Poštnina oiatana v oo»ovini Leto LVII V Uubltenl. v soboto, dne 9 marca 1929 St. 58 st. 2 Oir Cene oglasov l stoip. pem-vrsla tnali oglasi po l'SO in Z D, veCJi oglasi nad 43 mm viSlne po Din i-SO, veliki po 3 m 4 Din, v uredniškem delu vršilca po tO Din o Pr večiem □ naročilu popust Izide ob 4 ziuiraj razen pondelJKa ln dneva do orožniku Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS mesečno 23 Din polletno 130 Din celoleino 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedcfsica izdaja ceiole no v Jugo« slaviti 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« oreantsivo /e v KopUanevl ulici ji. 6111 Rokopisi se ne vrača/o, netranhlrana pisma se ne »pretentalo - lireaniSlva teteton St. 20S0. unravnlStvo St. 2328 Upravi., c vKopnaricvt ui.St.fi ' LekOfn' račun: C/ubl/ana štev. 10.65O ln 10.34& za lnaeialc.SaralevoSl.7563, Zagreti SI. 39.011, Praga tn Dunal St. 24.797 Informativen list za slovenski narod Največja banka sveta Konferenca strokovnjakov je rodila čisto nepričakovan rezultat. V začetku se je mislilo, da bo glavno vprašanje pariške konference strokovnjakov določitev zneskov, ki jih ima plačati Nemčija na račun reparacij, sedaj pa je postalo glavno vprašanje, kako izvršiti vsa ta plačila. Na plenarni seji strokovnjakov je bilo namreč predlagano, da se ustanovi velika mednarodna banka, Clcaring Bank, ki naj čisto po privatno - gospodarskih načelih prevzame izplačevanje reparacij. Ta banka bi razpolagala čez ogromne vsote deviz in bi mogla zato čiisto določati tečaj vseh valut. Zato se predlaga, da naj bi bile velike emisijske banke soudeležene pri tej banki, ki bi imela svoj se-deS na Holandsikem. Organizacija te velike, osrednje svetovne banke bi bila izvedena tako, da bi Nemčija vsa svoja reparacijska plačila oddajala tej banki, ta pa bi jih po čisto trgovskih načelih oddajala naprej zaveznišk m tipnd-kom. Kompetenčna banka pa bi šla še dalje in bi ona določevala, katere vsote bi bile lahko transferirane in obenem bi določevala višino reparacijskih plačil v dobavah. Mimogrede in neoficielno pa se že tudi predlaga, da bi ta osrednja banka prevzela tudi izplačevanje vseh medzavezniških medvojnih dolgov in kakor sc govori bi bila Amerika za tako rešitev. Vrhovno vodstvo banke bi ob-tojalo iz odbora devetoricc. Upniški narodi bi dali štiri člane, Nemčija bi imela dva, nadaljnja dva bi imenovale velike banke, enega pa Amerika in ta bi bil tudi predsednik banke. Po vsej verjetnosti bi torej bili v odboru devetorice trije (Vmerikanci (eden kot zastopnik Amerike, eden za ameriške banke in predsednik), dva Nemca, i dva ali en Anglež, eden ali dva Francoza in en Italijan. Premoč Amerike bi bila torej ab-! sclutno i.asigurana, kar bi na vse zadnje odgovarjalo tudi veliki dejanski finančni premoči, ki jo ima Amerika nad vsemi drugimi državami. Pristaši tega predloga poudarjajo, da bi bilo z ustanovitvijo te velike osrednje banke docela depolitizirano reparacijsko vprašanje. Nadalje bi bilo poskrbljeno za gladko izplačevanje reparacij, nemško gospodarstvo pa bi bilo obvarovano pred prevelikimi žrtvami in bila tako plačilna možnost Nemčije ohranjena. Na drugi strani pa se oglašajo tudi težki ugovori proti ustanovitvi te banke. Mednarodna Clering banka bi razpolagala z naravnost neverjetnimi denarnimi sredstvi in tudi največje sedanje banke bi bile v primeru z njo le j srednje banke. Nova banka bi naravno imela na vso kreditno politiko, na borzo in na vse valute merodajen vpliv in vse svetovno gospodarstvo bi se dejansko vršilo le po volji osrednje bamlke. Mednarodni finančni svet bi postal s to banko dejanski gospodar sveta in odbor devetorice dejanska svetovna vlada. Ta premogočen vpliv nove osrednje svetovne