Iz poročila o delu krajevne konference SZDL Ajdovščina
Rezultati različnih akcij in samega dela kažejo, da smo bili pri širših družbenih akci-jah uspešnejši kot pri trajnem razreševanju različnih vpra-šanj s področja delovanja so-cialistične zveze. To pa tudi ni lahko, ker še vedno ni ustrez-nih spodbud posameznikov, stanovalcev, članov različnih organizacij, njihovih vodstev itn, za učinkovitejše razreše-vanje različnih vprašanj. Upa-mo se trditi, da je politična in samoupravna organiziranost KS dosegla tak nivo, ki zago-tavlja vsakomur, ki se želi or-ganizirano vključevati, tudi ustrezno možnost za aktiv-nost. Poudariti moramo,da se je dejavnost krajevne organi-zacije SZDL odvijala oziroma odražala pretežno v delovanju družbenopolitičnih in družbe-nih organizacij ter društev prek družbenega centra zlasti ob množičnih akcijah.
Ko obravnavamo delo orga-nov krajevne organizacije SZDL, je potrebno posebej iz-postaviti delovanje koordina-cijskega odbora za kadrovska vprašanja in volitve. Odbor, v katerem so delegati vseh DPO in družbenih organizacij ter društev na območju KS, je aktivno deloval in v praksi uresničeval sprejeta načela kadrovske politike. S stalnim evidentiranjem, z razgovori z evidentiranimi vključeva-nju v družbeno delo, z uspo-sabljanjem in dajanjem po-moči različnim organom KS, je bil koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in voli-
tve eden najaktivnejših v KS. Da bi zagotovili, da bo kar največ delovnih ljudi in obča-nov vplivalo na oblikovanje celotne politike na območju krajevne organizacije SZDL ustanavljamo tri terenske od-bore SZDL. Terenski odbori ne smejo biti samo podaljšana roka KK SZDL, temveč mo-rajo predstavljati zaključeno delovno politično telo s svo-jim programom dela, ki mora biti medsebojno usklajen v okviru KK SZDL, KS in obči-ne. V praksi bodo morali te-renski odbori SZDL upošte-vati tudi določene zahteve sredine, v kateri bodo delova-li. Vsi delovni ljudje in občani v KS pa se bodo morali zavze-mati, da bodo programi dela terenskih odborov taki, da bo-do blizu ljudem, da jim ne bo-do odtujeni in da ne bodo šli mimo problemov, želja in za-htev, s katerimi se delovni lju-dje in občani srečujejo v svoji sredini.
Stanovanjska samouprava v KS je organizirana v skladu z zakonom. Ugotovimo lahko, da se delegatski zbori stano-valcev še niso v celoti uvelja-vili ustrezno pri uspešnem ra-zreševanju vprašanj na tem občutljivem družbenem po-dročju. Ob zahtevni in pestri problematiki se njihova vloga še vedno zožuje zgolj na servi-sno dejavnost ter zbori stano-valcev v stanovanjskih hišah in hišni sveti; čeprav so izvo-ljeni še ne opravljajo svoje družbene vloge.
Enotna je ugotovitev,da bo-do pri pri tem potrebni na-daljnji napori in pomoč stano-vanjske skupnosti in družbe-nopolitičnih organizacij v ok-viru SZDL neposredno preko terenskih odborov SZDL, zla-sti pri širitvi vloge in vpliva zborov stanovalcev in hišnih svetov. Družbena aktivnost delegatskih zborov stanoval-cev, zborov stanovalcev in hišnih svetov v stanovanjskih hišah, pa je že bila izpričana pri nekaterih pomembnejših družbenih akcijah, kot so sa-moprispevek II, volitve, pro-gramiranje in izvajanje inve-sticijskih del na hišah in po-dobno.
Tudi poravnalni svet kot sa-mostojni družbeni organ KS, ki obravnava spore med obča-ni, se do sedaj še ni uveljavil. Z njihovo novo vlogo, se pri-stojnosti in obseg dela bistve-no povečujejo. Podobno je s svetom potrošnikov, ki še ne deluje tako kot bi moral.
Vsekakor pa je potrebno članom obeh organov v KS dajati več podpore in pomoči, tako pri usposabljanju članov teh organov kot pri koordini-ranem reševanju posameznih vprašanj, kar je zlasti naloga SZDL.
Ljudska obramba in druž-bena samozaščita ter civilna zaščita postajajo v KS sestav-ni del življenja krajanov. Na tem področju se vlagajo na-daljnji napori v podružblja-nja obrambnih in samozaščit-nih dejavnosti. Izobraževanje kadrov poteka po predvide-nem programu, večji napori pa bodo potrebni pri izvaja-nju vseh samozaščitnih ukre-pov v posameznih stanovanj-skih hišah. SZDL kot enotna fronta vseh organiziranih so-cialističnih sil mora postati družbenopolitični prostor v katerem bodo delovni ljudje in občani uresničevali akcij-sko in politično enovitost na področju družbene samoza-ščite.
