50. številka. »nje za. torek 2T7.. aprila 1897. (▼ Trutu, t torek zjutraj dne 27 aprila 1897.) Tečaj xxn. „bdihost1* Uhaja p« trikrat na teden T ieatth i»-Aanjih ob tOVktll, 6««vtklh )n •obotMb« Z jutranje izdanje ii-haja ob 6. uri zjutraj, TeJerno pa ob 7. uri Tefler. — Obojno isdanje stane: r.» JsdenniMeo . f. 1.—, ia*«n Avstrija f. 1.50 s*'tri massc. , „ 3.— . a > pol let« . . 4 8.— * ■ » — j» Vi« leto . . . 11- • > ■ i"-— a«r*fcilM Je plačevat! aaprsj m uriiki hr#j priložene naročnine te aprava m •ztra. pa*fce»lčro številke »o dobiTajo t pro-dajalnlofth tobaka v 1 ratu po S nrfc. lsv<«n Trsta po 4 nvi. Oflaal M rakune po tarifa ▼ petitu; aa naslov« i debelini Orkani ae plačuje prostor, kolikor obveza navadnih Tratie. PosUna. osmrtnice in j aru« zahvale, d«* naM oglasi itd. ae računajo po p^rodbi, Vai dopisi naj «o poi.iljajo uredništvu ulica Caserraa it. iS. V iako puno mora biti frank orano, ker nefrankorana ae n# sprejemajo. Rokopisi se nn vračajo. Naročnino, reklamacije in oplas* apro-jemo upr tmniitvo ulica Molir.o pie-colo hSt. 3, II. nadfit. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprta reklama eije ao prosts poštnine. 61 Iiti6neg* druAtv« xm Primoriko, i«k«iM J« moti' Zložni na delo! Ne odajmo se! Čudno ae bode zdelo to marsikomu in vendar je resnično, da so nasprotniki nafti se stoji mi zneagami o letošnjih državnozborskih volitvah veliko več zgubili, nego pridobili. Res je sicer, da so se v bolesti krčila slovenska srca, ko je peklenska sila — n*jčudneja koalicija, zasnovana za omenjene volitve —, porazila veterana slovenskih poslancev, nujkoucilijant-nejega moža tudi do Nemcev in Italijanov (aoveda takih, a katerimi je možno govoriti trezno) in voditelja tržaških Slovencev: milega in priljubljenega nam Ivana Nabergojal Res je sicer, da smo v hipni konsternaciji, omamljeni po silnem udarcu, ki so nam ga zadali združeni sovražniki, sami menili, da je ta udarec smrtonosen za nas. Ali Bog je pravičen: danes zremo vedrejim očesom in nadobadneja so čutstva, ki nas prekinjajo danes, nego so bila ona, ki so nas preiinjale kedaj poprej. Nasprotniki so >[ priborili nrajjotno matari-jalno zmago; ali — in to je najznačilneje — danes se jim vidi na licu, da re morejo biti veseli te zmage. Onih dnij, ko je kruto nasilstvo, ko je prevara in laž, ko je gaženje pravice iu movAl® in zakonov praznovalo svoje najgnusnije orgije, onih dnij se je pač razlegalo huronsko tuljenje po tržaških ulicah, ki je kakor oster nož rezalo v naša srca; ali danes že je potihnilo zmagozivestno kričanje po laških listih, kajti dejstva so jih nepričakovano hitro jela biti po zobeh, da morajo — po-Bluževaje se vse bogate frazeologije svoje — p r e d svojim občinstvom braniti svoje apostole in namišljene odrešnike a vat rij? k etra italijpnatva iz dosedanje .sužnosti*. Dane? ti listi "'-o več ljudski tribuni, pred kateri«! se valja v prahu velika masa, ampak danes jim je naprtena naloga one vrste zagovornikov, ki morajo dokazovati, da j« belo, kar je v resnici črno, ki morajo braniti zločinca in zatejavati zločin. Vso svojo zgovornost morajo upotrebljetati v to, da dokazujejo svojemu ljudstvu, da ni bilo p ve varjeno, kamoli da bi mu mogb govorirj, da je kaj pridobilo. Vsskako PODLISTEK -—r Fromont mlajši & Risler stara 87 ROKAM. — Francoski »pisal Alpkonaa Daudat, preložil Al. B. — „Zakaj, ako ste mene ljubili?* je vprašal Fran tiho; „ako ste mene ljubili, zakaj ste vzeli mojega brata?" Ona ni zganila niti a trepalnicami. »S tem, da sem vzela Rialerja, sem se približala tebi. Dejala sem sama pri sebi: Žena mu nisi mogla biti. Dobro, bedi m m sestra. Potem ga bodeš vsaj smela še vedno ljubiti iu ne bodeta vse žive dni daleč vsaksebi. Ah ! to so otroške sanje, kakor jih sanja dvajsetleten človek, a izkušnja nam le prekmalu pokaže njih ničevost... Od tedaj vas nisem mogla ljubiti kakor .sestra, Fran, pozabici vas tudi nisem megla, zakon mi ni dopuščal tega. Da imam drugega moža, mogoč", da bi bila pozabila... a z Rislerjem je bilo nemogoče ! Neprestano je govoril o vas, o vaških uspehih in bodočnosti vaši.. To je Fran rekai, to j* Fran storil... kako vas Ijnfci, siromak ! Najgroznejše pa je bilo zame, da vam je brat podoben. Po hoji, obrazu in posebno po glasu sta si toli jednaka, da kritično polnjenje to, v katerem se nahajajo laška gospoda t A kako ae je stvar zasukala na naši strani po onih usodnih porazih ? Drugače, veliko drugače, nego so se nadejali kleti sovražniki naši, in bolje, veliko bolje, nego smo pričakovali mi sami! Bolest, ki je stiskala srca širom vse Slovenije in solze, ki so rosile iz oči slovenskih mož in žena, mladeničev in deklet, ko nas je zalotila ljuta nesreča, porodile ho naru zlatega in plemenitega sadu, donesle so nam, po čemer smo hrepeneli najbolj, in kar nas jedino more rešiti, kar nas jedino more dovesti do zmage: zloge, bratoljubja in pojavov sočutja, ki povzdigajo danes srca naših okoličanov-mučenikov. Ni prazna fraza to, ampak povsem zanesljiva poročila zatrjajo, da se mnogo okoličanov