banke je največji argument proti njej. Je pač mogoče, da bo odbor devetorice uporabil svoj dominanten vpliv v dobro ljudstva in za najboljši napredek gospodarstva vseh narodov, toda ni tudi izključeno, da bi mogel odbor devetorice in finančniki, ki bi ga dirigirali, ta svoj vpliv tudi zlorabiti. Posledica tega pa bi bila, da bi ves svet delal in trpel le za teh devet finančnih magnatov in da bi trpeli interesi narodov, zlasti manjših. Zato je čisto naravno, da se vedno bolj oglašajo zahteve, ki hočejo videti sigurno jamstvo, da siilna moč osrednje banke ne bo zlorabljena. Nova reparacijska banka bi pač smela biti samo organizacija za ureditev reparacijskih plačil, ne pa sila, ki bi diktirala vsemu svetu. Načrt pariških strokovnjakov je v svoji zamisli na vsak način grandiozen in odpira perspeKtive, da bi se moglo človeku zavrteti. Toda na višini bo ta načrt šele tedaj, ko bo mogel svet prepričati, da ni v njem nobene nevarnosti za posebno življenje in posebne interese narodov, da je skratka le instrument v rokah evropskih narodov, ne pa njen diktator. Solni monopol bo odpravljen Belgrad, 8. marca. (Tel. »Slov.«) Monupol-ska uprava bo iz solarn v Kreki jemala 5000 vagonov soli letno. Produkcija se bo morala zmanjšati za 1500 vagonov. S to redukcijo bo treba reducirati tudi delovne moči. Solarne so predlagale, uu bi »e »olni monopol ukinil in da bi se solna kupčija postavila na enostavno trgovsko podlago. Solidarnost Poljske in Grške z Malo antanto Zastopniki manjšin nezadovoljni z odgoditvijo manjšinskega vprašanja - V manjšinskem vprašanju Mala antanta, Poljska in Grška solidarne (0d našega posebnega poročevalca.) Ženeva, 8. marca. (Tel. »Slov.«) Kakor smo že poročali, se je debata o manjšinskem problemu končala s kompromisom ter se je izvolil poseben odbor trojice, ki bo vprašanje proučil in podal poročilo na junijskem zasedanju. V odboru so Chamberlain, Španec Qui-nones in Japonec Adazi. Vse države, ki so obvezane po odredbah o postopanju z manjšinami, lahko temu odboru do 15. aprila pošljejo svoje pripombe in želje o praktičnem izvajanju ' predpisov glede manjšin. Podlago tvori Streseir°nnov in Dandurandov predlog za spremembo sedanjega predloga. Po 15. aprilu ne pride v poštev nobena pritožba katerekoli države več. Ta sklep je v zvezi s sklepom odbora pravnikov, ki je sklenil, da se odkloni zahteva Litve, da naj njen zastopnik prisostvuje razpravam, ki jih bo imel Svet o spremembi postopanja za manjšinsko pritožbe. Ta rezultat je med zastopniki mednarodnih organizacij manjšin izzval neugodno razpoloženje in napravil slab vtis. Nadejali so se, da bo Svet v sedanjem zasedanju prišel do končnoveljavnih sklepov v zmjsJu zahtev manj. šinskih kongresov. Posebno neugodno je vpli- valo na manjšine, da je proti načelom in predlogu, izraženim od Stresemanna, posebno ostro nastopil angleški zunanji minister Chamberlain. Prav tako nesimpatično so sprejeli sestave odbora trojice zastopniki manjšin. Kajti Chamberlain in Quinones de Leon nista pokazala posebnega zanimanja za manjšine. Japonec Adazi pa je popolnoma nevtralen. Pričakovati je, da bodo organi mednarodnih manjšinskih organizacij pričeli z zelo potencirano propagando, da bi vsaj v juniju imeli večji uspeh, kakor doslej. Z ozirom na te sklepe so se sestali tudi zastopniki male antante, Poljske in Grčije, dn se posvetujejo o predlogu, ki naj sc pošlje odboru SDN do 15. aprila. Tej konferenci je predsedoval poljski zunanji minister Zaleski. Ker r.o tudi v tem vprašanju mala antanta, Poljska in Grčija nastopale skupno, je bilo sklenjeno, da se tudi v l>odoče nastopa skupno v vseh vprašanjih, ki so v zvezi z manjšinskim vprašanjem. Vlade teh držav bodo takoj sestavile svoje predloge, tki se bodo predložili omenjenemu odboru. Na konfcre.ici jc vladal« popolno soglasje v načelu in v podrobnostih. Javna se$a Sveta Društva narodov Gornje-šlezijsko vprašanje odloženo - Finančna podpora napadenim državani - Radio-postaja Društva narodov ženeva, 8. marca. (Tel. »Slov.