 2. uri pop. in 8. uri zvečer.
Vrata »e odpro eno uro prej.	^
PRIREDI SE V
JOLIETU, v sredo 8. julija 1914
▼ šotorih in utah na vogalu WILCOX IN GRANITE CEST.
X< X,
xt
x;
i
o« 0d Od1
I
K
X«
K,
K. ■ i
Od Od Od1 0dJ Od1 Od1 0dJ Od Od Od1 Od1 Od Od
1
, 1 Ž
K. S. K.
JEDNOTA
Bell phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana y državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
J-fOdpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo.
H. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, III
Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., AHegheny, Pa.
NADZORNIKI: Attton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Mian.
POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn.
PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, III
John Zulich, 1165 Norwood Road, Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek. 720 Market St., Waukegan, 111. Uradne glasilo :Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills.
PRISTOPILI ČLANI.
^ društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 20362 Anton Kosmač, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 21. jun. 1914.	Dr. št. 105 članov.
^ društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 20363 Anton Logar, roj 1898, zav. za $1000, 1."razred; 20364 Jakob Petrič, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 20365 Mihael Žurga, roj 1873, zav. za $1000, 6. razred, spr. 14. jun. 1914.
Dr. št. 244 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 20366 Matija Kuna, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 20367 Josip Canžil, roj 1884, zav. za $1000, 4. razred, spr. ^ 14- jun. 1914.	Dr. št. 71 članov.
K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 20368 Albert J. Slokan, roj 1898, v zav. za $1000, 1. razred, spr. 14. jun. 1914.	Dr. št. 44 članov.
K društvu Marije Device 33, Pittsburg, Pa., 20369 Fr. Jurkovič, roj 1888, zav. v za $1000, 3. razred, spr. 16. jun. 1914.	Dr. št. 156 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 20370 Josip Sutej, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 20371 John Poropat, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 20372 Jurij Poropat, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 7. jun. 1914. ^	Dr. št. 209 članov,
društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 20373 Josip Pasarič) roj '890, zav. za $1000, 2. razred; 20374 Josip Sasek, zav. za $500, 2. razred; ^0375 Jernej Koncar, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 20376 Anton Su-^ štaršič, roj 1883, zav. za $500, 4. razred, spr. 14. jun. 1914. Dr. št. 48 čl. društvu sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 20377 Anton Markužič Mayer, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 12. jun. 1914. Dr. št. 51 čl. * društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg. Pa., 20378 Mihael Staiduhar, roj ^ 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 21. jun. 1914. Dr. št. 53 članov. ^ društvu Marije Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 20379 Frank Hudak, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. jun. 1914. Dr. št. 233 članov. A društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 20380 Martin Gornik, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 20381 John Kure, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr.
14.
jun. 1914.
Dr. št. 141 članov.
društvu Vit sv. Martina 75. La Salle. 111., 20382 Peter Trdin, roj 1894, . zav. za $500,'2. razred; 20383 Alojzij Kosem,"roj 1891, zav. za $500, 2. raz-Jed; 20384 Josip Miklavčič, roj 1880, zav. za $500, 4. razred, spr. 28. jun. ^ 19l4.	Dr. št. 79 članov,
društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 20385 Ign. Šemrov, roj '895, zav. za $1000, 1. razred; 20386 Josip Kozlevčar, roj 1894, zav. za ^ S1000, 2. razred, spr. 14. jun. 1914.	Dr. št. 189 članov,
društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 20387 Martin Fudlje-roj 1883, zav. za $1000, 4. razred, spr. 25. jun. 1914. Dr. št. 83 članov, društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Sublet, Wyo„ 20388 John Nerat, roj ; zav. za $1000, 1. razred; 20389 Ferdinand Podkrižnik, roj 1887, zav. ^ ža $1000, 3. razred, spr. 14. jun. 1914.	Dr. št. 37 članov.
stvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y„ 20390 Jakob Terček, roj 1893, zav.
X (lur.1000, 2' razrcd> s')r- 21- j""- 1914-
Dr. št. 28 članov.
sv. Jakoba 124, Gary, lnd, 20391 Josip Bukovec, roj 1892, zav. za 2OK)0' 2- razred; 20392 Anton Gajba, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred; ^ ("J 93 Mile Pavletič, roj 1876, zav. za $1000, spr. 21. jun. 1914. Dr. št. 19 čl. ru,stvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 20394 John Primožič, zav. za $1000, 2. razred; 20395 Josip Repenšek, roj 1883, zav. za ■	razred; 20396 Anton Melavc, roj 1880, zav. za $500, 4. razred;
ro.9f Josip Verščaj, roj 1879, zav. za $500, 4. razred; 20398 Fr. Repenšek, Iv d/. 876' zav- za $500- s- razred, spr. 18. jun. 1914.
Dr. št. 82 članov.
Od
j stvu «v. Jeronim 153, Canonsburg, Pa., 20399 Anton Slapnik, roj 1893, 2 v' za $500, 2. razred; 20400 Mihael Razboršek, roj 1891, zav. za $500, lj1£2red; 20401 Jernej Brvar, roj 1888, zav. za $500, 2. razred, spr. 18. jun.
Dr. št. 31 članov,
stva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, °d dru-" 10848 Fr" F°rtun. 24. jun. 1914. I. dr. št. 204 čl. 11. dr. št. 161 čl.
\ljjstva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., k društvu sv. Petra 30, Calumet, Od drul- 20241 Jurij Maurin, 28. jun. 1914. I. dr. št. 89 čl. II. dr. št. 205 čl. Colo , sv' Ahacija 149, Tooele, Utah, k društvu sv. Jožefa 56, Leadville, •> 15930 Josip Ponikvar, 17. jun. 1914. I. dr. št. 11 čl. ti. dr. št. 142 čl. K druit SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
1914 " sv' Barbare 24, Blocton, Ala., 17438 Filip Brežinski, 23. junija drustv.	Dr. št- 18 članov.
Radoči.8v- Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 16690 Josip Bajuk, 15228 Marka drU8tvu 18' j""- 1914-	'	Dr. št. 98 članov.
.	1 Sv- Petri 30, Calumet, Mich., 1594 Josip Adlcšič, 28. jun. 1914.
■ drUšt	Dr. št. 205 članov.
1914 Sv- A1»acija 149, Tooele, Utah, 15930 Josip Ponikvar, 12. junija
Dr. št. 12 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od Od
dr,
Uštva
SUSPENDOVANI ČLANI.
drui
fstva
sv- Jožefa 2, Joliet, III., 18309 Martin Legan, 29. jun. 1914.
Dr. št. 303 člane.
Družine S. I.a Salle, lil., 19226 John Bosnar, 18116 Martin
Dr. št. 121 članov.
0(1 ^hlV' 565 Mil,ael Kobal,~23.'jun. 1914.
Uštv	"""«1 jvouai, £.0. jun. ivit.	it. m.	cianov.
a .Joseph Vv- Cirila in Metoda 8, Joliet, III, 18723 Alojz Zupančič, 18205 c'rfstva	' 291 j""' 19R	Dr- žt- 104 člane.
19i4 Sv> Janeza Krst. 14, Butte, Mont, 19412 Mihael Stepan, 25. jun.
11 društ	,	Dr 5t. 162 članov.
19i4 sv' Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 15579 Mihael Zmaje, 30. jun. drujt	Dr. št. 217 članov.
Oi siP kn--ZUS Dohri Pastir 49' Enumclaw, Wash, 17532 Fr. šabek, 13814 dri>štva	J""- ,914-	Dr. »t. 43 članov.
0	sv. jožefa 41( Pittsbllrgi Pa ( 17276 John Voglar, 26. jun. 1914.
dfUštva „ »	Dr. 5t- 69 članov.
Q	sv- Alojzija 42, Steelton, Pa, 10955 Karol Radočaj, 27. jun. 1914.
društVa sv	Dr. št. 92 članov.
Od 1,2 Ivan t ln,a in Metoda 45, E. Helena, Mont, 17758 Anton Težak, l^tva M •fak' 24" jun- 1914-	Dr- St- 44 članov.
Od , 79 Toma*»e Scd" 2alosti S0- Allegheny. Pa, 1S076 Nikolaj Zepuhar, uStva g" K*'>rovič, 19361 Milan Falica, 23. jun. 1914. Dr. št. 232 član
0(1	v- Jožefa 57, Brooklyn, N. Y, 15318 Fr. Seršen. 26. jun. 1914.
ru»tva sv , .	Dr. št. 129 članov.
0(1 |	• Jožefa 58, HSSer, Pa, 4875 Fr. Muellner, 24. junija 1914.
.l^štva »v r- ;	Dr- št- 65 članov.
l^Atitonk- • Mct»«l» 59. Eveleth. Minn, 19833 Jakob Stariha, 5 Encn?r°SCC' 58,9 Alojz Kožar, 13977 Jurij Lah. 16576 iT. Strukel, Od i»n. 19U "nar> '8532 Jurij Lah, 7449 John Mikolič, 7450 Jakob Lesnjal", j^tvj Vi,'	Dr. št. 197 članov.
iu«j. l9u' sv' Mihaela 61, Yout.guwwnu, Ohio, 19485 Nutan Jandrejčič,
Dr. it. 83 članov.
Od društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa, 18955 Anton Vidmar, 25. junija 1914.	Dr. št. 44 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo, 6313 Ignac Zagorc, 28. jun. 1914.	Dr. št. 79 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa, 13825 Jožef Mavrovič, 7. jun. 1914.
Dr. št. 22 članov.
Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111, 18751 Stefan Spolič, 26. jun. 1914.
Dr. št. 45 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa, 19283 Fr. Mulh, 7407 Andrej Kres, 21. jun. 1914.	Dr. št. 187 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111, 18865 John Turk, 11746 Mihael Urbančič, 19734 Ign. Mahkovic, 26. jun. 1914.	Dr. št. 90 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 90, So. Omaha, Nebr, 18095 Jos. Plevnik, 25. jun. 1914.	Dr. št. 17 članov.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale; 111, 20142 Alojz Tomažič, 24. jun. 1914.	Dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn, 18991 Jakob Omerzu, 28. jun. 1914.	Dr. št. 59 članov.
Od društva sv. Družine 151, Indianapolis, lnd, 19043 John Turk, 19612 Jakob Pavlin, 17. jun. 1914.	Dr. št. 25 članov.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont, 9911 John Perušič, 6552 Josip Kobe, 25. jun. 1914.	Dr. št. 160 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa, 9431 Mate Maradin, 18471 Marko Režek, 10161 John Mikan, 29. jun. 1914.	Dr. št. 71 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111, 19450 John Lap, 19263 Josip Prepeluh, 22. jun. 1914.	Dr. št. 106 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111, 16513 Jakob Blažun, 23. jun. 1914.
Dr. št. 87 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, lnd, 12936 Franc Toršek, 20. jun. 1914.	Dr. št. 89 članov.