solz6 na sedanjih pojavih sočutja od strani rojakov izven tržaškega ozemlja. Od rodoljubov v Kobaridu in Rihemberku, v Vipavi in na Razdrtem, v Ljubljani in na Štir*kem itd., prihajajo mili darovi, ki naj bi ublažili bedo naših okoličanov in ki naj jih tolažijo : „Vztrajajl--, saj niste aami! Ne klonite duhoia, saj smo mi z vami, mi vali bratje, ki čutimo % vami, ki se veselfmo z vami. in žalujeno z vami 1 Jedna družina smo iu veže nas vseh sveta vez sorodstva ki vilw Dobro je došla materijalna podpora našim bednim rodbinam okoličanskim ; ali neprecenljive vrednosti je moralni dobiček dokazov sočutstvo-vanja, medsebojnega zanimanj«. — slovenske solidarnosti! To bodri zavedne, to iviga mlačne, to nas krepi duševno vseli! Zlato je cvetje, ki je vsklilo iz tal. namočenih slovenskimi solzami v*led volilnih porazov, zlat mora biti tudi sad, ki se razvije iz teg* c^etia. Preokoruo je n*3e pero, da bi mopli primerne izraziti čut hvaležnosti do onih rodoljubov po deželi, ki nabirarjem miiodarov za naše okoličane vzbujajo v našem ljudstvu čut vzajemnosti. Posl. Spinčič je ▼sUiknil v svoji pa-trijotiški skrbi na zadnjem občnem zhern pol. društva .Edinost' : Umira-oči va* poz ira*ljajo ! Ia vi, rojiiki dra?i. dobra srca slo*eti*ka, ste prihiteli se svojimi čini krAčan^ke in bratske liubeatni, da ulivate balzama r ,-rca onih, wa katere je mislil sem večkrat v njegovem obje'ju zatisnila oči tekoč: On j»... Fran!... In ko sefu poteio videla,da me je ta pregrešna misel pričola neznoeuo mučili, da me preganja noč in dan, sem se jela omamljati. Udala sem se Georgean, ki me je že dlje časa zasledoval, izpremenila svoje življenje ter se udala zabavam in razburjenosti. Toda v vsem tem veselem vrvenju — veruj m: to, Fran ! — nisem nehala misliti na te, koprneti po tebi. Ako ima sploh kdo pravico, na odgovor poklicali me zaradi mojega ravnanja, ti je gotovo nimaš.. kajti ti « — da-ai aoper svojo voljo — iz mtne naredil to, kar sem!" Umolknila je. Fran se je ni upal pogledati... zdela se mu je prelepa, preveč poželjenja vredna, in bila je žena njegovega brata. Tudi govoriti se ui upul. Nesrečnik je čutil, da ae strast mogočno vzbuja v njegovem 8rou 'a da ^ode odslej vsaki pogled, »!«aka beseda, vsaki pojav življenja: ljubezen. In ona je bila žena njegovega brata! ,Oh, kako nesrečna, kako naarečna sva oba 1" je rekel ubogi maščevalec ter le zgrudil poleg nje na divan. naš istrski sokol, in pokatali ste narodu slovenskemu pot, po kateri mora hoditi, ^ako hoče, da mu ozdravijo zopet — umirajoči! Pot sloge je to, pot vzajemnosti, pot medsebojne podpore, ne le materijalne, ampak tidi moralne, pot strpljivosti in prizanesljivosti do brata v ono veliko svrho: zložnega dela zablaginjo narodal Tu smo torej, da povem«, kar smo hoteli reči že gori: nasilstvo nasprotnikov ob zadnjih volitvah je vzbudilo v nas primorskih Slovencih zavest e veli ki nevarnosti, ki nam pretil Dobiček naš od te probudivše ae zavesti je neizmeren: naše vrste so se stisnile, medsebojni prepiri so potihnili — združila nas je šiba na ukupne delo! Kar se sedaj dogaja po Istri, na Tržaškem in po Goriškem, to so pojavi, kakoršnih še ni videl naš narod. Narod, spojen v trdno falango, je postal zarod značajev, narod mož, katere prešinja le jedna sama misel: rešimo a v o j zaklad, rešimo svojo narodnost, dano nam od Boga! Misel in skrb za svoje rojstvo, za svojo kri, za svoje čut-stvovanje, nas j« združila. Ljubezen do domovine in do naroda je premagala v na* na Primorskem duh cepljenja in sklopila je naše sile na akupno obrambo! Ako ostane tako, ako nas bodo taka čutstva spajala tudi v bodoče, potem se ne bojimo za svojo 'bodočnost. Združeni moramo priti do zmape! Združeni bodemo mogli zdrobiti vsako sovražno silo, bodemo mogli porušiti vsako so-vražno koalicijo! Da, velika je razlika med našim in naših nasprotnikov današnjim položenjam: oni, zmagovalci, ?o poparjeni, mi pa še le u s tajamo sedaj moralno. Poraz, o katerem so menili, da nas poruši za veduo, je le vzbudil v našem ljudstvu zavest o svoji vrednosti in o svojem dostojanstvu ; vzbndil je v nas one sile, ki so nas se le prav postavile po koncu. O da: Bog je pravičen! Sedaj pa le na delo, na zložno delol Zlasti gledć naše organizacije po deželi smo še le v povojih. Tu bode trebalo mno^o in hitrega dela. Že teteo le k^aji (razen že pri Slovencih naštetih) : Žalboru^, Novigrad, Sv. Lovred, Umag, Vrsar, Poreč, Rovinj, Bal, Vodnjan, Fazana, Galežan in Pulj; njih prebivalci govore brez iajeme beneško narečje. Hrvati okoli Pazna jih imenujejo Latine in imajo jih za zvite ljudi. V zadnjih 15-20 letih se je poitali-jaačilo tudi mnogo Hrvatov v Materadi in Petrinju. O zadnjih štetvah se niso več ozirali na narodnost, ampak le na „občevalni jezik*, zato nimamo natanjčnih podatkov, koliko prebivalcev spada tej ali drugi narodnosti. Leto 1850. je bilo zadnje, ko so šteli še po narodnosti, in tedaj so našli v Trstu z okolico 26.948 Slovencev (P. Kozler jih je računal leta 1854.: 33.414) in 51.695 Italijanov, v Istri