«) štiri nemške in dve poljski manjšinski pritožbi iz Gornje Šlozije so bile odgodene, ker se bodo med obema delegacijama vršila še direktna pogajanja. Zato se je na seji Sveta Društva narodov razpravljalo samo o zelo zanimivem poročilu kubanskega delegata Agucroa o delovanju finančnega odbora, posebno pa o finskem načrtu ustanovitve finančne pomoči Društva narodov za one države, ki so postale žrtev napada ali katerim ta grozi. Šele v sedanjem zasedanju se je finančni odbor končno dogovoril o finančnih možnostih te izvedbe in pripravil načrt konvencije, ki bo razposlan vsem članicam Društva narodov in ki se naj sprejme meseca septembra na plenarnem zasedanju Društva narodov. Dodatno k poročilu finančnega odbora je. stavil finski zunanji minister P r o k o p e se dva predloga: 1. finančna pomoč se mora, da bo učinkovita, dati čim prej in se mora torej skrbeti za to, da se sklep Sveta Društva narodov v primeru grozeče nevarnosti izvede nemudoma. V nedeljo podpis pogodbe z Grško (Od našega posebnega poročevalca.) Ženeva, 8. marca. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne sta se prvič oficielno sestala namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Kumanudi in grški zunanji minister Karapanos. Razgovoru so prisostvovali na grški strani ravnatelj političnega oddelka zunanjega ministrstva Politis (katerega ni zamenjati s profesorjem grškega državnega prava istega imena) in poslanik Polihronijades, na jugoslovanski strani pa bernski poslanik § u -m e n k o v i č in izvedenec pri solunskih pogajanjih S u b o t i č. Predvideva se, da se bo grško-jugoslovanska prijateljska pogodba in solunski protokol podpisal v nedeljo dopoldne ob 11. uri v hotelu De Bergue. Ženeva, 8. marca. Pod predsedništvom našega poslanika v Bernu dr. Šumenkoviča so se danes sestali grški in jugoslovanski strokovnjaki in pregledali besedilo zapisnika o sklenjeni konvenciji. Posvetovanja so trajala več ur. Verjetno je, da se bo konvencija podpisala v enem ali dveh dneh. SESTANEK MED KUMANUDIJEM IN VALKOM. (Od našega posebnega poročevalca.) Ženeva, 8. marca. Velika važnost sse daje v diplomatskih krogih sestankom, ki »la jih imela zastopnik našega zunanjega ministra dr. Kumanudi in madjarski zunanji minister i Val k o 2. Finančni odbor naj prouči tudi vprašanje kratkoročnih kreditov. Briand je predlagal, da se načrt v končni obliki predloži tudi članicam Društva narodov, da morejo pristaviti svoje pripombe. Nato je bilo v prisotnosti delegatov Grčije in Bolgarske odobreno poročilo o finančni sanaciji teh držav in o naseljevanju bolgarskih in grških beguncev. Končno je Svet D. N. razpravljal o ustanovitvi radio postaje Društva narodov v Švici. Švicarski zvezni predsednik Motta je naglašal svojo skrb za Švico in popolno ohranitev njene nevtralnosti. S. D. N. bo to vprašanje reševal jutri in pride potem meseca septembra pred plenarno zborovanje D. N. Tajna seja Društva narodov Ženeva, 8. marca. (Tel. »Slov.