Od društva Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich, 15610 Franc Kuka-nič, 22. jun. 1914.	Dr. št. 82 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich, 18829 Math. Jerman, 17. jun. 1914.
Dr. št. 36 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa, 13764 Filip Sklopan, 14. jun. 1914.	Dr. št. 96 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn, 19346 Fr. Ivančič, 17675 Alojzij Košir, 18283 Fr. Zbačnik, 19935 John Merhar, 19199 Matevž Privec, 19343 Fr. Kotnik, 19601 Josip Austel, 19937 John Debelak, 19938 Matija Rozman, 23. junija 1914.	Dr. št. 94 članov.
Od društva Zdr. Bolnikov 94, Sublet, Wyo, 12031 Anton Stamcer, 17. jun. 1914.	Dr. št. 35 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa, 19852 Vinko Jelenčič, 20096 Jurij Karček, 14. jun. 1914.	Dr. št. 79 članov.
Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111, 15740 Josip Tuskan, 18288 John Plahter, 17115 Peter Trgovič, 7. junija 1914.	Dr. št. 54 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis, 16132 John Kostelic, 12790 Mihael Keimel, 19750 Maks Horvatič, 19854 Feliks Pluh, 18557 Josip Re-nuša, 17564 John Pasovac, 18659 Luka Vertačnik, 13912 Josip Brecelnik, 21. jun. 1914.	Dr. št. 91 članov.
Od društva sv. Jožefa 146, Cleveland, O, 18890 Ivan Bradač, 21. jun. 1914.
Dr. št. 52 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111, 3969 Nik. Starašinič, 30. jun. 1914.	Dr. št. 216 članov.
Od društva sv. Mihaela 152, So. Deering, 111, 19809 Josip Mikulič, 30. jun. 1914.	Dr. št. 17 članov,
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, lnd, 13258 Mihael Žnidaršič, 30. jun, 1914.	Dr. št. 90 članov,
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa, 15823 Šimen Bunjavec, 16441 Josip Marnič, 21. jun. 1914.	Dr. št. 129 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn, 19920 Alojz Kofman, 24. jun. 1914.	Dr. št. 60 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn, 15181 John Ravnikar, 28. jun. 1914.	Dr. št. 58 članov.
Od društva sv. Ahacija 149, Tooele, Utah, 19222 Vide Mrčič, 21. jun. 1914.
Dr. št. 11 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo, 6126 Marija Bregar, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. jun. 1914.	Dr. št. 153 članic.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111, 6127 Katarina Ogrin, roj 1893, zav.
- za $1000, 2. razred, spr. 17. jun. 1914.	Dr. št. 71 članic.
K društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle. Ill, 6128 Angela Ajnik, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 6129 Marija Mali, roj 1888, zav. za $500, 3. razred; 6130 Ana Grame, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred; 6131 Marija Strukel, roj 1883, zav. za $500, 4. razred, spr. 28. jun. 1914.	Dr. št. 23 članov.
K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, 111, 6132 Ana Sepuhar, roj 1883, zav, za $500, 4. razred, spr. 21. jun. 1914.	Dr. št. 142 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa, 6133 Bara Mateljan, roj 1884, zav. za $500, 4. razred, spr. 14. jun. 1914.	Dr .št. 22 članic.
K društvu Marije Zdr. Bolnikov 94, Sublet, Wyo, 6134 Marija Cirej, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 14. jun. 1914.	Dr. št. 14 članic.
K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis, 6135 Frančiška Pakiž, roj 1894, zav. za $500, 1. razred, spr. 14. jun. 1914.	Dr. št. 18 članic.
K društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa, 6136 Johana Zgavc, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred, spr. 21. jun. 1914.	Dr. št. 74 članic.
K društvu sv. Roka 132, Frontenac, Kans, 6137 Marija Oplotnik, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 25. jun. 1914.	Dr. št. 10 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis, 6138 Marija Brula, roj 1898, zav. za $500, razred 1; 6139 Marija Repenšek, roj 1886, zav. za $500, 5. razred; 6140 Marija Melavec, roj 1880, zav. za $500, 4. razred; 6141 Marija Repenšek, roj 1876, zav. za $500, 3. razred, spr. 18. jun, 1914.
Dr. št. 25 članic.
K društvu sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 6142 Matija Nose, roj 1897, zav. za $500, 1. razred, spr. 21. jun. 1914.	Dr. št. 2 članici.
K društvu sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa, 6143 Marija Recel, roj 1884 zav. za $1000, 4. razred; 6144 Neža Gorjup, roj 1871, zav. za $500, 6. razred spr. 18. jun. 1914.	Dr. št. 10 članic.
Od društva Marije Sed. Zal. 81, Pittsburg, Pa, 6145 Roza Rožankovič, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred; 6146 Roza Jurkovič, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 28. jun. 1914.	Dr. št. 127 članic.
K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111, 6147 Ivana Debevec, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 28. jun. 1914.	Dr. št. 79 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Ahacija 149, Tooele, Utah, k društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, 5804 Frančiška Ponikvar, 17. jun. 1914. I. dr. št. 2 čl. II. dr. št. 50 čl SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich, 1526 Magdalena Adlešič, 28. jun. 1914.
Dr. št. 98 članic.
K društvu sv. Ahacija 149, Tooele, Utah, 5804 Franca Ponikvar, 12. jun. 1914,
Dr. št. 3 članice.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, III, 2736 Johana Kobal, 23. jun. 1914.
Dr. št. 28 članic.
Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash, 4049 Jurika Ružičanin, 30. jun. 1914.	Dr. št. 19 članic.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa, 5448 Marija Radočaj, 27. jun. 1914.
Dr. št. 37 članic.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo, 2425 Frančiška Zagorc, 28. jun. 1914.	Dr. št. 22 članic
Od društva Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111, 5571 Marija Krznarič, 5304 Matilda Grivičič, 5306 Manda Pečič, 2'5. jun. 1914. Dr. št. 148 članic.
Od društva sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mic'|r, 1868 Katarina Vrbos, 5554 Marija Murkovič, 14. jun. 1914.	Dr. št. 21 članic.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn, 784' Marija Kobe, 18. jun. 1914.
Dr. št. 60 članic.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Molit, 4510 Ana Perušič, 25. jun. 1914.
Dr. št. 48 članic.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, III, 3097 Marija Juračič, 12 Katarina Klemenčič, 21. junija 1914.	Dr. št. 141 članic
Od društva Marije Serf. Zal. 84, Trimountain, Mich, 4351 Vjekoslava Kuka-nič, 22. jun. 1914. »	Dr. št. 3 članice
Od društva sv. Ane 134, Indianapolis, lnd, 4817 Ana Foršek, 16. jun. 1914.
Dr. št. 38 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y, 5885 Marija Pohleven 14. jun. 1914.	Dr. št. 58 članic
IZLOČENA ČLANICA.
Od društva Marije Sed. Žalosti gl, Pittsburg, Pa, 5683 Amalija Hecki, 28 jun. 1914.	Dr. št. 125 članic.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu Matere Božje 50, Allegheny, Pa., 10280 Josip Sneler, zvišal zavarovalnino 16. jun. 1914. Razred 3.
Nadaljevanje J"«di poročila na 8. strani.)

Joliet, 111, 28. jun. — (Iz urada društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J.) Članicam zgoraj imenovanega društva naznanjam, da bo redna mesečna seja prihodnjo nedeljo dne 5. julija. Te seje bi se morale udeležiti vse članice, ker je dosti važnih točk na dnevnem redu razmotrivati.
Prvič glede delegata. Enega si je že izvolilo, g. Frank Završnika. Po pravilih K. S. K. J. je opravičeno za 2 delegata, zato ste naprošene, drage članice, da se v polnem številu udeležite prihodnjega zborovanja.
Nadalje, katera ni še oddala spo-vednega listka tajnici, da to stori do prihodnjega zborovanja. S tem si lahko vsaka prihrani sitnost, v katero bi lahko vsled tega prišla. Katere sestre so pa na potnih listih, naj blagovolijo istotako listke poslati na društveno tajnico.
Nadalje, tudi je še veliko deklet ih žen, ki še niso pri nobenem društvu. Naj pristopijo, dokler je še čas, ker to je edino žensko podporno društvo v Jolietu, ki je dosti v tolažbo v bolezni, ker nobena ne ve, kako dolgo ji bo sijalo solnce sreče in zdravja. Pristop je sedaj samo en dolar in to samo do novega leta. Katera želi pristopiti, naj se zglasi pri katerisibodi članici našega društva in vsaka ji bo z veseljem vse natanko razložila, kaj naj stori in kako naj pristopi k društvu.
Ob sklepu pozdravimo vse sestre^ našega društva, kakor tudi člane in članice naše slavne Jednote. Tebi, vrli list, pa obilno uspeha.
Marija Golobitsh, predsednica.
Marija Stanfel, tajnica.
LEPA FARMA CENO.
Prosim naznanite rojakom po širni Ameriki, da se nudi sedaj lepa prilika, ako se je kateri Slovenec naveličal mestnega življenja, slabega zraka, in slabe vode in si želi domovanja na deželi, kjer je zdravo podnebje, zdrav zrak in dobro voda se mu nudi lepa prilika kupiti si prijazni dom poldrugo miljo od towna Valley, Washington, 200 korakov od katoliške cerkve in 200 korakov od šole. Tukaj je slovenska naselbina stara 23 let, kjer je precejšno število Slovencev "Gorenjcev". Tukaj je dobro podnebje, kjer raste smrekovo in borovo drevje. Lepa in prijazna hiša se petimi sobami, 3 leta stara od znotraj plestrana in polakira-na, od zunaj barvana, ter ima veliko zidano klet in dva porča. Na kuhinjskem porču je mrzla studenčnica. Zraven hiše je drevje, 20 dreves vsake vrste, po 4 leta stara.
Zemlje pri hiši je 1 aker in pol, vse ograjeno z dobrim plotom. Za to je primerna cena $1,200, in ako hoče še 75 akrov dobre zemlje pa $2,000.
Vzrok prodaje je, ker imam preveč za obdelovati. Komur se dopade ta ponudba in bi rad boljšega popisa naj piše na naslov:
Mrs. Anna Rollinsky, Valley, Wash.
58t8—Adv.
Drobtinice.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ten); "Fr. Ferdinand se je za svoje otroke za vselej odpovedal vsem pravicam do avstrijskega prestola, toda govorilo se je že večkrat, da bo papež odvezal Fr. Ferdinanda od njegove obljube." (Ta papeževa oblast nam še ni bila znana, pa že bo, ker Pire tako reče); "nadvojvoda Karel Fr. Jožef je poročen s princezinjo Cito; iz tega zakona je sledil en sin!! (Kako sin sledi iz zakona, nam je neumljivo.) "Ta ■sin je star eno leto in je v vidnem stanju blaznosti." (Eno-, leto je star in že blazen! Pire je menda imel že vso filozofijo v nožnem palcu, ko je prišel na svet.); "rodbina Bourbon-Parma je imela 18 možkih članov blaznih." (hvala Bogu, da Pire ni iz te rodbine!); cesar Fr. Jožef je imeno-, val nemškega cesarja in prestolonaslednika "fanta". (Kaj vse Pire sliši! Pire misli, da je avstrijski cesar zajemal oliko iz tiste sklede kakor Lojze.) Dovolj!'