pa 38.878 Slovencev, 88.343 Hrvatov in 85.778 Italijanov. (Kozler je računal 38.000 Slovencev, 136.000 Hrvatov in 61.000 Italijanov.) Po občevalnpm jeziku so našteli leta 1880. v Trstu 26.263 Slovencev in sicer v mestu le 2.817, (v predmestjih pa 12 812), 88.887 Italijanov (v predmestjih 36.605), 5.141 Nemcev, 126 Srbohrva-tov, 92 Čehov Litega leta je bilo v Istri: Hrvatov 121 732, Slovencev 43.004 iu Italijanov 114.291. Leta 1890. so našteli v Trstu 27.725 Sloven-cev (8564+9332+9829), 100.039 Italijanov, 7107 Nemcev, 404 Srbohrvate in 140 drugih. V Istri je bilo leti 44.418 Slovencev (v Koprni ni 27.343, Vološcini 13.640, Puljščini 1.560, Poreščmi 1.427, Paziuščini 390 La^injičlnl 49), 140.713 Srbohrvatov, 118.027 Italijanov in 5.004 Nemce. Najčudnejše je, kako je tako silno poskočilo število Italijanov v Trstu, čeravno vemo, kako zelo se «ele Slovenci v to mesto s Krasa in z Goriškega sploh. Gleda skoro j^duakomernega števila Slovencev v I*tri je treba opomnit«, da so I. 1890. čteli prebivalca rnuogih v,isi za Hrvate, kateri so poprej veljali za Sioveuce, u. pr. v buzetski občini v Vrhu, Soviiijaku, Draguču in mestu Buzetu. L. 1890. so razločevali Slovence le še v Movražu, Sočergi, in deloma v Cinici. Tudi Italijanov izkazujejo v Istri kakih 25 tisoč preveč. Zlasti v občinah Umag, Buja in Oprtlje zapisali so premnogo Hrvatov za Italijana. Ako te odštejemo, uajdemo, da biva v resnici v Istri le okoli 93.000 Italijanov ali 30%. PoliUAke vesti. V TRSTU, dne 26. april« 1897. Cesar Fran Josip v Peterburg u. Včsraj je t^raj nastopil niš vitežki vladar svoje potovanje v Peterburg. Večui iu pozuani nasprotniki jedini zdrava politike, ki more nej^olje ščititi interese monarhija avstro-ogerske — pametnega uporazuialjeuja z sosednjo veliko državo rusko — so si prizadevali sicar dol^o, da bi označili sedanje potovanje cesarja Frana Josipa v prestolnico rusko le kakor čin kurtuazije, to je, le kakor povračilo za obisk carja Nikolaja na Dunaju. Drugi ljudje seveda, ki ne gledajo sveta )e skozi rusofobske naočnike mednarodnega židovstva, si> trdili, da že lanjski prihod carja Nikolaja na Dnnaj je bil velike politiške važnosti, ker je ta obisk smatrati kakor pripravljavni korak boljim odnošajem med Avstro-Ogersko in Rnsijo. Od obiska Nikolajevega pa do danes je zabeležiti velikih dogodkov, sosebno na gnilem telrsu države turške so sa jele rapidno razvijati stvari. Pojava tega razvoja sta ustanek na Kreti in njega posledica: turško-grška vojna. Za veliko vztočeo vprašauje samo je le neznatnega pomena, ali zmaga v tej vojni Turčija, ali pa se dogodi čudež — v katerega pa danes ne veruje nikdo —, da ostane Grška zmagovateljica, kajti vztočno vprašanje je postalo akutno, a rešiti je morajo evropske države, v prvi vrsti pa naša država in Rusija, ki sti interesovani v prvi vrsti. Z ozirom na to vprašanje je torej potovanje našega cesarja v Peterburg velike, svetovne, zgodovinske važnosti. Evropska politika je stopila vsakako v nov stadij. Do pred kratkim je verjela Evropa kakor v sveti evaagelij, da vztofino vprašanje more reiiti le velika vojna med Avstrijo in Rusijo in trojna zveza [se je smatrala kakor poosebljeno nasprotstvo do Rusije. Ne treba praviti, čegavo delo da je bilo to, da se je tako krivo razumevalo razmerje med koristmi Avstro-Ogerske in Rusije. Doma so netili Madjari plamen nezaupnosti, a za hrbtom jim je bil vnanji, nemški vpliv» Ta vpliv si je prizadeval na vse možne hačine, daje sejal seme razdora med obema državama, a je tiral svije hinavstvo in nelojalnost tako daleč, da je za hrbtom naše države iskal sveze z isto Rusijo, o kateri je trdil, da je poosebljena nevarnost za evropski mir. Ali vso to igro intrig je premagala Rusija se svojimi dokazi skrajne miroljubivosti, se svojim lojalnim in odkritim postopanjem. Najsijajneji dokaz svoje miroljubivosti pa je podala Rusija povodom sedanjih homatij na Kreti in ob spopadu ned Grško in Turčijo. Rusiji ni trebalo nič dru-zega, nego da le s prstom migne in danes bi bile že mobiIiz«vane vojske Srbije, Bolgarske in Črnegore. — Balkan bi bil v plamenu, a gorelo bi v naši soseščini. Rusija ni storila tega, kar bi bila lahko in v svojo korist, in ker ni storila, proglasiti jo smemo glavnim stebrom evropskega mitu v sedauji dobi. Ta dejstva so morala razpršiti nezaupanje, taki dokazi lojalnosti so morali privesti do zmage spoznanje, da vojna med Avstro-Ogersko in Rusijo ni neizogibna stvar, marveč da je možno spo-raznmljenje iu zadoščenje obojestranskim interesom Ina Balkanu. Sporazumljenja je želeti tem bolj, ker, kakor stvari stoje, po eventuvalnem spopadu , mel našo državo in Rusijo tudi na strani zmago-i valca na bi bil dobitek v nikakem razmerju z j žrtvami. Narodi avstrijski spremljajo svojega vitež-1 kega vladarja na njega potovanju v Peterburg z i iskreno željo, da to potovanje razprši slednjo meglico nesporazumljenja. In ves svet sodi, da je ! sporazutuljenje gotova stvar. i Posebno važnost pa zadobiva približevanje med Avstrijo in Rusijo po okolnosti, da