«) Po javni seji je imel S. D. N. dolgotrajno, strogo tajno sejo, cd katere so bili izključeni tudi vsi uradniki tajništva D. N., razen potrebnih funkcionarjev. Pri tem je šlo za vstop Združenih držav v mednarodno razsodišče in za možnost, kako bi se mogla aranžirati konferenca držav-članic pri razsodišču ob soudeležbi Združenih držav. Barov pri Kumanudiju Ženeva, 8. marca. Danes ob 17.30 je bolgarski zunanji minister Burov obiskal namestnika jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Kumanudija, da razpravlja z njim o instruik-cijah, ki naj se dajo v Pirotu zbranim zastopnikom glede trgovinske pogodbe. Kakor doznava Vaš dopisnik, napredujejo pogajanja zelo dobro in zaključek trgovinske pogodbo bi pomenil končni začetek res dobrih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarsko in s tem zelo važen korale za pomirjenje Balkana. Odbor trojice se sestane 15. IV. v Londonu ) Pariš, 8. marca. (Tel. »Slov.«) »Petit Pari-sien« poroča iz Ženeve, da se je pri določevanju Adazijevih soporočevalcev vpošteval nemški veto proti imenovanju Scialoje z ozirom na juž-notirolsko vprašanje. Nemci pa so šele po trdem boju mogli doseči imenovanje Quinones de Leona. Chamberlain pa je bil izvoljen soglasno. Ta odbor trojice se bo sestal v Londonu že 15. aprila, ker bi Chamberlain sicer pozneje radi angleških volitev ne imel časa. Soglasno je bil sprejet predlog Male antante, da se sedaj veljavni postopek za varstvo manjšin ne more spremeniti brez prejšnjega pristanka neposredno udeleženih vlad. Pariz, 8. marca. (Tel. »Slov.«) Pariški listi so zadovoljni, da sc je manjšinsko vprašanje re- snu a iciu, ua je imenoval umaiicni uuuui, pristavljajo pa, da predlogi tega odbora nikakor ilc smejo prekoračiti okvirja sedanjega po-stopkS,'Po Petit Parisienu je Briand predla- gal izrecno, da sc ne stori nič, kar bi prekoračilo črke pogodb o manjšinah, če na to formalno ne pristanejo inieresirane države Poljska, Romunija, češkoslovaška, Jugoslavija in Grška. Več ni bito dosegljivo London, 8. marca. (Tel. »Slov.«) »Dailj Telegraph« izjavlja, da je ustanovitev odboru trojice vse, kar se je moglo pričakovati od Sveta Društva narodov. Poskus, prenagliti se pri odločitvi v tem za bodočnost Evrope tako važnem vprašanju, bi bil usoden. Pritožbe manjšin so deloma upravičene radi poskusov raznarodovanja v državah, katerim manjšine pripadajo. Na drugi strani pa se mora manjšinam, še bolj pa njihovim sonarodnjakom onstran mej često očitati, da njihovo postopanje kaže pomanjKanje lojalnosti napram državi, katerim so prideljene. Naloga Društva narodov je, da tako postopanje onemogoči na obeh straneh. Prihodnje zasedanje Društva narodov v Španiji Ženeva, 8. marca. (Tel. »Slov.«) Španska jo povabila Svet Društva narodov, da se prihodnje zasedanje Sveta vrši v Madridu. Smatra, da bo vabilo jutri pred zaključkom zasedanja sprejeto soglasno. Misli se, da bo pri tem merodajen ozir na pravkar vrnivšo se špansko vlado in pa vpliv južnoameriških članic Sveta. Spor zaradi Belja Kakor smo že poročali, sta se sestala v Ženevi g. Kumanudi in madjarski zunanji minister dr. Valko, da se konča spor zaradi Belja. Na tem sestanku jc bil dosežen sporazum glede postopanja v sporu. Mešano razsodiščno sodišče za naše in madjarske spore se bo sestalo po vsej verjetnosti maja meseca v Haagu. Naš zastopnik dr. Arandjelovič bo član tega sodišča in bo najprej zahteval, da sodišče najprej razpravlja o svoji kompetenei in da ne razpravlja o sporu glede Belja samem. Če sodišče ne bi hotelo sklepati o svoji kompetenei, potem pride vse vprašanje zopet pred Svet Društva narodov in sicer na junijsko zasedanje. Svet bi potem zahteval od stalnega mednarodnega sodišča v Haagu, da poda svoje mišljenje o kompetenei mešanega arbitražnega sodišča za spore med našo državo in Madjarsko. Praktičen rezultat tega sporazuma je v lom, da se bo v sporu zaradi Belja šlo p< poti, ki jo je predlagala naša država. Na sestanku pa se je govorilo tudi o drugih sporih, ki so bili sproženi od mešanega arhitražnega sodišča. Predvsem gre zaradi onih veleposestev, ki so bila last madjarskih državljanov in so prišla pod udar naše agrarne reforme. Sličen spor imajo z Madjarsko tudi Čehoslovaki in Romuni, samo v mnogo večjem obsegu ko mi. Na koncu pa je bilo govora tudi o ratifikaciji že sklenjene trgovinske pogodbe med našo državo in Madjarsko, da bi med obema državama zavladali čim preje normalni odnošaji. Piroiska konferenca Pirot, 8. marca. (Tel. »Slov.