* '
Pire poziva Robonosa, naj pove svoje ime "ker mi Pire smo tukaj, da branimo čast in dostojnost naselbine ter se bomo borili odprto, ne pa zahrbtno, ker le odkrit boj je pošten." (Dobesedno "Cl. A." št. 52.) Hm, dostojnost in pa sramotni dopis Petra Pikša! Toda Pire, ti pa povej, kdo pa je tvoj Ahasver, kaj, če hočeš odkrit boj in ne zahrbtnega; hej, vidiš, kako se z vsako besedo biješ po zobeh. Srečni Clevelandčani, Pire bo branil vašo čast in dostojnost. O zlati čas, o srečni čas!
Chicago tel. 3592.
L. H. EIB
JUSTICE OF THE PEACE (Mirovni sodnik) 325 Jefferson st, nasproti sodišča, Joliet, Illinois. IZTIRJA DOLGOVE, SPREJEMA IN SODI TOŽBE, ZAVARUJE HIŠE, PRODAJE POSESTVA, ODDAJE V NAJEM IN TIRJA NAJEMNINO. Kadar imate opraviti s tožbami al! drugimi sitnostmi se oglasite tu.
Joliet Steam Dye House
»Sessional Cleaners and Dyeri STRAKA ft CO.
Office and Works. 642-644 Cad Oba telefona 488.

Chicago Phone 3556
I JOS. KUHAR
MESNICAiti I GROCERIJA
M SE PRIPOROČAM.
120 Moen Ave. Rockdale, Illinois
»♦♦»GERMAN****
? Loan & Savings Bank]
MARTIN WESTPHAL V 212 N. Bluff Street	'JOLIET, ILLA
mmtmtmwmmro
a s a w H s w w w tfi m » s «tfi
5S	ffi
m PREDLOGI IN RAZPRAVE Si £ ČLANOV K. S. K. JEDNOTE. S
s	w
ffi s S K » X S K K tfi S » S m K
Op. ur. Pod tem zaglavjem bomo priobčevali vse dopise, nasvete, predloge in razprave članov K. S. K. J, namenjene v korist naši slavni organizaciji, katera »e tako najprimerneje pripravi na svojo letošnjo konvencijo meseca avgusta v Milwaukee, Wis.
(23. dopis.)
Cenjeni g. urednik! Prosim, priobčite nekoliko vrstic k razmotrivanju za 12. gl. zborovanje K. S. K. J.
Mnogo se je že pisarilo o razpravah letošnje konvencije, toda še premalo se člani oglašajo, torej sem se namenil tudi jaz oglasiti in se najprvo oziram na 22. dopis v 60. št. A. S. iz Kansas City, Kans. Dotičnik pravi v svojem dopisu, da vsi tisti, ki priporočajo centralizacijo bolniških podpor, so nepremiselni. Jaz pa kot večleten član K. S. K. J. naravnost rečem, da bi bilo veliko boljše za K. S. K. J, če bi sprejela bolniško podporo na pri' hodnji konvenciji: in vsled tega ni po treba, da bi Jednota postala socialistična. Centralizacija bolniške podpore nikakor ne zahteva, da bi Jednota ne smela imeti duhovnega vodje in da bi potem ne bila več na katoliški podlagi. To je naravnost nepremišljeno mišljenje. Jaz in večina članov tukajšnjih društev nikakor nismo za to, da bi se J«dnota postavila na soci-jalistično1 stališče, pač pa zato, da bi se spremenile sledeče stvari:
1.) Naj bi se sprejel otročji oddelek v našo slavno Jednoto. Mislim, da ni treba podrobneje razlagati, koliko dobrega bi se storilo s tem korakom za bodočnost* naše Jednote.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
Chi. tel. 3399.
N. W. tel. 1257,
Louis Wise
200 Jackson St JOLIET, ILL,
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SM0DKE.
Sobe v naiem in Lunch Room.
IMICflAEL CONWAY*
106 L«ughran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Posojuje denar na zemljišča?
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500.
POZOR, ROJAKINJE 1
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše me§o.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
M K L5 S m « ii HH3 ifi ii Si ES !fi m W E ffi ja Hi m » 5Č5 Hi S k lnri/irttrn ttt 7imrtAhi a s
K ffi Vi
S
Junaštvo in zvestoba.
Zgodovinska povest iz časov Francoske revolucije
(Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.)
»i
Hi
Nemško spisal Jos. Spillmann S. J.
Poslovenil * *1
Hi
iiffiifi^ifi^ai^ifi^ifi^ifiiiifiiiifi^a^aiiisfisis
(Dalje.)
Kralj in kraljica sta sedela ob lepo okrašeni mizi, na kateri so ležali načrti, zemljevidi vse križem. Kralj je dejal, da mu je ravnokar povedal major Bachmann, s kako udanostjo se je včeraj naš polk zanj in njegov prestol posvetil smrti, če bi bilo treba. Globoko ga je ganila naša zvestoba, in poklical nas je v svojo sobo, da se tudi pred nami, zastopniki častniškega zbora, po kraljevo zahvali, kakor se je že zahvalil Maillardozu in Bachmann. Zelo rad bi prišel sam v našo vojašnico, da bi tudi vrlim vojakom povedal svoje misli. Ta zvestoba Švicarjev ga gane toliko bolj, ker je od francoskih čet v premnogih slučajih žali-bože doživel baš nasprotno.
Tudi kraljica se je zahvalila zvestemu polku Švicarjev in povedala, kako se boji za našo usodo.
"Če moremo odvrniti," je nadaljeval kralj, "ni treba, da teče niti kaplja krvi zaradi nas. Ravno o tem govorimo. Gospod Hervilly meni sicer še vedno, da bi mogli prekucijo potlačiti, če bi se jaz odločil, zajeti jakobinski klub in te upornike prve vrste kaznovati, kakor zaslužijo. Drhal bi se seveda pobunila, toda nekaj zvestih polkov, na ,katere še lahko računim, pred vsemi vaš polk, bi morda zadušili upor za nekaj časa. Toda nevarnost je postala prevelika; ničesar si ne zakrivam. In potem, kako prelivanje krvi bi se začelo! Ne morem se odločiti za to. Na drugo plat moramo vsak čas pričakovati navala na Tuilerije. Razglas braunšvajškega vojvode, ki mi je došel danes, in bo jutri gotovo znan vsemu Parizu, grozi sicer mestu z ognjem in mečem, če bi kdo skušal napasti Tuilerije ali se celo dotakniti kakega člena kraljevske rodbine. Ta grožnja ima sicer dober namen, a bo, kakor se bojim, dosegla pri Francozih nasprotno. In če se zgodi naskok na grad, bo moralo teči dosti krvi za mojo obrambo, in bojim se, da zastonj. Tuilerije pač niso trdnjava z nasipom in okopom, marveč odprta palača. Moji pradedje, ki so jo zidali, niso mislili da se bo moral eden njihovih naslednikov na prestolu Francije v teh zidovih braniti proti svojim podložnikom, ki jim je delil te dobrote!
"Zadnje sredstvo odvrniti prelivanje krvi ostane le to, da se odpovem prestolu ali pa da poskusim še enkrat ubežati tem nasilnikom. Če bi bilo radi mene, bi se prav lahko odrekel kroni, ki mi je v zadnjih letih pripravila res malo veselja, in ki mi jo bodo uporni podložniki tako in tako kmalu strgali z glave. Toda oni niso zadovoljni s tem, oni groze, da mene, mojo ženo in moje nedolžne otroke zaprejo, morda trpinčijo in ubijejo kot talnike.
Tako ne ostane drugega, kakor nov poskus za beg, čeravno je oni v zadnjem letu končal tako žalostno."
Kralj je govoril to zelo mirno in jasno. Njegovo obličje je kazalo resno zbranost. To njegovo mirno uda-nost so mu navadno šteli za brezbrižnost, mislim da po krivici. Bila je dobrota združena s slabotnostjo. Ni mu manjkalo poguma, žrtvovati sebe, pač pa druge. Edino, kar ga je sedaj navdajalo, ni bila misel, rešiti samega sebe, marveč svojo ženo, otroke in nas.
Prigovarjal je tudi kraljici, naj odpotuje z otrokoma in naj ne skrbi zanj, da bo le ona s sinom in hčerjo na varnem. Če bi prišlo najhujše, in bi napadli Tuilerije, bi se on sam izročil pott&voldajalni skupščini pod pogojem, da se ne zgodi nič njegovim zvestim služabnikom in straži.
'Toda kraljice ni bilo moči pregovoriti, tla bt se ločila od moža. Ostati je hotela na njegovi strani v življenju in smrti! Naj sklene kralj bežati ali ne. Menila je, da bi hrabri Švicarji mogli odbiti naskok, in nas je vprašaja, kaj mislimo mi o tem.
Oberstlajtnant Mailladoz je rekel, da bi mogli napad Marsejcev in jako-bincev prav gotovo odbiti, če bi se le narodna braniba ne združila ž njimi. Pravega obleganja pa bi ne mogel vzdržati najhrabrejši polk niti 3 dni, posebno če bi sovražnik imel topove. Major Bachman je temu pritrdil, a pripomnil, da se zdi njemu prava oblega čisto nemogoča; Marsejci in pred mestna drhal bi ne obstala, kakor hitro bi jih pozdravili prvi streli. Ven-ilar je major postavil te-le pogoje: 1 Pripraviti je treba v Tuilerije zadosti streliva in živeža vsaj za tri dni; 2. polk mora dobiti svoje topove nazaj; 3. poveljnik mora imeti brezpogojno pravico, da odbije silo s silo.
Kralj je poslušal te razloge z očitnim nezadovoljstvom. V svoji preveliki dobrotljivosti si ni mogel niti misliti, da bi moglo priti do krvave odločitve. 2e zahtevanje večje zaloge streliva za grad in topov za Švicarje bi moralo v sedanjih razmerah razvneti boj. Njemu se je zdelo bolje poskusiti beg, s katerim se upa izogniti prelivanju krvi. Pot naj bi šla takrat skozi Normandijo, in nn naj bi zasedli glavne točke od Pariza do Evreux-a, češ da krijemo dovaža-nje žita za mesto, Pokazal je na zem Ijevidu pot, ki jo je izbjral, in Bach-
man si je zaznamoval kraje. Za dva dni bo zvečer ležala ob Seninem bregu ob kraljičinem vrtu pripravljena velika tovorna ladja, v katero bodo ubežali čez vrtni zid. Mi moramo skrbeti za to, da zasedejo stražno mesto na tem skritem kraju možje našega polka. Potem se bodo lahko mirno odpeljali po Seni navzdol do Saint-Clouda, kjer bo stal pripravljen voz, ki bo prepeljal njega in njegovo družino do Evreux-a.