Imamo varnostno oceno in varnostne načrte, o katerih pa so potrebne še širše razprave v vseh sredinah, da bi se tudi ti dokumenti lahko stalno do-polnjevali z mnenji, stališči in predlogi krajanov, ki bodo le tako lahko zavzeti nosilci ak-tivnosti na tem področju.
Ugotavljamo, da se sistem družbenega načrtovanja v KS sicer uveljavlja, čeprav so tu še različne objektivne in sub-jektivne težave. V KS je bil sprejet samoupravni spora-zum o osnovah plana KS za obdobje 1976-1980. Plan ra-zvoja je dobro sestavljen in izraža zahteve po razvijanju KS.
Glavna ovira sistema druž-benega načrtovanja v KS je v tem, da je načrtovanje v KS še vedno preveč zaprt proces in največkrat ločen od drugih nosilcev družbenega načrto-vanja. Načrt razvoja bi moral biti tisti dokument, na podla-gi katerega bi lahko delovni ljudje in občani združevali ti-sti del sredstev ustvarjenih v TOZD za skupne potrebe na območju KS. Pri sedanjem "planu razvoja lahko ugotovi-mo, da so temeljne in druge organizacije združenega dela le v redkih primerih sodelova-le pri sprejemanju smernic ra-zvoja KS. Verjetno je vzrok
tudi v tem, da je združeno de-lo pričakovalo več pobud s strani KS. Upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, da sa-moupravne organizacije in skupnosti v KS Ajdovščina zaposlujejo predvsem delov-ne ljudi iz drugih KS in občin, kar zmanjšuje interes povezo-vanja v KS, kjer je sedež teh organizacij.
V letu 1977 je bil v KS v sodelovanju z občinskim sve-tom zveze sindikatov Ljub-ljana Center ustanovljen svet delegatov osnovnih organiza-cij sindikatov delavcev v te-meljnih in drugih organizaci-jah združenega dela, ki naj bi spodbujal neposredno pove-zovanje s krajevno skupnost-jo. Svet delegatov še ni zaži-vel. Glavna pozornost je bila posvečena razumevanju vlo-ge sveta pri iskanju skupnih interesov med OZD in KS in pripravam za ustreznejše pla-niranje v bodoče. Delegati so spoznali nove razsežnosti in možnosti povezovanja med OZD in KS. Sedaj deluje v skupščini delegatov KS 16 de-legatov OZD. S sklepom o merilih, načinu izvolitev in delegiranju delegatov ter o številu delegatskih mest v KK SZDL pa je določeno, dabo v krajevni konferenci 9 delega-tov OZD. Glede na to, da člani sindikata uresničujejo dobr-šen del svojih pravic, dolžno-sti in odgovornosti ter s tem svojih interesov tudi v kraju bivanja, je nujno, da se sindi-kat kot najširša organizacija delavskega razreda ustrezno poveže tudi v krajevni konfe-renci SZDL.
Informiranju krajanov o de-javnostih samoupravnih orga-nov KS in družbenopolitičnih ter družbenih organizacij in društev, zborov stanovalcev in o drugem smo v krajevni organizaciji SZDL posvetili premalo pozornosti. Zaveda-mo se, da bomo v zvezi s tem v bodoče morali storiti še več, zlasti pri posredovanju takšne informacije, na osnovi katere se bodo krajani in njihovi de-legati lažje odločali in obliko-vali stališča in to že v KS kot temeljni samoupravni skup-nosti.
Prav je, da se je v krajevni organizaciji SZDL spremljajo tudi delo in učenje pionirjev na osnovni šoli Prežihovega Voranca. Želimo imeti takšno osnovno šolo, ki bo pomem-ben sestavni del KS in mesto razreševanja številnih vpra-šanj naših krajanov v zvezi z vzgojo otrok - bodočih sa-moupravljalcev. Cenimo na-pore vzgojnega kolektiva v tej smeri. Za doseganje teh ciljev je bila KS zavzeta z napori za zagotavljanje prostorskih in drugih pogojev za delovanje celodnevne šole.
Vsebinske, kadrovske in or-ganizacijske priprave na voli-tve v organe krajevne samou-prave in na volilno sejo nove KK SZDL so se pričele že v septembru 1977, kadrovski del priprav pa smo združevali z napori za pripravo kandidat-nih list za izvolitev članov de-legacij za zbor KS in skupšči-ne SIS. To priložnost smo že-leli izkoristiti za to, da bi jo KO SZDL bolj utrdili. V fe-bruarju pa smo opravili voli-tve v skupščino delegatov KS in drugih organov, ki jih pre-dvideva statut KS.