«) Dopoldne in popoldne se je vršila seja mešane jugoslo-. vansko-bolgarske komisije, o kateri se je iz-1 dal ta-le komunike: Bolgarski delegat Ka-radžov je še vedno bolan. Sedaj mu je mnogo bolje. Komisija nadaljuje sedaj na zaključitvi zapisnika obeh delegacij. Ti posli so se danes končali, jutri pa so bodo obravnavala ostala vprašanja, ki so na programu te konference. Nove grške železnice Atene, 8. marca. (Tel. »Slov.«) Železniška družba »Peloponesos« se pogaja v Londonu za posojilo dveh milijonov funtov za zgradbo železnice Missolungi—Agrinion—Janina kot nadaljevanje tesalske proge, ki jo sedaj gradi neka belgijska skupina, in grške macedonskc proge. Od Janine dalje hočejo napraviti železniško zvezo z Albanijo, da so usmeri že- i---i*L-.---------u t?—..i —. i—:x„»v, ie/JUMvi Jlluiuei proti liVU/jJt nu lunpciu preko Brindisija. Pospešila se bo tudi železniška zveza Brindisi—Carigrad, če sc zgradi ta nova proga. Protokol Litvinova - sovjetska komedija Moskva, začetkom marca. Ob priliki enajste obletnice rdeče armade ao sovjetski slavnostni govorniki zlasti povdar-jali mednarodno politično važnost vojaške vzgoje v sovjetski republiki in tesno zvezo, ki veže rdečo vojsko s komunistično internacionalo. Isti smisel ima tudi prvih 13 gesel, ki so v manifestu za proslavo desetletnice kominterne. To ni nič novega, je pa pomembno vsled tega, ker se vrši vse to naglašanje važnosti rdeče armade tik po objavi Litvinovega protokola; kakor se imenuje sovjetski dostavek k pacifističnemu Kel-logovemu paktu. Na vseh zborovanjih vojakov, po vseh šolah in sovjetskih uradih so naglašali sovjetski govorniki, da je sovjetska diplomacija le neprostovoljna udeleženka pri komediji, ki se ji pravi pakt Litvinova in ki se predvaja okoli britan- Na severu vstaši prodirajo Življenje v mestu Mehika - normalno Ho,., rk, 8.marca. (Tel. Slov.«) V mestu Me.vici je življenje zopet normalno. Cone so padle, tiskovna cenzura je odpravljena. General Aguirre je z maloštevilnimi četami pobegnil proti jugu v džungle, dočim «o ostale njegove čete v lazsulu. Tudi mornarica se je rx>pet podvrgla vladi. Na drugi strani pa se zdi, da vstaši na severu in na obali Tihega morja prodirajo. Četam generala Escobarja se je posrečilo, potem, ko so se umaknile iz Montereya, da so razdrli železniško progo in ušli zasledovanju vladnih čet. Nato pa so se v provinci Durango združili z vstaši provinc Durango'in Clu >elo in dobivajo denar postopoma. Nadalje se je deputacija zgiasila v trgovinskem ministrstvu, ki ga je opozorila na pasivnost trgovinske bilance in na vlogo, ki jo igra telestilna industrija vobče v našem gospodarstvu. Zlasti so prosili, da se ministrstvo pred svojo odločitvijo obrača v zadevah tekstilne industrije na Zvezo tekstilne industrije. Vprašanje cerkvenega zakona Komisija za izdelavo splošnega državljanskega zakonika se je z vsemi glasovi izjavila, da bodi po novem zakoniku cerkveni zakon obvezen, dočim bi bil civilni zakon dovoljen le v izjemnih slučajih. V zvezi s tem je izjavil visok dostojanstvenik pravoslavne cerkve, da je pravoslavna cerkev odločno za obligaten cerkven zakon. Na tem ne morejo nič spremeniti razne ankete o civilnem in cerkvenem zakonu, ki se vrše po raznih listih. Ce je bila vpoštevana želja pravoslavne cerkve, da ostane stari koledar, mora biti tem bolj vpoštevana njena prva želja, da se cerkveni zakon uvede v državljanski zakonik. Stan'e vodA Belgrad. 