Načrt ni bil slabo sestavljen in bi se lahko posrečil. Kakor hitro bi prišel kralj do Evreux-a, naj bi mu sledili mi s celim polkom. Ali namerava iti od tam proti belgijski meji, ali čez morje na Angleško, ali pa, kar je bilo najverjetnejše, v zveste pokrajine Bre-tanije in Vandeje, nam ni povedal. Z veseljem smo obljubili svojo pomoč, in Veličanstvi sta nas odpustili zelo prijazno.
D'Hervilly nas je vedel doli po stopnicah v neko drugo sobo, kjer smo se dalje posvetovali o načrtu. Meni se je zdelo najtežje priti iz vrta, in d' Hervilly je povedal, da se kraljica sedaj v teh soparnih dneh vsak večer izprehoja z otrokom po svojem vrtu. V utici, pokriti z zelenjem, bi se kraljeva rodbina lahko mudila do dogovorjene ure ponoči. Težje je bilo spraviti kralja samega v ta konec vrta in premotiti stražo, ki bi ga gotovo spremljala. Vendar je d' Hervilly u-pal, da bi se lahko dal straži kak sobar, ki je približno kraljeve postave, v mraku odvesti nazaj. Saj spremlja straža kralja vedno nekaj korakov zadaj, in se pri vhodu v kraljičin vrt ustavi.
Načrt je bil videti izvedljiv, posebno, če bi se posrečilo ena vrata palače, ki vodijo na vrt, zasesti z našimi ljudmi. Če bi bil kralj enkrat na Seni, bi lahko prišel brez ovire do St. Clouda, kjer smo nameravali postaviti močen oddelek za straže vozu. Pot naprej bi mu odprli in ustavili vsaj prvo zasledovanje.
"Bojim se le tega," je dejal Bachman, "da kralj v odločilnem trenotku zopet popusti ves načrt za beg. In ko pride potem do boja, bo naš že tako maloštevilni polk še bolj oslabljen, ker pošljemo oddelek v Normandijo."
"O ne, Veličanstvo sedaj ne opusti določenega načrta," je zatrdil d'Her-
villy.
Izvršili bomo vse potrebno, oddelek v Evreux pa odpošljemo šele, ko Veličanstvo to zagotovo zaukaže, je odločil oberstlajtnant Maillardoz.
Major mi je potem narekoval potrebna povelja. Karer iz Soloturna naj bi dobil poveljništvo nad 300 možmi. Uprašal me je, ali bi hotel oditi s Karerjem v Evreux; jaz pa sem ga prosil, naj me pusti pri glavnem pol-kovem oddelku; kajti bil sem prepričan, da bo le prišlo do odločilnega boja za Tuilerije, in zato nisem hotel iti takorekoč na dopust za čas nevarnosti. Saj bi se vendar sramoval pred svojimi tovariši, ki so nekaj dni prihajali prostovoljno nazaj z dopusta, da bi se skupno bojevali z nami.
"Dobro," je rekel Bachman. "Vi o-stanete pri nas. Upajmo, da se ta zadnji 'rešilni poskus kraljev posreči. Drugače ne bo tudi marsikateri izmed nas več doživel konca drugega tedna."
XXXVI.
Ženitna pogodba.
Kakor hitro sem bil prost, hitel sem iz Tuilerij do Malteškega hotela, da pozdravim svojo nevesto in njenega očeta. V sobi sem našel Redinga z obema sestrama. Po prvem pozdravu sta stopila Rudolf in Marta k enemu oknu, Izabela in jaz k drugemu.
Izabella je bila lepša kakor kdaj prej. Zdrav deželski zrak je lepo pordečil njeni lici; velike modre oči so se svetile od veselja radi snidenja, in sladek smehljaj ji je ležal na ustih.
Sedel sem poleg nje na nizek stol, ji poljubil roko in ji dajal razna ljubezniva imena, česar nisem storil do zdaj niti v pismih. Smejala se je in me šaljivo vprašala, ali se jc začel že tajati švicarski ledenik, ki pravi njena sestra o njem, da ga vedno nosim v prsih. Potem me je okarala, (ta sem jo bil zanemaril. Niti enkrat nisem prišel k njim na Menardov dvor ter -ie vedno opravičujem s službo. Saj ta ni bila zadnji čas tako stroga, in bi bil lahko dobil dopust kakor Reding. Če bi mi med tem časom postala nezvesta, bi moral pripisati to le samemu sebi. Naj ne mislil, da ni imela nič izkušnjav. Mladi Montpicrre, nek daljni sorodnik, je bil celo pomlad pri njih in jo snubil.
"Montpierre!" sem vskliknil. "Nekega Montpierra sem srečal pri svojem botru baronu Zurlaubenu."
"Prav. Ta je Henrijev nečak. In priznati ti hočem, Damian, da je on pisal očetu zelo grdo pismo. Oče je bil tako hud nate, da je hotel takoj pretrgati vsako zvezo s tabo. S težavo sve ga z Marto prepričali, da je vse le umazana spletka, da bi pridobili mojo roko — in mojo doto za Henri-ja Montpierral Oče bo hotel še govoriti s teboj o tem; le glej, kako mu odgovoriš! 2e tako je napol obžalo-
val, da naju je zaročil in bi rajši imel Henrija že radi njegovega plemstva, če bi ne bil dal že tebi besede."
Nagrbančil sem čelo in rekel: "Dobro! Dal bom markizu besedo nazaj."
Lahno je zakričala, zatisnila mi lista z roko in rekla: "Hudobnež! Tega ne smeš storiti! Ker jaz te imam dosti rajši ko Henrija. Henri je grd. Nočem te povzdigovati, Damian, a ti si dosti, dosti lepši. Jaz ne morem prestati nič grdega. Henri je drugače čisto dober človek; toda če vidim njegov kozav obraz — fej!"
Meni je šinila v glavo misel: "In če bi tudi jaz dobil koze? Kaj bi bilo potem iz najine ljubezni? In če bi stra.-šna bolezen spačila lepi Izabelin o-braz •— kaj potem? — Je li to čista, prava ljubezen? — Jaz mislim, da bi osepnice ne mogle ločiti Verenke in mene!" To sem mislil in sem molčal.
"Kaj ti je Damian?" je nadaljevala Izabela. "Kaj tako premišljuješ?"
"Prišlo mi je v misel, ali bi me še ljubila, če bi koze kaj pokvarile moje obličje, ali če bi me te dni ranila kro-glja?" sem odgovoril in jo vprašujoče pogledal.
"Oh! — ne govori vendar kaj tako groznega!" je odgovorila vsa preplašena. "Niti misliti ne morem o čem takem. Mislim, da bi šla v samostan, če bi bilo še kaj samostanov na Francoskem. Ne besedice več o tem; če bom sanjala o tem, in niti v sanjah bi te ne videla rada takega. Povej mi raje, kako je bilo to — si-li res imel v Zugu drugo nvesto, kateri si se radi mene odrekel, kakor je pisal Montpierre očetu?"
Čutil sem, kako mi je udarila kri v glavo. "Nisem imel nikake neveste, nisem bil zaročen," sem odgovoril.
"Glej, kako rdiš! Nekaj je vendar na tem. Le na dan z jezikom in spovej se lepo, če hočeš, da te odvežem."
Odkrito in pošteno sem ji povedal kratko zgodbo svoje mladostne ljubezni in ji tudi nise mzakrival, da sem sprejel predlog njenega smrtno bolnega očeta le zato, ker sem menil, da Verenka noče ničesar več slišati o meni. Izabela je obledela pri tej izpovedi. Najbrže jo je pekla misel, da ji ni njena lepota, marveč jeza nad Ve-renkino nestanovitnostjo in sočutje do njenega bolnega očeta pridobilo moje srce. Molčala je nekaj časa. Potem je izpregovorila in izprašujoče uprla svoje oko vame: "Tako bo pač tudi drugo res, kar je poročal Montpierre očetu: da je le moje premoženje vzrok, da sem ti boljša ko ta gospodična Keyser?"
Vznevoljen sem vstal. Ona pa me je trdno držala in zahtevala odgovora. "Ko me je spravil tvoj oče sem, nisem niti slutil, da si premožna. Mislil sem takrat, da so dragulji, ki jih je rešila Marta ob požaru gradu, vse vaše premoženje. Pozneje sem pač slišal od tvojega očeta, da si bogata; toda to ni nič uplivalo name, da sem pritrdi lzaroki."
"Glej, to sem si mislila. Nikdar te nisem imela za samopašnega. Tudi Marta je rekla očetu, da te Montpierre črni. On je namreč trdil, da me hočeš vzeti le zato, da poplačaš z mojim denarjem dolgove svojega botra in nekoliko popraviš kolibo gradiča, ki si jo tako lepo naslikal, ki pa mora biti revna stvar v primeri z našim starim Val-douleurjem."
Jeza do nesramnega spletkarja je kuhala v meni. "To je pisal ta pleme-nitašar, med tem ko biva pod streho mojega botra in je njegov kruh!" sem izbruhnil. "In kaj plemenitega gn nagiba k temu, kakor to, da bi pridobil svojemu gospodu nečaku tvoje premoženje? Ravnoto ga nagiba k temu, kar podtika meni!"
"Otroka, ne prepirajta se!" je zaklicala Marta pri drugem oknu.
"Saj se ne prepirava," je odgovorila Izabela. "Damian se jezi na Henrije-vega strica, in po pravici. Stari spletkar ga je grdo očrnil, kakor sve mc-dve trdili očetu. — Pridi, dragi, sedi zopet k meni in bodi lepo miren. Glej jaz nimam rada hudih možkih, in ko bova enkrat poročena — in to bo prav kmalu — ne smeš se mi več tako ujeziti. Tako, imam ti še nekaj povedati. Kaj misliš, kdo je sedaj-le pri očetu v njegovi sobi in kaj delata? Povem ti na uho: Gospod pisar P>co-teri. In onadva izdelujeta dvojno že-nitno pogodbo, eno za Rudolfa in Marto, in eno za naju. In bojim se, da bo tista za Rudolfa in Marto dosti mastnejia kakor najina. Kaj praviš k temu? Ne boš li zavidal svojemu prijatelju, če da oče skoro vse njemu?"
Rekel sem, kar je njej prav, je tudi ineni, in ona je pohvalila mojo velikodušnost. Potem mi je prišlo na misel: "Kaj poreče Zurlauben k I iki pogodbi?" Mojega botra mi je bilo žal; če pa je hotel Valdouleur dati svoji mlajši hčeri manjšo doto, nisem mogel nič proti temu. Pač mi je prihajala misel, da bi taka naredba lahko bila vzrok, da bi zaroko razdrl; in pater Sekundus mi je rekel pozneje, da bi bil pred vestjo zadosten vzrok. Toda zdelo se jii jc grdo, le radi denarja postati nezvest obljubi. Tedaj sem rekel po kratkem premisleku, če ji zadostuje to, kar ji morem ponuditi v svoji revščini, ne bom izgubljal nobene besede radi njene dedščine. Seveda ji ne bom mogel gradiča svojega botra tako lepo urediti, kakor sem «e lel radi nje. Da, morda bi morala prebivati celo v mali hišici moje It ne matere, in jaz bi jo moral preživlja" s svojim slikanjem, ali'če bi šlo po poti, i t 'csom kakor iffcstni pisar.