se isto vrši , poleg trozveze in je ta poslednja razveljevliana, j vs«g glede na vztočno vprašauje. To je že ja&no, daje ; jeden Člen troz veze, Italija, ostal popolnoma na strani, i da se niti na imenuje v računih, ki jih bosta skle-j pala v 1'eteruurgu cesar Frau Josip iu car Niko-< l<*j. T« j« vf lik dohitele, rta tftli rmnaravna kom-j binacija, kakoršua je vsakako trozveza, ni več I podlaga za reševanje vztočnih homatij. Ako bi j hoteli rešiti vztočno vprašanje po tro,'.vezi in prebiranjem Rusije, bila bi svetovna vojna neizogibna, tembolj, ker j? tudi brezsrčna Anglež« bntela kuhati svojo juhico na ognjišču trozveze, ker je hotela le izkoriščati to poslednjo za svoje intrige proti Rusiji. Sojebno mi avstrijski Slovani moramo le iskrenimi simpatijami pozdravljati sesiausk obeh vladarjev v Peterburgu, saj je ta sestanek velik poraz slavofobstva evropskega. Nj. Val. cesarja Frana Josipa spremljata tudi nadvojvoda Oton in ministar za vnanje stvari, grof G o 1 u c h o w s k i, a na posebno iz< raželto željo carja Nikolaja tudi načelnik generalnega štaba, baron B e c k. Že sestava spremstva cesarjevega priča o veliki politični pomembnosti tega potovanja. — To pot stopi na5 c^sar s^dmi-krat na ruska tla. Prvikrat se je sešel naš cesar / carjem Nikolajem I. v Vršavi dne 21. maja 1849., ko se ja Avstrija obrnila do Rusije za pomoč proti revoluciji na Ogerskem. Ruskim ministrom za vnanje stvari je imenovan prrof Aluravjev, dosedanji voditelj tega ministerstva. Dobro srce carjevo. Car Nikolaj n. je izdal ukaz, s katerim se je odpravil zemljiški davek, uveden v letu 1863 za Poljake na Ruskem. Car se nadeja, de bode ta znak carskega odpuščanja tem bolj vspedbujal poljske posestnike k mirnemu in vspesneinu razvijanju gospodarskih sil. — Ta imamo zopet dokaz, da car Nikolaj niti ne misli na tlačenje Poljakov v Rusiji. Grško-turSka vojna. Ako smemo verjeti poročilom z bojišča, se je Grkom baš za njih velikonočne praznike izneverila sreSa: vojna se je zasukala tako, kakor se je morala ebrniti prej ali pozneje z ozirom na močij obeh vojujočih se držav. Turki so torej zgoraj in oddelek njih vojake pomika se po larifiki planjavi na Lariso. Ta oddelek je bil zadel na Grke. Vnel se je takoj had boj, ki je trajal IVa ure io te je za vršil z zmago Turkov. Turki sj zasedli sela, ki so jih ostavili Grki. Toda, predao so došli Turki na pot proti Lariai, vzeli so Grkom z nova prelaz Timavos in zmagali so v bitki pri Mati-ju, trajajoči 6 ur. Grški viaovni poveljnik, prestolonaslednik princ Konstantin, je vsled *ega se svojim generalnim štabom zapustil Tiiuavos in Lariso. Umaknil se je na jug, v Fersalo. Kakor zatrjujejo iz Aten došle vesti, je udarec, ki so ga dobili Grki v Tesaliji, iste naravnost uničil. Cel6 Lariso so Grki opustili vsled ttga in se umaknili na Jug ; toda grška vojska da se u-mika v popolnem redu. Iz Catigrada javljajo, da ni poročil o položaju v Ephu. Zna se pa, da se Piri u »t i ja. Suditi je, da so tu revolueijon&rni> gibanje provzro-fiili aahouitd«in^ki Arj&uti, ki so bili pozvani, da brauijo Jamno. Na dunajski borzi se je predsinočuera razne-sel glas, da je grška vsi-oena eakadra pričela bom-bardovati Soiuu (?). O zapndni eska lri javlja pariška „Ageuce Havas" v popolnitev ie javljenega, te-le pod rob nohti: Zapadna grška e.^kadra je o-stavila Krt' ier udplula pred SauU t^aranu, kjer so velika turška skladišča živeža in stieljiva. Bom-bardovanje je trajalo 6 ur in med tem se je vnelo veliku skladišče. V skkdišču je bilo iskalo varstva okolu 600 Turkov. Le ti so sedaj bežali v utrdbo. Oko!u opoludne je eskadra izkrcitla par stotin vojakov. Na io je sledilo z nova bomtardovanje in sledi.j.č to obkolili utrdbe iu uničiii skoro vse važniSe zrradbe. Tnrška posadka je pobegla v bližnii gorovje iu pričela od tam streljati na Grke, tud* GrAi Lupo vi so jih pregnali. Janini!ra ie podba, ki jo je v neki brzojavki urekei sivolasi dižavuik angleški, Gladstone, o »cdai-ji turško-ijrski vojni : „Vojn,. je delo velesil. I»t.e ž-tvuvele Čast, dnstojnjft in človekoljubje v ta namen, da bi vzdržale mir, toda izzvale so - »OJUJ i » Ep'tu, »a zapadni strani ob morju, so torej Grki srečneji. To pa vsled dejstva, ker brodovje grški., uadkiiliaje turško. Govor« se celo, da jež« mest; Pr« vt a v grških rokah. Vrhu tega se širi govorica, da je v Epiru počila splošna ustaja proti lUiški oblasti. ""i tspehi grŠlci so pa le male važ&osti v očigled porazit v Tesaliji, pač pa so dosegli Grki toliko, da do povsem rešili svojo vojaško čast. Zabeležiti treba slednjič, da je Nemčija že ponudila Grški svoje posredovanje. — Grška pa najbrž! c-dkLai to ponudbo, ktir je grška javnost proti taueuau posredovanju, posebno pa'od atraui Nemčije. Kreta zoper velesile ? Berolinski „Local-anzeigtr" javlja vest iz Kaneje, glasom katere so Sb Up ji uiki na Kleti v zvezi z grškimi vojaki, nahajaj o čini i se na otoku, dviguili zoper vojake velesn. Vojaka upornikov da koraka pod poveljstvom generala Vassosa na Kauejo. Vsled tega oibiljnega poiožiga da je Angleška pomnožila tvojo eskadro pred Kanejo za jedno oklopnico. — U-pumiki h.