8. marca. (Tel. »Slov.«) Stanje vode je po poročilu prometnega ministrstva sledeče: Donava: Bezdan—Zemun narašča. Pri Kladovu upada, — Sava: Bos. Šamac— Brod upada. Pri Belgradu narašča. — Drava: Pri Osijeku upada, — Tisa: Pri Titlju narašča. — Led: Na Donavi se še ni pričel premikali. Na Savi se je pričel premikati pri Bos. Brodu.-Prl Bos. Šamcu se lomi. Pri Brčku ga minirajo. Na Dravi led stoji. Na Tisi se pri Titlju tali. Nn Donavi pri Tum-SeverinO so se potopih štirje vlačilci, od katerih je bil eden mndjarskl. Pri Džerdapu je vojaštvo razbilo led 1000 kvm. 5 km pred Bos. Prodom na Savi ni več ledu. Na reki Bosni ui več ledu. grajo, ker je objavil »dokumente«, preden se je dovoljno prepričalo, če so pristni ali ne. Zadnji epilog vse afeve pa bo obsodba ponarejevalca, ki je obtožen nc samo ponareditve dokumentov, temveč tudi rokopisov, ker je ponaredil nekatere podpise. Konec zasedanja velikega sveta Rim, 8. marca (Tel. »Slov.«) Včeraj je Veliki fašistovski svet končal svoje zasedanje. Ker 10. obletnica ustanovitve fašijev sovpada z dnem volitev, se letošnji nabor črnih srajc, na katerem bo 80.000 naraščajnikov stopilo v vrste milice in stranke, preloži na dan 21. aprila. Ob tej priliki bo g. Mussolini naslovil nta fašiste poslanico. Narodni svet korporacij Milan, 8. marca. (Tel. »Slov.«) Veliki fašistovski svet je na predlog državnega pod-lajnika Bottaia odobril, da se ustanovi narodni svet korporacij, kot krona fašistovske delavske zakonodaje. Ta narodni svet bo s svojimi provincialnimi zastopstvi največji ju-ridični organ za ureditev sodelovanja med delodajalci in delojemalci. S tem so končno ustanovljeni najglavnejši instituti fašistovske delavske zakonodaje na podlagi korporacij-skega povelja. Radikali delajo težave Pari«, 8. marca. (Tel. »Slov.«) Poslanski klub radikalnih socialistov je sklenil soglasno, da se prolivi zahtevi vlade, da se prekine razprava o naknadnem državnem proračunu zato, da se more začeti takoj debata o kongregacij-skem zakonu. Že na prihodnji seji, za katero je stavljena na dnevni red razprava o datumu posvetovanja o ikofojjregacijskem zakonu, bi torej že lahko prišlo do konfliktov med vlado in opozicijo. Dunajska vremenska napoved: Menjaje ♦iblačno. po večini zjutraj zmeren mraz, po-1 duevi južno. Napad maskiranlh roparjev v Belgradu Belgrad, 8. marca. (Tel. »Slov «) Ponoči med 11 in 2 zjutraj se je pod Avalo izvršil velik razbojniški napad. 10 oboroženih in maski ranih ljudi je napadlo dvoje tnmošnjih kavam ter razbijalo in streljalo tri ure. V obojestranskem boju je padlo okrog sto strelov. K sreči ni bilo težjih žrtev. Oba lastnika sta se branila do skrajnosti in zapirala prostor za prostorom. Lopovi so odnesli llekaj blaga, pohištva iu denarja. Celotna škoda še ni ugotovljena. Ko sta obe družini klicali na pomoč, so roparji iz strahu okrog druge ui-« pobegnili. Na Dalatfiera ni bilo tilentata Pariš, 8. marca. (Tel. .Slov.«) -;Volonte< poroča danes s pridržkom, da je bil na predsednika radikalne stranke Daladiera izvršen atentat in da je neki duhovnik v njegovem stanovanju streljal nanj z revolverjem. Policija atentat demantira. Drobne vesti Milan, 8. marca. (Tel. :>SIov.«) Finančni minister Mosconi si je v proračunu 1. 1929-30 pridržal za izredne izdatke emisijo bonov. Pariz, 8. marca. (Tel. »Slov.«) >Petit Pari sien« javlja, da se je ministrski svet posvetoval o prošnji Trockega za dovolitev bivanja v Franciji in da prošnji ni ugodil, ker je še v veljavi med vojno izdani izgonski dekret. Pari*, 8. marca. (Tel. »Slov.«) V kratkem bo izdana publikacija predvojnih dokumentov od leta 1870. do leta 1914. Publikacijo bo izdala iz francoskega arhiva komisija učenjakov in diplomatov pod predsedstvom rektorja na Sorbonni Charletya. Varšava, 8. marca. (Tel. »Slov.