Veselo se je zasmejala in rekla: "Gospa slikarja Muosa! Gospa slikarja Muosa! Gospa mestnega pisarja (Nadaljevanje na 7. strani.)
E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnih,
9251 E. 92 St., S. Chicago. 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobili za vsako prigodo in vreme.
George Lopartz & Son
400 Ohio Street
JOLIET
STAHA GOSTILNA-
-?-
NAJBOLJŠA POSTREŽBA.
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
A SCH01STEDT&C0.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III.
TR0ST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše 'The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, I1L
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111.
S
i Oscar J. Stephen |
g-
8.
ft
Sobe 801 tn 202 Barber Bldg. JOLIET. ILLINOIS.
£
S
I JAVIVI | \< )TAB
I
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na'deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
THE
Bil I. Gooispei ai|
soba 312 Woodruff Bldg.
JOLIET, :: ILL.
ZAVARUJE PROTI: POŽARU, TOČI, VIHARJU, 'i TUDI OKNA IN DELAVC
Hitro in ugodno uredi poškodb«

Emil BachmaB
1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le itn« ste se je premenilo.
Cor.
y-j Govori nemško in angleško. ^
NOVA GOSTILNA
Matt. Stefanich
Corner State & Clay Streets
across the track, one block south of Ohio St., Joliet, 111.
Najstarija slavensko-krščanska ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, GALIJA, MARŠALSKIH ŠT, VA i. t. d.
Se priporočam rojakom in jih vabim da me posetijo v obilnem številu v mojem lastnem domu in salunu.
Še zahvalim vsem za dosedanjo naklonjenost. — DOBRO-DOŠLII
Frank Bamblch
urar in zlatar,
5321 Butler Street PITTSBURGH, PENNSYLVANIA.
Phone Canal 498.
August Poglajen,
2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS
Gostilna
SE PRIPOROČA ROJAKOM.
Prodajemo zlatne znakove z> ' slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani nik, tiskan u svih slavjanskih jezi' koji šaljemo na zahtjev svakom« dava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovens'
Imamo na stotine zahvalnih sov od Vam poznatih slovanskih <* štev.
Metropolitan Drug Sto
N. Chicago 4 Jackson Sts.
Slovanska lekari
+ JOHNSONOVI "BELLADONNA" OBLI™ '
*U OKA u čute« to xcraro na.
REVMATEMU HROMOST1 BOLESTI » KOLKU
BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALGIJl PROTINU OTRPLOSTI HBK SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH » ČLENKH PLJUiMH IN PRSNIH MRAZENJU * ŽIVOTU VNETJU OPRSNB MR3«. PREHLAJBOU BOLESTIH t LEDJU BOLESTIH » KRIŽU
HUDEM KASUU
STARI ČASI
T-',

TRINE RS
BITTER-WINE
'/Sp
/V^vP s
trinirovo
HORKE VIKO
"•"•'♦A.r.d b/ JOSEPH TRIU« SA»KI*nd Ave. HICACO, ILL
iHlSfi! ffi Hi Wn Hi m W Hi Hi Sš S iS Hi rJi S Mi Hi ^ Hi ^ Hi lE^H mm SHiffiHi^HiSHigiHiMiHiiaHi^Hi^HiffiHiMiHi M
Gostoma čujemo o življenju naših starih in o njihovem trdnem zdravju. Nemogoče je njim primerjati ljudi, ki stanujejo v mestih, ker mestno življenje je spremenljivo; istotako, pomanjkanje svežega zraka in solnčnih žarkov, ima slabe posledice v naših razmerah, ter nas takorekoč sili, da se poslužujemo takih lekov, ki ohranijo naše prebavne organe v pravem redu. Tak lek pa je slavnoznano
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
Prvi namen tega leka je, da odstrani iz drobja vse one stvari, ki tam ne spadajo, zlasti neprebavljeni ostanki hrane, ki se tam nakopičijo. Taki o-stanki zastrupijo celo telo. Drugi namen pa je, da okrepča drobje ter pre preči zopetne bolezni. Priporočamo nadaljevalno rabo tega leka v slučaju
Želodčnih "bolezni, Bolezni v jetrih, Neredov v prebavilih
Trincrjev Liniment je prav močno zdravilo, ki se naj ogladi s Oliv« oljem. Trganje po rokah, nogah, členkih in mišicah gostoma preide P° prvem rabljcnju. Imejte ga doma, da ga lahko rabite takoj, če potreba.
-«rk-
Ta lek navadno donese popolno zadovoljnost, ker prinese pomoč. Istotako povoljno deluje zoper različne .lerede, kakor: zabasanost, o»labe»Je živcev, izbruhe, bolečine in krče, bledo in rumeno obličje, »labočo, sapo * želodcu, zgubo okusa in spanja.
' Mi ffi Hi HK Hi M » ® » W » » » * ^ « » » ^ » % Hi »
JOSEPH TRINER,
..........IZPELO V ATELJ.-
1333-1339 South Ashland Ave.
CHICAGO, ILL-
JUNAŠTVO IN ZVESTOBA.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Joliet, ill.
PIVO V STEKLENICAH.
U C°r. Scott and Clay Sts. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILLINOIS
slavnoznani
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim yeČ ga piješ tembolj se ti priljubi.
do
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Clii. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
lai

domača naravna ohiska vina
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
ilosip Svete
1780-82 E. 28tli St., LORAIN, OHIO.
80c
Conkord, rudeče vino, a _ Catawba rumeno vino, galona........... OvJC	galona............
Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ.
Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček.
Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.
:[51;

Muosa -— hvala za take naslove! No, ti postaneš polkovnik, general in maršal! Kralj te bo povzdignil v viteza in plemiča! In midva ne poj deva nikdar v Švico, da bi se naselila tam v tistih priprostih razmerah. K večjem preživiva tam svoje medene tedne. Potem pa se nastaniva v Parizu, ali če bo kralj spet stoloval v Versaju, poleg kraljevega parka v ljubki hišici s prelepim malim vrtom, ki pa mora biti prav velik; ker jaz sem že iz Val douleurja navajena se mnogo spre hajati po vrtu."
"Izabela, kake gradove zidaš v o-blake! In kako veselo gledaš v bodočnost! Da bo kralj zopet delil re-dove in plemenitaška pisma in da bo stoloval v Versaju — bo še dolgo do tega! Bolje storiš, da se navadiš na priprosti nagovor, 'gospa Muos', kakor da računaš na naslove 'gospa pol kovnika' ali celo 'gospa maršalova'!"
Skušala mi je ugovarjati, češ, da gre Braunšvajski vojvoda z Avstrijci, Pru-si in plemenitaši kralju na pomoč. Kr vavo se bo maščeval nad Jakobinci Kralj bo zadobil zopet vso prejšnjo oblast in plemiči zopet prejšnje pred-pravice. Vse pojde zopet v lepem starem redu naprej. "Potem te poviša jo," je dejala, "in praznovali bomo ve selo svatovščino — če pojde vse po sreči," je pristavila z nekoliko tišjim glasom; "ker oče je tudi rekel, da mo ramo biti pred prihodom rešiteljev pripravljeni, da divje izbruhne revolu cija. Oh, da bi se že vse srečno kon čalol"
Tedaj so se odprla markisova vrata, in stari Valdouleur je privedel prav nika v sobo. "Gospod Pikoteri," se je obrnil do malega možička, čegar zgr-bančeno obličje so skoro do polovice zakrivali veliki naočniki z modrimi stekli. "Gospod Pikoteri," je znov začel markis Vauldouleur, "ttrkaj vam predstavljam svoja bodoča zeta, go spoda barona Rudolfa Redinga, stot nika švicarske straže Njegovega Ve ličanstva, kateri naj ima od dne svoje poroke z mojo hčerjo Marto ime Red ing-Valdouleur in grb, kakor ga zato določi kraljevi grbar" — tu se je prav nik tako globoko priklonil, da so mu naočniki skoro padli z nosa — "in go spoda — hm — Muosa, majorja švicarski straži Nj. Veličanstva, ka teremu upamo v bližnjem času, ko se zopet upostavi stari red v Franciji, iz poslovati plemenitaško pismo z ozi rom na njegove velike zasluge."
(Gospod Picoterie se je zmerno pri klonil'proti meni, tako da niso bili na očniki tokrat v nobeni nevarnosti, da bi padli z njegovega nosu). "Plemič Muos, kakor ga že zdaj lahko imenu jemo, popelje mojo mlajšo hčer Iza-
Uelo pred oltar." ..... . ____—
Ko naju je tako slovesno predsta-il, smo sedli za mizo, ob gornjem koncu marquis, njemu nasproti pravnik in na obe strani po eden par. Go-pod Picoterie je tedaj razložil svoje papirje in začel čitati neskončano listino, spisano v najbolj zaviti pisarniški francoščini. Čeravno sem zelo nategoval ušesa, sem stvar razumel komaj napol.
Šlo je za neke vrste fidejkomis, ki ga je hotel ustanoviti markis za svojo starejšo hčer. Izabela naj bi dobila 100,(100 liver in dosmrten delež, najini otroci določene dote. jaz pa bi lahko žival od dosmrtnega deleža svoje žene, moji sorodniki pa naj bi ne prejeli čisto ničesar. To vse je bilo, kakor sem rekel, s tolikimi zavitimi izrazi in stavki zapleteno, da sem zvedel pomen le po daljšem vpraševanju. (Dalje prili.)
bolniška podpora boljša. Ako se to stori, bojo veliko rajši pristopali k naši Jednoti; če pa ne, bodejo pa našo popuščali in pristopali k drugim dnotam, kjer so večje podpore. Ali ne bode potem naša Jednota nazado-ala, ko bodo druge napredovale? Nadalje omenjeni dopisnik pravi, koliko katoliških šol in cerkev se je že povzdignilo v zadnjih 20 letih, in vse to s pomočjo društev; po spreje-bolniške podpore pa da vse to
tj
dpade. Vprašanje je, ali ne bojo člani K. S. K. J. po centralizaciji lahko prispevali vsak po svojih močeh za cerkev in šolo? Saj bo ostala Jednota še vedno na katoliški podlagi, čeprav prevzame v oskrb bolniško podporo, in nikomur ne bo prepovedano podpirati cerkev in šolo. Torej čemu se ustavljati in odvračati tisto, kar bi imelo biti dobro za člane in Jednoto? Ako bode Jednota imela nekoliko več izplačil, bode pa toliko več dohodkov, ko bojo člani rajši pristopali k naši ,'ednoti in ne bojo na izgubi ne člani ne Jednota, in ni treba imeti pri tem nikake združitve z rdečimi.