čfjj baje tudi na Kandijo ter da so že na rajnih točkah prekoračili črto, ki so jim jo bile zasnovale velesile kakor nevtralno ozemlje. Turke fcj v; ^li poVhOdi. Italijanski in angleški vojaki da so pripravljeni, da na prvo znamenje naskočijo na UpOllilA«. Različne vesti. Tendencijozno poročanje. .Triester Zeitaig" od 23. t. m. pifie o napadu na četvorico slovenskih dijakov na parniku „Carli- med vožajo iz Trst« Koper: „Am 20. d. Nach*»iftags wnrdea fiinf(!) slovenische Zoglinge der Labreibildungs-anst<.iL in Capodistria von drei (111; augehaiterteu Individuen aus letzterer Stadt in gioblicher Weise insultirt*. — Poročilo, došlo nam od povsem zanesljiva osebe, od očividca, pa zatrjuj«, da je bilo napadalcev najmanje 30, a list „La Sera", je pri-poznal brez ovinkov, da bi bile lahko nastale naj resneje posledice. „Triester Zeitung" je torej število napadenih dijakov pomnožila za jed-nega, število napadalcev pa skrčila od 30 na 3. Tendencija je jasna: stvar naj bi se kazala v mi-leji luci. — Dne 23. t. m. je bil 11 a 1 i j a n Albert Z a u e 11 i — ako se ne motimo, je ta junak cel6 ital janski podanik — obsojen na 14 mesecev težke ječe radi zločinstva po §. 81 k. z. in radi prestopka po § 312. V svojem poročilu o tej raz- pravi pravi .Triester Tagblatt" od 24. t. m., da je Zanelli silil nekega Josipa Pertota, da mora kričati: .Doli z Mauronerjem, živio Nabergoj!" Torej Italijan da bi bi! silil Slovenca, da inora vsklikati proti Mnuronerju in za Slovenca!! Tako poroča naš nemški list. Mi se niti ne jezicao več, ker smo se že privadili vsemu temu; le vprašati moramo povsem mirne krvi : da li tako postopanje res kaže na ono objektivnost, s katero »e toli rad ponaša neraš'ci list ? Skoro gitovo dobimo odgovor — .seveda, ako se nas bode sj&a-traio vrednimi odgovora — da je bila to le slučajna pomota — lapsus culami I — Toda nam se dozde.v., da ao v našem nemškem listu vendar nekoliko prepogoste uke slučajne — tendsncijoznosti. Po neljubi pomoti « no izročili možki podružnici družbe sv. Cirila in Metoda znesek 19 Jd. 50 nvč., ki so ga nabrala slovenska dekleta, ka-teriis ni bilo dovoljeno, da bi bile v svoji navadni slovenski noši svetile v procesiji pr: svetetn Antonu starem. Svoia je bila namenjena ^euski podružnic1. Uverjeni smo, da nam vrla dekl.--.ta tem raje odpuste tj pomoto, ker iiio2ka podruž iica pošilja nabrani denar v isto blagajno družbe sv. Cirila in Metoda, kakor ženska. Ignacij Maly, c. kr. uaiaestništveni svetovalec v pokoju, v 841«tn dobe svoje, bivši okrajni glavar v Sežani, in soproga mu A 1 b e r t i n a sta praznovala miuolo nedeljo svojo zlato poroko v cerkvi sv. Petra. Zlatoporočenca je blagoslovil in pozdravil primernim nagovorom pater Josip Toll, katehet in sorodnik neveste. Potem je bila tiha sv. maša. Zlatoporočenca sta dobila mnogo čestitek, tudi brzojavnih, kajti vživata obče spoštovanje. Glasbeni večer .Slov. Čitalnice" in veselica pri sv. Iranu sta se obnesla sijajno v vsakem pogledu. Glasbeni večer je donesel dijaški kuhinji do 200 gl. čistega, a na vrtu „Nar. doma" je bilo toliko občinstva, da so morali ljudje odhajati, ker niso dobili prostora. Poročili priobčimo čim prej. Štrajk v ladljostavbarakem zavodu pri tv. Roku. Poslednja dva dneva sta minola liki prejšnji, ne da bila pričela nova pogajanja med štrajkovci in ravnateljstvom tehniškega zavoda. Štrajkovci so popolnoma mirni. S Prošeka nam pišejo duc 22. t, m.. Na velikonočno nedeljo zvečer so se zabavali naši iantje v , osmiciM (začasni gostilni) tuk. posestnika Čuka. Kar se je pridružil fantom v Trsta službujoči policijski stražar Caharija, brat tuk. magistratnega sinje. Policist Caharija ie začel pogovarjati ne ro italijanski, drugi pa slovenski. Poleg policijsta sedel je neki Kr. Bogateč, ki je bil malo vinjen in se je prepiral z gospodarjem „osmice". Bogateč je udaril ob mizo in je nehotć razlil policijsta čašo vina, kar pa je zadnjega tako razkačilo, da je prisolil Bogatcu gorko zaušnico. — Vsled tega se je začel boj med policijstom in Bogatcem ; po-licijst je moral konešno ubežati skozi stranske vrata. Gospodar pa je šel iskat žendarraerijo v pomoč. Kr. Bogateč in njegov brat Franc sta bila aretovana, a policijstu se ni zgodilo nifi. Sedaj pa vprašamo: kako opravilo ima policij^t Caharija na Prošeku v službeni obleki ? Je li v službi za to, da dela red, ali da izziva okoličane se svojo pokvarjeno italijanščino ? Ali mora morda izzivati naše ljudi tudi oa le zato, ker je njegov brat v magistratovi službi ? 1 Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov so darovali nadalje : A. G. nabral v Kanalu, Ročinju, De-skli in bližnjih vaseh......37 gld. 05 kr. V Šk einju nabrali o priliki zabave „Velesile" : V gostilni g. Sancin- Kudro........... . 9 , 30 „ v gostilni g. Iv. Sancia Toč ... 3 . 58 „ V gostilni g. Iv. Sancin-Kotal . . — , 40 , G. M. Rebec, trgovec......