«) V vohunskem procesu v Novem Grodeku sta bila od 14 obtožencev obsojena 2 radi vohunstva ne korist Sovjetske Rusije na 12 let ječe, 2 na 8 let, 1 na 6 let in 5 na 4 leta težke ječe. Centrala vohunstva je bila v Minsku. Nameravali so veliko število važnih vojaških dokumentov spraviti v Rusijo. Belgrajske vesti Belgrad, 8. marca. Ped predsedstvom kralja se je vršila v dvoru seja Četvorice ministrov. Na dnevnem redu je bila debata o proračunu. Seja upravnega odbora Narcdne banke se je vršila pod predsedstvom Bajlonija. Obravnavali so o zadevah, ki so v zvezi z rednim občnim zborom. Kredit: za dcvršittv novega skupinskega potic p ja se bodo porabili za gradSjo jtio.NjsJi cest. .. '"•I Pravosodni minister dr. Srskič -je odpotoval v Sarajevo, kjer se bo ket pokrovitelj sarajevskega društva juristov udeležil prireditve, ki jo društvo priredi v nedeljo. Ravnateljstvo državnih rudnikov je izdelalo proračun, ki znaša 350 milijonov. Dohodki so za 120 milijonov večji od izdatkov. Zatrjuje se. da je ta proračun realen. Pravilnik o dodeljevanju brezplačnega kuriva in lesa za dobrovoljce je podpisal gozdarski minister. 12 m" dobe za hišo, 12 m" r.a gospodarska poslopja. Ukaz o novih finančnih ravnateljih in uradnikih v področju finančne uprave je podpisan. Bivšega pomočnika gozdarskega ministra dr. Nikiča, Lujo.Nčvaka in itig. Karla Karcpa, bivšega gozdarskega ravnatelja v Sarajevu, je gozdarsko ministrstvo v gozdarski-zadevi claio v disciplinarno preiskavo. Ministrstvo za agrarno reformo in kmetijsko ministrstvo se bosta kakor smo zvedeli iz avtentičnega vira najpreje združili. V tem resoru ostane ta resor kot agrarno ravnateljstvo. Ministrstvo za vere se združi s prosvetnim ministrstvom. Zagrebške vesti Pred stanovanjsko krizo. V Zagrebu je doslej na rodišču 200 stanovanjskih odpovedi, tako da se je bati v maju velike stanovanjske krize. Promet v Dalmaciji je vzpostavljen. Ni pa še vzpostavljena zveza med Zagrebom in Splitom. Primorske vesti Zadušil so Je. 6. marca se je zadušil v Go. rici v prenočišču Alojzija JeŠeta »Albergo di Rifembergo« 24 letni dijak Friderik Bandelj. Vzrok je slučajno zastrupljenje po ogljikovih plinih iz peči. Kongres zu pospeševanje avtoturizma v Italiji se vrši te dni v Opatiji. 7. marca so kon-gresisti ua avtih napravili izlet v Postojno. Kongres je važen, ker bo pospešil gradnjo a v-tocest in prometa tudi v Julijski Benečiji. Zlasti se dela ua dvigu prometa v Postojnskih in Škocijanskih jamah. Zlasti poslednje postajajo čedaljebolj zanimive iu so imele lani okoli 9000 obiskovalcev (leta 1909 — 3449). Veliko imen se je spremenilo v italijansko obliko zlasti v mestu Gorici. Tako je iz MedvešČku postal Orsiui, neki Flkfak je prekrščen v . Fiorelli, Gaberšček se piše odslej Gabrielli, Gorjan je Montanari, Hofer jo Alfi-ori, Knez je postal Duca, Martelanz je Martelli, Oblak je Nuvoietti, iiisiič je posiai D'Orišianu, Rustjan bo nosil ime slavnega Rossinija, ni pa razumljivo, zakaj si je Znider izbral ime Sni-dero, ue pa Sario. JC* / / aj/e novega Koledar Sobota, .9 marca. Frančiška Rimska, Pasi-jan, Gregor iz N. — Jutri: 40 mučencev. Kako rastejo katoličani v Srbiji Belgrajska nadškofija je leta 1919 imela tri župnije, danes jih ima osem. V Belgradu je bilo leta 1919 krstov 73, 1928 pa 652. Porok je bilo leta 1919 le 63, lani 360. Leta 1921 je bilo v Belgradu 10.000 katoličanov, lani pa 40.000. V celi nadškofiji je bilo leta 1921 19.000 katoličanov, lani 80.000. V vsej nadškofiji je leta 1919 bilo 84 krstov, lani pa 4631. Porok je bilo leta 1919 v vsej nadškofiji 67, lani 2686. Mrliči pa so od leta 1919 narasli od 102 na 