Torej bratje delegati! Delajte za procvit in zadovoljstvo med člani Kličem bratski pozdrav delegatom in vsem članom in članicam K. S. K. J.l Tebi, vrli list, pa kličem: še mnogo let glasilo K. S. K. J.!
Louis Rudman, 737 Holmes Ave., Indianapolis, lnd.
NAZNANILO.
Kakor je že znano rojakom, da prodam zemljo v Sawyer County, Wisconsin, katera je last EDWARD HINES LUMBER CO. Zaradi prenapornega dela sem se preselil v Draper, Wis., da zamorem vsakemu rojaku ustreči, kateri pride pogledat naš svet. Sedaj se nudi izvrstna prilika, da si izberete zemljišče na kateri morete pridelati vse kakor v starem kraju. Companija katera proda to zemljo je ena največja lesna trgovina sveta. Ker je večji les posekan, prodamo 10,000 akrov po zelo nizki ceni in lahkimi pogoji. Pišite po knjižico, katera Vam če dati vse potrebne informacije kako lahko kupite zemljo. Vsaki, kateri od nas kupi zemljo dobi tudi delo, in kedor kupi 40 akrov, povrnemo vse ožne stroške.
Za natančna pojasnila se obrnite na našega oskrbnika
JOHN GESCHEL, P. O. Draper, Wis.
PRVI SLOVENSKI
Zdravnik in Kirurg
V AMERIKI.
Specialist za mošlce, ženske in otročje, bolezni; zdravi tudi VSE DRUGE BOLEZNI.
A. R. CODE, Land Sales Manager, 1324 Otis Building, Chicago, Illinois.
AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA
Kadar ste boini, pridite k meni osebno, Urad zraven slovenske cerkve.
Dr. Martin J. Ivec
900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL.
Telefon N. W. 1012, ali Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L.
Farme v Wisconsinu.
edina slovensxa tvrdka
ZiiBtave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z druživa in jednote.
>KLO PRVE VRSTK. ,	CEN K NIZKE.
F. KERŽE CO. 2711 S. Millard Ave. CHICAGO, ILL.
8LOVKN8KE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
.	mM''mmmma0Bmmm»*mBmmmaaQm***mMamwaq<*>----- - --------.
Ljudska banka
'mammmrngmmm,

Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
Vlade Zd. Držav, PoStiie Hranilnice In Držuve Illinois.
iiitjholj&Ui ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
hranilnica
12,01,0
obresti od vlog, Začnite vlogo z SI. birst National Batik
PREMOŽENJE NAD $4,600,000.00
PREDLOGI IN RAZPRAVE ČLANOV K. S. K. JEDNOTE.
(Nadaljevanje s S. strani.)
3H«
2.) Ako se vpelje centralizacija bolniške podpore, se s tem vpelje enakopravnost za vse člane. Vsi člani naj bi plačevali enake prispevke v bolni ški sklad, in v slučaju bolezni dobiva jo vsi člani enake podpore, kakor jih loloči konvencija. Mesečni prispevek za bolniški sklad se lahko naredi toliko visok, da bode zadostovalo za izplačilo bolniških podpor in vsled tega ostane Jednota še vedno na katoliškem stališču, ako se to vpelje pri naši K. S. K. J. To nikakor ne pomeni da se Jednota druži socijalistom, kakor trdi 22. dopisnik v 60. št. A. S, Jaz nisem zato,'da bi se napravila kaka združitev, ali pa da bi odpalo duhovno vodstvo, to se nikakor ne sme storiti, zakaj mi smo člani katoliške Jednote in tudi hočemo, da ostane tudi v naprej v najboljšem verskem pre pričanju. Da je pa potrebno sprejet centralizacijo bolniške podpore, spre govorim še par besedi.
Pred par meseci sem govoril z ne kim dobrim rojakom. Nagovarjal sem ga, da bi pristopil k naši Jednoti. In rojak mi je odgovoril: "Rad bi bil član katoliške jednote, toda v sedanjem društvenem položaju ne morem pristopiti, ker imajo društva premalo bolniško podporo, ker Jednota ne skrbi za člane v slučaju bolezni. Jaz bo-dem raj'ši pristopil k jednoti, če tudi ni na katoliški podlagi, pa bodem imel boljšo podporo v slučaju bolezni, kjer jednota plača najmanj $7 na teden."
In takih je veliko, ki so pustili katoliško društvo in so pristopili k društvom, kjer dobivajo boljšo podporo. In tako se bode godilo še nadalje, ako »e ne bode sprejelo centralizacije bolniške podpore. Izjavlja se veliko članov naše jednote, ki bi rajši prispevke višje plačevali, -samo da bi bila tudi
(24. dopis.) Čas XII. glavnega zborovanja K. S. K. J. se naglo bliža. Delegatje so po ečini tudi izvoljeni. Od vas, dragi delegatje, je sedaj odvisno, bo li naša jednota še v naprej napredovala ali i)e. Zatorej dragi delegati, velikansko delo vas čaka, dobro se pripravite, da bodete kos svoji nalogi, kajti boj bo težak, naši nasprotniki se že pripravljajo, da bi ugonobili našo slavno katoliško jednoto. Zatorej stojte trdno in ne zmenite se za lepe besede in za streljanje izza grma, ker vedite, da komur je res pri srcu napredek jedno te, bi pisal v Jednotino glasilo, ne pa' svoje ime skrival pri raznih drugih li stih, zatorej ne ozirajte se nanje, am pak odločno jim povejte, da naša jed nota je edina katoliška in mora ostati katoliška, dokler bode bival slovenski narod v Ameriki. Tukaj podam nekaj nasvetov- gg. delegatom v preudarek.
1.)	Vsako društvo naj bo opravičeno do enega delegata in jednota naj prevzame povračilo stroškov in vožnje delegatom in sicer le enemu delegatu •vsakega društva. Ako pa društvo želi več delegatov, naj pa društvo plača dodatne delegate iz društvene blagajne.
2.)	Ženska društva naj zastopajo članice ženskega društva.
3.")	Posmrtnina naj se razdeli na štiri dele, namreč $250, $500, $1000 in $2000, tako bode dana priložnost vsa kemu se zavarovati po poljubni veli kosti.
4.)	Sprejetje državne plačilne lestvice, katera je že v veljavi v nekaterih državah.
5.)	Za poškodninski oddelek naj se naloži redejji mesečni prispevek.
6.)	Uradno glasilo naj ostane A. S. društveni tajniki naj bodo tudi zastopniki glasila. Kakor običajno lo kalni zastopniki imajo 25 odst. od na ročnine za svoj trud, tako tudi tukaj naj bode, in tistih 25 odst. naj se ali članu nazaj da, ali pa naj se dene društveno blagajno. Na ta način ne bode glasilo nič oškodovano, pomaga-no pa bode članu ali pa društveni blagajni. V slučaju, da pride do lastnega glasila, naj izhaja le mesečno ii prinaša le jednotine in društvene stva ri. Članice pri moških društvih na. bi ne bile primorane biti naročene n: glasilo.
Dragi delegatje, delujte složno in nepristransko v blagor in procvit naše slavne K. S. K. Jednote! Z bratskim pozdravom
Matija Ivanetič, član dr. sv. Jožefa št. 53, Waukegan, 111.
Direktna črta med New Yorkom Avstro-Ogrsko.
Nizke cen« Dobra postrežba, električna uitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Frana Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah te govor« Y«i avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Za Y«a nadaljna pojasnila se obrni na glarne zastopnike:
*>HELPS BROS. & CO.
2 Waanmgton St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnik« * Zjtd. državah in Kanadi.
Prodajem dobro in rodovitno zemljo v državi Wisconsin (Forest okraj) blizu mesta in dobrih trgov, cerkve in šole. Fina zemlja in jamčeni pridelki vsako leto. Samo $15 aker. Vsake* mu naseljencu dobim delo po $1.75 na dan in več; tudi naredim hišo, če hoče.
MARTIN LAURICH je naš edini slovenski zastopnik.
M. PIKLOR,
prodajalec farm,
1526 W. 21st St. Chicago, Illinois.
Vsem Slovencem in Hrvatom pripoi ročam mojo gostilno
"hotel flajnik"
3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO-VRSTNE DRUGE PIJAČE.
Priporočam se cenjenemu občinstvu t najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošlil NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W.
STENSKI PAP1F
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Geo. Flajnik, lastnik
3329 Penna Ave.
Pittsburg, Pa.
Chi. Phone 376.
N. W. 92f
120 Jefferson St JOLIET, ILL.
N. W. telefon 556
N. W. Phone 420.
MARTIN ŽAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, 111.
Vljudno vabi vse rojake, Slovence i« Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala.
VSI DOBRO DOŠLI!
CIRKUS BO V JOLIETU.
Prihodnjo sredo bo cirkus -11 veliki dan zabave za mlade in stare. Barnes Wild Animal Cirkus bo <v Jolietu za dve predstavi.
Barnes cirkus je vse drugačen kot drugi, navadni, starodavni cirkusi, ker tu igrajo ukrotene in naučene domače in divje živali, katerih je do 600.
Mesto ljudi igrajo po večini živali vseh vrst in plemen. Sloni, kamele, zebre, kangaroos, levi, tigri, leopardi, medvedi, opice,, in vse vrste domačih živili so na programu tega Barnes cirkusa.
Težko si je omisliti bolj zanimive igre, kot je ta, kjer 24 levov, popolnoma dorastlih, iz vroče Afrike, pod komando. Ženske zapovedujejo velikim skupinam tigrov, leopardom in medvedom.
Dejanja so podučna in zabavna, 50 psov, 20 koza, cela tolpa opic, zeber, kamel in drugih živali igra v tem cirkusu.
Najzanimivejše, v Barnes cirkusu so pa igre konjev in konjičkov. T.eh jei do 550. Mnogi so dobili svetovno premijo. Bolj podučenih konj ne naj-dete.
Največ zabave bodo povzročili 50, sloni, psi, konjiči, opice, medvedje in mule, kar jamči skoro neprestan smeh
Najmodernejša parada gre skoz me sto ob polenajstih. Šotori bodo na Wilcox in Granite cestah. Igra se začne ob 2. uri pop. in ob 8. uri zvečer Vrata se odpro eno uro prej.
Pričakuje se največje udeležbe.—Ad
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
če boš kupoval od nas, ti bom® ▼«« lej postregli z najnižjimi tržnimi c« nami. Mi imamo v zalogi vsakovrrt nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, lath, cederne stebra, desk i» šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines «lk blizu nevega kanala.
Predne kupi« LUMBER, oglati * pri nas in oglej si našo zalogol mit« bomo zadovoljili in ti prihranili denu
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo*
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL
I* o z o r ,
Dobil sem iz VVashin-tona za svoje zdravile serialuo Številko kter, jamči, da so zdravila prava iu koristna.