— , 40 a Narodni godci.........2 „ 25 , V gostilni a pri Petelinu" so darovali: Kozun, Besednjak in gostiluiSar A. Vodopivec po 50 kr., Krušic 20 kr. in Berlam, Berlam in Saksida po 10 kr.............2 „ -- . Omfelinski nabral v Ljubljani . . .16 , 50 , Ukupuo 71 gld. 48 kr. Prej izkazanih........ 851 , 24 , Ukupao 922 gld. 72 kr. Imena darovalcev izkazanih, skupno nabranih in dopjilanih nam svot prinaiamo posebe nn drn-grm mestu. Nadaljnje darove sprejema ralr.voljno ter deli mej potrebne družine naše n^ravniftvo. Iz Vilicegarepnja n pišejo: V dan 19. aprila po blagoslovu je bil lep, a mali kip podobe rožen-venske matere Božj#> iz Repentaborske žnpne cerkve prenešen v lično piramidalno kapelico v Velikirepen. Muogo pobožnega ljudstva, domačega in 5z bližnjih vasij, se je udeležilo tega ginljivega sprevoda. Po dovršeni pobožnosti je odšla množica na dom, a muogo njih v kr^me v razvedrilo in ofere-pilo. O tej priložnosti se je nabralo za družine radi volilnih izgredov zaprtih okol'ćanov v krčmi s^o*p. Ivana Škabar b5t. 70 znesek 11 gH. 12 kr. in v krčmi Ivaua Škabar hšt. 35 znesek 3 uld. 51 kr., skupaj 14 gld. 63 kr. Za družine radi volilnih izgredo* zaprtih okoličanov darovali s* nadalje : V Vellcemrepnju so darov,nli: Matevž Kr žman št. 5, 40 kr., Ozbič Štefm 1 gld., Zanič Pare! 50 kr., Amon Fakii 50 kr., Škabar France št. 33, 40 kr.} Guštin Janez $t. 6, 40 kr., Škabar Anton hšt. 23, 40 kr., GuŠtin France št.. 22, 40 kr., Ravbar Ivan št. 2, 50 kr., PuriČ Jože st. 15, 50 kr., Škabar Jožefa št. 70, 50 kr., Ravbar Pavel hšt. 19, 50 kr., Hlače Jakob 20 kr., Lazar Andrej 10 kr., Lazar Jernej 10 kr., Lnh Ferdo 50 kr., Lah Nande 20 kr., Škabar Jož^ št. 44, 20 kr. Pnrič Jože št. 37, 20 kr. Mulič Luka št. 50, 20 kr., Škabar Miha št. 32, 20 kr., Guštin Ivan st. 6, 20 kr., GušMn Anton 5t. 7. 20 Vr., Gu-štia Antvn št. 9, 20 kr., Parić Anton št. 55, 20 kr., Škabar Janez št. 42. 30 kr., Jožef Škah*r čt. 61, 10 kr., Mulič Ant'm št. 50, 10 kr., Parić Jožef št. 10, 10 kr., Lazar Luka 10 kr., Štokel Herman iz Trebič 50 kr, Ravbar Ana št. 1, 10 kr., Ravbar Miha 10 kr., Ravbar Anton 10 kr., Škabar Jože št. 7, 10 kr., Gnštin Janez št. 51, 50 kr., Lazar France št. 60, 20 kr., Lazar France sin 20 kr., Lazar Miha 20 kr., Purič Jože št. 70 50 kr., Gulič Ivan 30 kr., Anton Škabar št. 29, 20 kr. Nekateri okoličaui, ki niso hoteli biti imenovani in domačinci, ki so darovali male svote, skupaj 2 gld. 23 kr. Na Razdrtem so darovali: Pl. O. Gazzaroli, H. Debevc, M. Delinc, F. Ksučič (Rodilu) m. Ftemiov ^uoeiiRo) in Dr. Treo dostojna) po 1 gld. Miehelli, J. Debevc, Neimenovana, Cibej (Razdrto). Žgur, Suša, (Senožeče), K. Kau-cič, J. Trost in B. D. P. (Razdrto) po 50 nvč." Anton Blažek in Ivan Posega (Razdrto) po 70 nvč. J. Blažek. A. Osana, Anton Posega, Blaž Natlačen in A. D. (Razdrto) po 30 nvč. J. Ce« lestin (Ubelsko) 30 nvč. Neimenovan, J. Žutlek, Blažek, Dolenc, Durjava, Žgur, Mayer, Ogrizek, Srebotnjak, Os:ma in Ceč (Razdrto) po 20 nvč. MiheliČ, Milharčič in Drugovic (Razdrto) po 25 nvč. Martin Dolenc in Kaučič (Razdrto) po 15 nvS. Kruaič, Žužek, Solovin, Premrov, Blažek, Baje, Žužek in Junc (Razdrto) po 10 nvč. Mahorčič, Žekel, Milharčič, Majersič, Rolih, Ja»er, Fabčič, Mahorčic, Widmar, Premrov, Novak, Natlačen, Klanf Sever, Premrov, Ženko, Krizman, Stegu, J. Simšič, Simšič in Cafi (Ubelsko) po 10 ndv. Kužne bolezni v tržaški občini. V tednu od 17. do 24. t. m. je bilo prijavijeuih v področju tr-ž&ške občine : 5 slučajev kožic, 6 si. ošpic, 6 si. škrlaticr, 20 si. davice in 3 si. lesarjeve mrzlice. Umrla ja 1 oseba za kožicami, 2 z:; ošpicami, 2 za škrlatico in za davico. Ozdravel. Natakar Aleksander Oentis, katerega je bila zadela dne 5. t. m. v gostilni .Alla Stella" v ulici deli** Aque kroglja iz revolverja, ki se je bil po naključju sprožil gostilničarju — kakor smo sporočili svoječasno — ostavil je predvčerajšnjem bolnišnico. Ozdravel je, dasi je bila rana smrtna, ker je bila kroglja prodrla pljuča. Krog'je mu niso izvlekli. Vellkanaka povodenj v Ameriki. Ker je no-slednji čas vreme bolj prijazno, je to edino upanje na rešitev pred veliko nesrečo, ki jo je pro-vzročila povodenj Misisipiia. Naslednje številke, katere posnemamo iz New-Yorškega „Glas Naroda*, kažejo ogromnost katastrofe, ki je zadela več ali manj 7 držav: Poginilo je 200 oseb, 150.000 jih je brez strehe, rešenih [je 50.000, pogrešajo jih 100.000, živalij se je utopilo 10.090, poplavljenih je 10 000 štirjaSkih milj, škode na imetku je 100 milijonov dolarjev (!), nasipe in jeze popravlja 20.000 oseb. To so ogromne številke 1 x 24 dnij brez hran«! Pariški „Pt'tit Jonraal" pripoveduje naslednji »lučaj nev«rojetne žilavosti: 641et,ni krošnjar Peter Warkov, stanujoči v neki podstrešni kamrici v Parim, sklenil je umreti od gladu. Zaprl se je v svojo kamrico iu čakal smrti. Sosedom, ki so tu pa tam potrkali in vprašali, da-li mu je zlo, ali potrebuje brane, odgovarjal je, da ima dovoljno hrane v kamrici. Ko pa Warkov dva dni zaporedoma ni odgovoril ničesar več, vlomili jo domačini vrata in pozvali zdravnika in policijo. Starec je bil shujšan do kosti; 24 dnij ni ničesar užil, kar mu je moralo biti te« mučneja, ker je ležal 20 dnij in 20 nočij pri polni zavesti na postelji! Zdravniki so starca rešili smrti. Garibaldinci v grški vojaki. Ricciotti Garibaldi je odpotoval dne 20. t. m. iz Rim* na grško-turško mejo, da tam organizuja legijo italijanskih prostovoljcev v grški vojaki. Dne 22. t. m. je odpotoval tndi Menotti Garibaldi, da prevzame poveljstvo nad garibaldinci. — Zlobni ljudje trdč, da Grkom malo pomore pomoč — od te strani. Bosenski hadžija bližajo se Meki in utegne kaiavamt romarjev ;e tekočega tedna vstopiti v sveto mesto mohamedansko. Dosedaj so vsi živi in zdravi. Kuladar. Daaes (27.): Peregrin, duhovnik ; Anastazij, papež. — Jutri (28.) Vital mučenee; Pavel od križa. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 5. uri 3 min., zatoni ob 6. uri 58 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 11*5stop., ob 2 pop. 15-5 stop. C. Loterijske številke, izžrebane dnč 24. t m. : Trat 29, 28, 47, 82, 73. Iuomoat 37, 13, 6, 59, 48. Line_54, 86, 66, 10, 33. Naj priljubile je zbirališče vsake družine, miza, okoli katere se pij« kava, je v nevarnosti v za in.i čas, d?1, se nam omrzi s tem. da se je opetovano doka-.r.lo znanstveno, kako škodljiva je bobn.i kava človeškemu zdravju, ; opazila mojega občudovanja — smehljaja -e je zadovoljno, smehljala pa nekako ^a rožuo-belo kožo) ter govoričila o premnogih rečeh ter me obsipavala z najrazuovrstnišimi vprašanji. Če sem v odgovor bleknil kako neumno, namežiknila je z očmi — oh, prelepa čitateljica, „Pa ste ravnokar rekli, da je vse to, kar okoli Celja vidim, tepka dolina". »Ne, ne; dolina ni Tepka, pač pa ta hruška, ki ima čast razprostirati ravnokar svoje veje nad najlepšo devo vsega sveta". Ta poklon sicer ni bil po mojem nkusu, pa besede so se mi vsule na jezik, moral sem žnjimi na dan; a ko sem je izgovarjal, vlovil sem njeno desnico — mehko in gorko — jo strastno poljubljal in — obdržal v roki. Ti poredna Španjolka! Ni mi skušala odtegniti desnice, le palec je osvobodila, ter me žnjim pogladila po boku moje roke, da se mi je zdelo, da me angeljci božajo. Ne vt*i», kedaj sem se spravil na kolena. „Gospica, blaženo bitje, jutrajna zarja mojega življenja, moja boginja, sprejmi ljubezen revnega črva. Moje življenje je tvoje 1" Ker mi je jezik odrevenel, sem zopet poljubljal njeno delnico — nje levica pa je prišla na mojo glavo, ter se je igrala z mojimi lasmi. Položil sem glavo v njeno naročje, zatisnil oči, ter čakal, kaj da pride. Precej dolgo je brskala po mojih laseh. — Spomnil sera se onih časov, ko smo doma na paši otroci jeden drugemu iskali po glavi — tiste živalice, — nasmehnil sem se v njeno naročje. Nazadnje me je prijela za ušesa, prizdignila malo mojo glavo ter pritisnila — o blaženstvo — svoje rudeče ustnice na r»oj<» čelo. Omedleval sem. Po glavi se mi je začelo vrtpti; brez mojega dovoljenja odprle so se mi usta in skakale so žnjih besede — poredne — zaljubljene, da še dandanes strmim, kajti niti sanjalo se mi ni dosedaj, da bi znal povedati kaj tacega. Žalibog sem že pozabil vse tiste besede, stenografa ni bilo pri rokah, za tepko stoječi Amor se je pa le krohota! iz vsega grla — kaj pač njemu Gabelsberg mari ?! j Toliko še vem, da sem začel nazadnje ! zopet o tepki: „Vedno sem častil tepko, vedno rad ležal pod njo ter se divil klopotcu na njej, če je ob svitu blede lune veličastno fantaziral". Ko sem zgovoril besedo: klopotec, zganil sem se po vsem telesu, v meni se je zbudil Prlek. Na najni tepki ni bilo klopotca, pogrešal sem ga. Skočil sem na noge, da bi skero s stola vrgel ljubljeno devo, ter z besedami: ,Na svidenje, da pridem s klopotcem l" dirjal v Celje, naravnost k mizarju Križroanu, pri katerem sem naročil klopotec. Križman, sam Prlek, je pač vedel, kaj da je klopotec, a prepričan sem, da čitatelji, brez ozira na spol in starost, — če mi jih Bog k>:j da -ne vedo prav, kaj da je klopotec. (Pride še.) London 2"i Tm-ka viada je zahtevala od Bolgarske, da poslednja pretrže svoje diplomatičke odnošaje z Grško. Bolgarska je odklonila to zahtevo. Atene 25. SinoČ so Grki zapustili Lariso. Ranjenci so ostali pod varstvom Rdečega križa. Vlada je sklenila nadaljevati boj in se upirati energično. Ll*ti ppi minbj' Mnd»tvo. ns; ostane hladno v očigled slabim vestem. Saj grška vojaka da se je bila častno. Preve-a jn Mokirana na moriu in na kopnem. Solun 25. Vrn iti ntaieji a v nemški ii, f> ne zktga ti i f alijansi.' so dospeli tu -i m in od dejo v ta < ; i'o-op'-rskega, ;a f -bistva E llit-in paše. Za slabotne bolehava vakd pomanjkanja krvi na živcih, blede in sla-slubotno oiroke ; izvršnega c :cu«a in preisku 'n^gn učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska centu) priporočeno od mnogih zdravnikov. — PolKtcrdka steklenica velja t gld., pet polliterskih steklenic 4 gld. 50 kr. Tvtfovlnnke bviojntrk« ln -v teti. liliuiiU^et..:*. Pftatiic* .j«,..ji 7.05 7 10 Fseniua *» »pomlad 1897 7.80 do 7 85 Ovrs na spomlad 5.68—5.70. ! su ipomb*d 8.25-6.30. Koruza z-, niaj-juni 1S9?. 