Po dolgem Času se mi je posrečilo iznajti pravo Alpen tinkture in Pomado proti izpadanju in za rast las, kakorSne Sedosedaj na svetu ui bilo, od katera moSklm in ženskim gosti in dolgi lasje resnično popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali ter ne osiveli.
Rav no ti, ko zrastejo mogkim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatlzem v rokah in nogah in križicah v 8 dneh popolnoma ozdravim, kurja očesa, bradavice, putne noge ln ozebline se popolnoma odstranijo Da je to rasniua jamčim s $500. PiSite po cenik katerega poSljem zastouj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
J. W. LYONS
Naš office in Lumber Yard na yogi* DES PLAINES IN CLINTON sts
Garnsey, Wood & Lemion
ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
JOSIP ZALAK
JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, I1L
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroke spadajoče zadeve za Združene Državi in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT

V So. Chicago, Ills,: Soba 218 — 9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom »vojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, IU
Hrvatsko-Slovenski Dom.
GEO. MIKAN
SALUN
201 Ruby St., Joliet, 111.
Chicago Phone 2952. N. W. 1252.
NAJBOLJŠA POSTREŽBA. Dvorana za zabave in veselice. Kegljišče (Bowling Alleys)
Free lunch vsak dan. :: Glasba po nizki ceni Cigo Co.
Dobrodošlil — Mance &
(Nadaljevanje Jed. poročila s 5. strani.)
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. 18310 Peter Miklavčič, star 24 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 10. junija 1914. Vzrok smrti: Vročina. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. junija 1912. Razred 2. 7461 Martin Bajuk, star 48 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 10. junija 1914. Vzrok smrti: Mrtvoud. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 14. nov. 1904. Razred 5. 9040 Anton Oražem, star 34 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 6. junija 1914. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 29. nov. 1905. Razred 3. 2106 Rudolf Požek, star 47 let, član društva Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., umrl 9. junija 1914. Vzrok smrti: Ubit v tovarni. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 24. aprila 1899. Razred 4. 4790 Uršula Kočevar, stara 27 let, članica društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrla 7. junija 1914. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 14. jan. 1911. Razred 2. 499 Ana Bukovec, stara 71 let, članica društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., umrla 24. marca 1914. Vzrok smrti: Starost. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. Razred 6. 3934 Frančiška Vinski, stara 23 let, članica društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., umrla 24. maja 1914. Vzrok smrti: Jetika hrbtenice. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 28. jan. 1909. Razred 1. 4600 Jožefa Mežan, stara 39 let, članica društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., umrla 15. maja 1914. Vzrok smrti: Rheumatism. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 10. julija 1910. Razred 5.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
URADNO NAZNANILO GL. TAJNIKA K. S. K. J.
V mesecu juliju 1914 je naložena na vse člane in članice K. S. K. Jednote posebna doklada v znesku 25c za pokritje upravnih stroškov, kakor določeno na zadnjem gl. zborovanju Jednote. Vsak član in članica je pod kaznijo takojšnje suspendacije dolžan(a) plačati to svoto v mesecu juliju 1914. _ Vsa ona društva, ki niso še poslala ases. za mesec junij ali poravnala zaostalega dolga se tem potom prosijo, da to storijo kakor hitro mogoče. Z mesecem junij se zaključi polletno poslovanje Jednote, radi tega je treba, da društva poravnajo kakor hitro mogoče dolžne asesmente, da zamorem izdelati šestmesečno poročilo.
Ker se bliža čas Jednotinega zborovanja in ker je ob tacih slučajih jako veliko izvanrednega dela, radi tega prosim cenjene zastopnike (ice) da vpo-žtevajo predstoječe in pošljejo denar v najkrajšem času. S tem bodo storili uradniško dolžnost, meni pa pripomogli, da izdelam poročilo ob pravem času. Z bratskim pozdravom sem udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
IZ GLAVNEGA URADA K. S. K. JEDNOTE.
Imena naznanjenih delegatov.
Z asesmentom za mesec junij razposlal sem na vsa društva poverilne liste za delegate izvoljene na dvanajsto glavno zborovanje K. S. K. Jednote, kakor tudi liste, s katerimi naj mi društva naznanijo imena izvoljenih delegatov.
Do sedaj so sledeča društva naznanila svoje delegate, ali pa izjavila, da ne pošljejo zastopnika na zborovanje.
Društvo sv. Štefana 1, Chicago, 111.: Anton Gregorich, Rev. Anton Sojar, Josip Perko.
Društvo sv. Jožefa 2, Joliet, 111., George Stonich, Anton Fritz, Rev. John Kranjec, Gregor Cesar, Dr. M. J. Ivec.
Društvo Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.: Anton Nemanich, Josip Klepec. Društvo sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.: George Nemanich. Društvo sv. Družine 5, La Salte, 111.: Rev. Alojzij J. Kastigar, John Pražen. Društvo sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Josip Čulig, Josip Russ, Math. Jerman, John Germ.
Društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: Stefan Stukel, Matevž Bučar. Društvo sv. Roka 10, Clinton, Iowa: John Tancik. Društvo sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: John Telban, Anton Podboj, John Dečman.
Društvo .sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn.: Josip Iglač. Društvo sv. Roka 15, Allegheny, Pa.: Matija Klarich. Društvo sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.: Math. Kostanšek, John Sumrada. Društvo Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark. ne pošlje delegata. Društvo sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich.: Paul Mukavec. Društvo sv. Jožefa 21, Federal, Pa.:,(K pošlje delegata. Društvo sv. Barbare 24, Blocton, Ala., ne pošlje delegata. Društvo sv. Vida 25,'Cleveland. Ohio: Jernej Knaus, Anton Gerdina, Dr. J. M. Šeliškar, Josip Russ, Rev. Jernej Ponikvar, John Widerwohl.
Društvo sv. Frančiška Sal. 29, Joljet, 111.: Josip Sitar, Josip Dunda, John Lekan, Peter Rožich.
Društvo sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Mihael Majerle, Anton Majerle, Math. F. Kobe.
Društvo Jezus Dobri Pastir '32, Enumclaw, Wash., ne pošlje delegata. Društvo Marije Device 33, Pittsburg, Pa.: Josip Pavlakovič, John Filipčic. i Društvo sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans.: Rev. Anton Leskovec. Društvo sv. Barbare 40, Hibbing, Minn.: Math. Kočevar, Anton Kromar. Društvo sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa.: Josip Lokar. Društvo sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont.: Frank Peterlin. Društvo sv. Florjana 44, So. Chicago, 111.: Rujlolf Kompare, Matija rirnar. Društvo sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: Martin Nemanich. Društvo Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa.: George Weselich. Društvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Frank Trempush, Josip Miroslavič, Nikolaj Prokšelj.
Društvo sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich.: Frank Staniša. Društvo sv. Srca Jezusovega 54, Chisholni, Minn.: Frank First, ml. Društvo sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.: Martin Shtikle, Rafael Zupanec.
Društvo sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111. ne pošlje delegata vsled denarnih zaprek.
Društvo Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio: John Jerman. Društvo sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111.: Matija Stefanič. Društvo sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Frank Jernejčič. Društvo sv. Jurija 64, Etna, Pa.: George Trpčič.
Društvo sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis.: Frank Frančič, Matevž Ferko.
Društvo sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio: ne pošlje delegata. Društvo sv. Antona Pad. 71, Crabtree, Pa.: Anton Tome. Društvo sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn.: Frank Viranth. Društvo Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111.: John Novak, Frank Mišjak. Društvo Marije Pomagaj 78, Chicago, 111.: ne pošlje delegata. Društvo Marije Pomagaj 79, Waukcgan, HI.: John Zalar, Math. Jereb. Društvo Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, II)., ne pošlje delegata. Društvo Marije'Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich: ne pošlje delegata. Društvo sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Math. Judnich, Math. Vidmar. Društvo sv. Cirila in Metoda 90,'So. Omaha, Nebr.: Martin Derganc. Društvo sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.: Josip Rudman. Društvo Marije Zdravje Bolnikov 94, Sublet, Wyo.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Jakob Brulc. Društvo sv. Barbare 97, Mount Olive, 111.: John Plesnik. Društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio: Josip Svete. Društvo sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.: Peter Fortun, Frank Ancelj. Društvo Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., ne pošlje delegata. Društvo sv. Družine 109, Aliquippa, Pa.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio: ne pošlje delegata. Društvo sv. Roka 113, Denver, Colo, zastopa podpreds. Frank Boje. Društvo Marije Mil. Polne 114, Steelton, Pa., ne pošlje delegata. Društvo sv. Veronike 115, Kansas City, Kans.: Peter Majerle. Društvo sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., ne pošlje delegata. Društvo Marije Pomagaj 119, Rockdale, Pa., ne pošlje delegata. Društvo sv. Martina 126, Mineral, Kans.: Martin Oberžan. Društvo sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn.: Frank Keržič. Društvo sv. Roka 132, Frontenac, Kans.: Martin Katzman. Društvo Ime Marije 133, Ironwood, Mich., ne pošlje delegata. Društvo sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn.: Anton Erchul. Društvo sv. Družine 136, Willard, Wis.: Ignac Česnik. Društvo sv. Ane 139, La Salle, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Rozalije 140, Springfield, 111.: ne pošlje delegata. Društvo sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa.: Frank Brozič. Društvo sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Josip Lekan. Društvo sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., ne pošlje delegata. Društvo sv. Mihaela 152, So. Deering, 111., ne pošlje delegata. Opomba: Vsa društva, ki do danes še niso naznanila svojih delegatov in jih mislijo poslati na prihodnje Jednotino zborovanje, se prosijo, da to v najkrajšem času napravijo.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
MILIJONAR GARY.