3.40 3.60 Klenima itn va Kil, r. 7 90 7-95od 79 k;lo. 7 95 8' — o. kil. i. 8.05—810., od ki), i. 810 815 , od mžj kr,. n>r. —.--u H' 10—ts*— j5 65 - 6-10. PiunicA: Srednje ponudbe, trg miren, omenjeno povpra-ievanje, ceu« 5 nvč. cenoje. Prodaja 20.000 mt. stot. — Vrome: oblačno. « r?n&. N<*rn ivrani sladkiir for. 11.67 do--. Novi po f. 11.77. mlačno. Praga. Oor;i;rlt'a;$ftl novi, po.it»viji>« * Trat s mrloo vred odpori jat-v. pr• • «ut>- jjood i. april 49*25 z k avgust 50.2'i mlačno. Hamburg. Samo« good avarat;« /« maj 40*50. juli —i—, /a september 41 50 (a december 42X0. mlačno. 26. aapx*ftla» s k« £1. danop predvčeraj Drltvai Hol p v papirju „ „ v mibru Avstrijska r^nta v 7.ltitu n „ t kronali Kredituo akcije 101.25 101-25 122.30 101.— 348.75 London IOL.m........119.50 Napoleoni .........9.521/, JO mart . .... 11.72 100 it,:«.!>. lir 45.05 100.90 : 00.35 122.50 1(,0.80 344. -119 55 9.52 11.73 .6.- Najnovejie veatl. Gorica 26. Včerajšnji shod v Št. Petru 1 je bil sijajna manifestacija zoper neznosne od- ! nošaje, ki vladajo sedaj na Goriškem, — Da- j nes se je imel vršiti Podturnom nabor novin- i cev iz solkanske, grgarske in drugih županij. t Ker pa je glavarstvo določilo drug kraj za i komisijo, ne da bi bilo obvestilo popred o | tem in ker novinci niso smeli skozi niesto; ' vrnili so se vsi na svoje domove. Vsled tega , so se predstavili komisiji le zunanjiki, biva-ne zameri mi, da še do zdaj nisem povedal, kake ! joči v mestu. Komisija je odšla, prepustiv&i 1 oči da je imela: velike pa črne in ognjevite, iz j vso odgovornost za to poklicanim oblastim, katerih se je vedno smejala, nagajivka. „Kako krasen je ta razgled na Celje in po vsej dolini — kako se že imenuje?* Ravno je premaknila desno nožico, da sem moral preslišati njeno vprašanje. ,Moj galantni vitez, pozi vijem Vas, da mi odgovarjate!" Nekam v stran se je posmejala. »Torej, kako ae imenuje?" Ko bi vendar mirna bila s svojima nožicama, pa spet je premaknila jedno. Trda mi je šla za odgovor, pa nekaj 9em moral ziniti : »Tepka« aem kar hitro zgovoril, pa že skoraj zamudil čipke, ker ravno so se skrile pod obleko. „Razložite mi malo to dolino Tepko". .Dolino Tepko? Gosjiica, te pa jaz ne poznam*. Koper 26 Zopet nekaj novega! Te dni ! bil je, kakor po navadi tf. sininsiitijski profi l' ! M a t e j č i č in doaluženi c. in kr. rezervni stotnik ; pri „Albiu v prvem nadstropju, kjer obeduje in i večerja že drugo leto. Nhhujskana sodrga je v.v I dela za to, zbraU se'v pritličju in groznim petjem, ! kričanjem in strašnimi Dazivki, kateri no vam že : znani iz tukajšnja« »mirnega življenja*, izzivala j goste v prvem nadstropju. To je trajalo nad IV« j ure. Že so skušali po kaki drugi poti zginiti iz 1 gostilne, a ui bilo mogoče. Šli so torej doli, a tu j« sodrga napala dragega, miroljubnega gospoda : Matejčiča, ga psovala, pl uvala vanj ter ga za- , sramovala najgršimi priimki. Branil ga je njegov i kolega, prof. Battisti. rodom Italijan iz Tirolske I in tudi odvetnik dr. Foerster, a vse zastonj. Dru- ! hal je morala spolniti svajo namene in potem je ; še-le odšla omenjena trojica miroljubnih državlja- S nov. (Nekoliko došlih nam nadalinih pojasnil pri- ; občimo v nocojšnjem večernem izdanju.) Br. 940 Oglas jeftlmbe. Dne 8. maja t. g. u 11 ura u jutro držati će so u ovom uredu javna jeftimba zakupa gradnje vodovoda za grad Buzet proračunane ukupno za for. 14,933.97. Ponude imaju se podnesti pismeno najdalje do onoga jutra u 11 ura. Primaju se ponude ne samo za izvedbo svih radnja ukupno nego i za izvedbu pojedino vrsti radnje. Svakoj ponudi ima se priložiti zapečaćen omotak sa jamčevinom od 5°/° svote proračunane Za radnju za koju idjo ponuda. Tehnički operat i gradjevni uvjeti stoje svakomu na uvid u ovom uredu u uredovne ure. — Podpisano si pridržaje povjeriti radnje onomu nuditelju, koji se bude njemu Činio najprikladnijim bez obzira na jeftinije ponude. — Občinsko Glavarstvo Buzet, 20 aprila 1897. Dr. M. Trinajstić. Borzni trg St. 14. Sedanja razstava: Svatba princa Neapeljskega. Velike svatbene slavnosti v Rimu Največi dogodek stoletja. Ustopnina 20 novč. otroci 10 novč. wr OLJE7~W Pošilja se od 5 litra naprej in na debelo. Naj fineje olje Pošilja se od 5 litrov naprej in na debelo Acqneđotto št. 9. (nasproti „Latteria Svizzera") Ima se veliko korist in velik trud se prišpnrn, ako se poslužuje pri I. špediciji in slov. firmi za olje, ki a in milo. Postrežba je točna, hitra in vrči so t r a 1 n i. Prevzemajo se poiiljatvo za celo Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto na dom, ostavši vrč na domu bres are. Jedilno olje 1. 28 nč., fino 32—86 nč. 1., finejše 56—60 nč. 1., ekstrtfmo 64—72 nč. 1. — Kis vinski inoiperski po jako nizki ceni. Milo kuhinjsko 18 nč. K., fino 24, finejše 26 - 28 nč. K. Velika zaloga mila (žajfe) za toalet« po zmernih cenah. Udani Anton Šlroa Lastnik k<*nnorcii lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni nrednlk : Fran Godnfk. — Tiskarn« Dolenc v Trstu.