(Nadaljevanje s 4. strani.)
ste, sam pa še ni dal niti $1.00 za brez-poseljne siromake, da si je od njih že mnogo prejel v boljših časih. Petrič, taki-le ste! Vaš socijalizem je humbug, ki nese samo voditeljčkom. Koliko ljubezni za delavce je imel kapitalist in socijalist Bebel? Usta je imel polna obljub in udrihal vpričo delavcev po kapitalistih, da se je kar bliskalo; udrihal je po kapitalistih še huje kakor Petrič & Co. Toda od enega miljona, katerega mu je prinesel socijalizem, ni zapustil niti ene krone za bolne in brezposelne delavce; zapustil pa je kakih 30,000 drugim voditeljčkom, da so o njem lepo pisali. Taki-le ste apostoli socijalizma. Petrič, taki-le ste in vendar ste trdili, da so bogataši tatovi. Kaj je bil torej Bebel, kaj je Berger? Kapitalistoma in socijalističnima voditeljema bratoma Singer so se delavci in delavke smilile manj nego nema živina. Podpirala pa sta socijalistični list in vodi-teljčke zato, da sta se navidez kazala za prijatelje osleparjenih delavcev, in pa zato, da ta list ni obelodanil njiju oderuštva in izkoriščevanja. Ko bi bil Gary poslal socijalističnim voditeljem $50,000, padli bi predenj na kolena in ga molili. Socijalizem je humbug, ki pomaga samo voditeljčkom na stroške delavcev. Ali mar ni res? Zakaj so pa samo voditelji lepo rejeni in de-belolični, njih podrepniki pa tako kit-mrni? Okrog 60 milijonov mark znosijo nemški delavci za socijalizem — a oni so še zmerom suhi in izstradani, dočim voditelji, uredniki in zastopniki, ki socijalistične liste širijo, imenitno jedo, popivajo in se vozijo v I. razredu na železnicah. Po $8.00 na mesec so morali plačevati člani Western Federation of Miners. Kaj so delavci prejeli za to? Nič, še zmerom so sužnji in bledi; njih dobro plačani vodi-teljčki Moyer, Tanner i. dr., ki prišed-ši na Calumet niso imeli niti $1.00 za izstradane otroke stavkarjev, so pa gospodje, ki se lepo debele na stroške preslepljenih delavcev. Zakaj je zmerom tolik razloček med socijalisti i:i njih voditelji, če so vsi enaki? Zato ker socijalizem je humbug, ki donaša denar samo voditeljem, urednikom in zastopnikom listov.
Francoski kapitalist Rotschild dobi vsako leto eno dvajsetino vseh dohodkov v Franciji; 20 takih bogatašev bi imelo torej toliko dohodkov kolikor 38 milijonov Francozov. Ta Rotschild je lastnik večine francoskih šOcijali-stičnih časopisov, ki napadajo katoli-čanstvo, vero, samostane, duhovnike, katoliške šole — sploh napadajo yse, kar napadajo Prolet., Svobod i, Glasilo, Petrič, Zavrtnik, Kunda & Co. "Katoliška cerkev in samostani so strašno bogati; ti 'so krivi vsega zla med delavci v Franciji" križe voditeij-čki v Franciji in nevedno ljudstvo -e da preslepiti, jim veruje, in kolne cerkev in duhovnike; s takimi lažmi in sleparijami pa Rotschild -obrhe po-, zornost od sebe in od svojega bogastva; ljudje imajo vsled takega pisa-reiija zmerom pred očmi samo katoliško cerkev in duhovne, ne vidijo pa kapitalista Rotscliilda, ki jifr v tetini odira in izkorišča in ne vidijo njegovih kupov zlata. '
Zakaj ne vidijo ljudje ne njega, ne njegovih zlatih kupov? Jud Rotschild podkupi s tisočaki vse socijalistične •voditeljčke, da grde in sumničijo samo katoličanstvo, o njem in njegovem bogastvu in njegovem izkoriščevanju pa previdno molče. Taki voditelji in pa taka socijqlistifna ljubezen do delavcev — humbug; In v Franciji -o pregnali duhovnike, redovnike in nune, zaprli cerkve — vsa Francija je v rokah brezvercev in socijalistov, in vendar francoski delavci nimajo tu na zemlji od socijalistov obljubljenih nebes, ampak so večji reveži kakor so bili kdaj. Za.štrajkali so, a vlada brezvercev in socialističnih voditeljev jim je zatrla štrajk. Socijalizem je dobrota samo za voditeljčke. In ker socijalizem ni še nikdar prinesel nobene sreče delavcem in je tudi donesti ne more, pa zvračajo njega apostoli vso j krivdo na kapitalizem in na katoliško cerkev. Toda, kaj se boste skrivali za katoliško cerkev in kapitalizem? Vi ste obetali in obetali nebrojnokrat, da boste pripravili delavcem boljše čase že tu na zemlji — torej dajte brezposelnim delavcem boljše -čase in pomo-zite ubogim siromakom! Vse toži y; slabih časih in slabih zaslužkih, celo j Petrič, Kunda, Zavrtnik & Co. Dajte , jim torej boljše čase, tako ste vsaj o- | betali onim, katere ste vpregli v soci- j jalizem., Ali šo mar delavci plačevali j socijalističnega agitatorja' Kristana za slabe čase? On jim je obetal dobre čase, in delavci so ga za to tudi dobro plačali. Hinavci in sleparji, kjer so obljubljeni dobri časi, za katere so preslepljeni delavci vtaknili v žep po Ameriki pohajkujočemu Kristanu $1,-(XX). Od Kristanovih obljub delavci, niso siti, ampak še zmerpm lačni, dočim voditeljček in agitator Kristan še zmerom širi socijalizem za gotov denar, farba ljudi, lepo bogati in dobro živi kakor Zavrtnik, Petrič, Kunda & Co. Delavci, postali ste napredni — biez Boga, brez cerkve in molitve -— a pri vsej svoji naprednosti ste lačni. Socijalizem vam je odprl oči in izobrazil tako, da niti ne veste, kdo je vaš sovražnik, kdo vas skube in sle-pari. Socijalisti po Združenih drža vah, vi pravite, da ste napredni, ker so vam oči odprli Svoboda, Prolet. in Glasilo; dobro, pa bodite napredni; vprašam vas pa, koliko se vam ob vsem vašem napredku godi bolje kakor Slovencem v Jolietu, ki se nc dado
slepariti socijalističnim voditeljem? Koliko, koliko bolje? Koliko izmed vas je lačnih, a vaši voditelji so siti! Ali ne strada danes mnogo brezver-nih, naprednih socijalističnih delavcev? Kaj vam je torej dobrega do-nesel socijalizem? "Katoliška cerkev je kriva vsega zla" kričijo delavcem socijalistični apostoli; a državo Belgijo preveva katoličanstvo tako kakor nobeno drugo državo, in belgijski delavec vživa blagostanje tako, kakoršno noben drug delavec na svetu. Katoliška cerkev torej ne ovira blagostanja delavstvu. "Kapitalisti so vsega krivi", kriče zopet drugi dan taki apostoli. A kdo vas vpraša, kdo je kriv nezadovoljnosti med delavci; vi, socijalistični voditelji ste obetali, da boste ne samo sebi ampak vsem delavcem naredili raj, presrečni raj že tu na zemlji, torej držite obljube svoje in naredite jim ta raj brez kapitalistov in kapitala. Naredite vendar nekaj za delavce; do zdaj ste samo jemali iz delavskih žepov. Zavrtnik, Petrič, Kunda & Co., pomagajte delavcem, ker na cente so že pokupili Proletar-ca, Svobodo in Glasilo! Ali je socijalizem samo humbug? Da, socijalizem kakršnega oznanjajo današnji apostoli, je samo humbug, ki koristi samo apostolom. Če so se, in kolikor so se izboljšale delavske razmere, gre hvala za te delavske pridobitve samo proti-socijalistični zvezi "American Federation of Labor", ki šteje nad 2 milijona članov; a to zvezo, ki je za delavce vsaj nekaj pridobila, sovražijo s celim srcem socijalistični voditelji zato, ker za delavce vsaj nekaj pridobi, dočim socijalistični voditelji delavstvu povsod in zmerom škodujejo. Res je tudi nekaj socijalistov pri Am. F. of L.; a oni socijalisti, ki so se prikradli v to zvezo, igrajo ulogo špijonov in delajo samo zdrahe in ovire; radi bi si prilastili vladarstvo v tej zvezi, pa ne gre, ker pretežna večina članov predobro pozna in zato prezira sleparsko socijalistične kričače, ki ne znajo drugega, kakor blatiti in grditi katoliško cerkev in njene služabnike.
Tudi Petrič je pri protisocijalistični zvezi A. F. of L., če tudi ta zveza nikdar ne napada vere in duhovnov. Zakaj je pri tej zvezi, ki ne dela po njegovih zapovedih? Zato ker ve, da samo ta zveza res stori nekaj za delavce; od socijalizma pa ve, nima pričakovati drugega, kakor kar izslepari kot urednik in voditelj iz žepov delavcev.
Slovenski delavec, obrni še ti hrbet takim zajedačem v socijalistični stranki; pokaži, da si res napreden in o-stroviden in da se ne pustiš goljufati od takih sleparjev, ki hočejo samo tvoj denar. Kar so socijalisti pri protisocijalistični zvezi American Federation of Labor, to so brezverci v naši katoliški jednoti; lepo in sladko govore za napredek (napredek je bo-gatajstvo in brezverje) in blagostanje delavcev — ne verjemi jim, ker tudi oni so sleparji, ki mislijo samo na svoje žepe. Varujte se jih!
VOZOVI
za razvazanje
(Delivery Wagon*)
Ne pozabite, da imamo veliko zalogo vseh vrst vozov, primernih za vsak posel. Imamo pa največjo zalogo vozov na springe, ki so dosebno primerni za razva-žanje blaga.
Pa tudi zamenjamo nov voz zava-vašega starega. Dajmo zamenjati.
Posebna cena $45.00
Merchandise Clearing House
Cor. Cass and Joliet St. Joliet
| Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 |
Uradne ure: §E 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. f
Ob nedeljah od 10. do 12.
| Dr. S.Gasparovich |
= i = Dentist :: Zobozdravnik
1 Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 405.
| JOLIET, :-: ILLINOIS, j ................................................................................
Chicago Phone 788 N. W. Phone $
James L; McCullocl
t -i MIROVNI SODNIK
IN JAVNI NOTAR.
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefferson Street, nasproti C^ House, Joliet, I1L
i
£ mali oglasi.
Kdor kaj išče za vsakokratno priok-
čenje po 25c. Za zahvale, naznanila in drugo p« J centa od vsake besede
KONJ, DOBER ZA TEŽKO DELO, se proda takoj. Več pove: Joliet Slovenic Bottling Co., Joliet, 111.
RAD BI ZVEDEL ZA MOJA DVA sinova Janeza in Franceta Zabuko-vec, doma iz Starega Trga pri Ložu na Notranjskem. Prvi je bil nekje v Michiganu, a drugi v Wisconsin1.!. Ker mi ni sedajno njih bivališče znand, zato jih prosim, da se mi zglasita, svojemu očetu, ker jima boni zelo hvaležen. Jernej Zabuko-vec, 530 Matthcrs St., Peoria, III.
Union Coal & Transfer Co
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and. l^nrnitiire Moving-
Chicago tel. 4313.	Northwestern tel.
šte i
Slavni
RAP
Zanin
Chi, 8®rtn streljj ajidv
aika ■je sai ■inski od en vilke so lo To
za let
k<> p(
Ass0( doblj, vštev v zat dni p
Šk( Ustih Po: zja i, JHan v'sled čitisk 8a oi
..
Hh jf tan
! 9v
stevi Host
19] 191 191 19] 1* 19(
1»
I9< 191
}9|
0+04 ♦OtOMM^O^OtO^OtO^OMM ♦O+OWtO+O+O^©«)^*«^
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
3?i"jte "Elk Brand" pivo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.

Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
EAGLE EXPORT
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Od telefona 405.	S. Bluff St.. Joliet.»