2605. Te številke najbolj dokazujejo, kako naglo raste število katoliškega prebivalstva v Srbiji in kako se versko življenje dviga z ustanavljanjem novih župnij. Strahote letošnje zime v Lihi Šele sedaj prihaja pošta iz Like, ki jc tako dolgo bila zaradi žametov odrezana od vsega sveta. Poročila o trpljenju Like v snegu in mrazu so naravnost pretresljiva. Niti potres, povodenj ali kužna bolezen ne bi bila mogla povzročiti toliko gorja, kot ga jc letošnja zima. ' Od leta 1801 še ni bilo v Liki tako .iudc zime. Ličani so trdi ljudje, vajeni trpljenja, toda letos je gorje preseglo njihove moči. Meseca januarja je sicer žs šlo, kakorkoli, dasi je bilo do —25 stopinj mraza. Enkrat je bil prekinjen tudi železniški promet. Toda od 1. februarja dalje pa je prišlo do prave katastrofe. Sneg je padal neprestano 4 do 5 dni, nato ga je pa burja še sproti nanašala. Burja je zasula hiše, rušila ograde, uničevala ceste in nasipe. Liški kmet se je naenkrat znašel v brezupnem položaju. Železnica in pošta nista obratovali od 25. januarja do 8. februarja. Dne 10. februarja je pričela zopet pihati burja, 12. pa je pričel zopet padati neprestan sneg, ki je za-inedel vso Liko. Ženske so se pričele bati, da pride sodnji dan. Ljudstvo, odrezano od sveta, je uporabilo zadnje zaloge koruze in slanine. Kmalu je zmanjkalo vsega: živeža in pitne vode ter kuriva. Kmetje in meščani so se čutili izgubljene. Konec januarja si je prebivalstvo izsekalo v snegu z ogromnimi napori kilometre dolge in do štiri metre visoke hodnike. Ves ta napor je bil s februarskim snegom uničen. Ljudstvo po več dni ni moglo niti mrličev pokopati na pokopališču, temveč jih je zakopalo kar v sneg poleg hiše. Živina je bila zaprta v hleve brez svetlobe in zraka, često tudi brez hrane ter je je mnogo poginilo. Šole in uradi so bili zaprti po 15 in še več dni. Tako je bilo samo v mestih in večjih vaseh, v manjših vaseh pa je bilo še mnogo hujše. Škoda zaradi snega je v Liki katastrofalna. ..SALONIT" cementno azbestni Skrili Je najboljši materijal za pokrivanje zgradb O 97 letni teti Juli Sv. Lovrenc na Pohorju, 6. marca. Včeraj, 5. t. m. smo pokopali najstarejšo osebo v župniji, samsko Julijano Glaser, ki bi bila meseca maja dopolnila 97 let. Bila je potomka stare »pur-garske« rodovine. Njen ded je bil učitelj in trški župan (Magister und Marktrichter). Rojena 1.1832, je komaj tri leta stara, izgubila očeta in 1.1838 dobila očma. Mihaela Milamot, ki pa je svojo pastorko ljubil, živela sta z očmom po materini smrti 58 let, dokler ni očem 1.1896 umrl v 88. letu starosti. — Julijana se ni marala možiti, zato je vso ljubezen svojega srca prenesla na sinčka svojega brata, bistrega in živahnega Mihca, ki je kazal veselje in talent do študiranja, pa mu starši radi pomanjkanja gmotnih sredstev niso mogli izpolniti želje. Tu je priskočila na pomoč teta Jula, vzdrževala in plačevala za fantiča tako dolgo, da je dovršil vse potrebne študije in postal inženjer. Mladi inženjer je bil svoji dobrotnici vse življenje hvaležen Kadar je prišel iz tujine v svoj rojstni kraj, je najprvo šel obiskat teto Julo. Ko je bil po dolgih letih službovanja upokojen, se je preselil stalno na svoje posestvo v Št. Lovrenc. Teta Ju'a je še doživela njegovo zlato poroko, doživela pa tudi žalosten trenutek, da je gledala skoz okno iz svojega stanovanja, ko so ga — njenega 78 let starega sinovca in pc-sinovljenca 29. januarja 1927 v dolgem sprevodu nesli na pokopališče. — Včeraj je šla za njim tudi teta Jula. Osebne vesli fr Premeščen je bil 5. t. m. z Jesenic v Subotico obmejni komisar g. Joca M e s t r o -v i č. Bil je na Jesenicah 3 in pol let. Njegovo korektno uradovanje, njegov fin nastop in koncilijantno postopanje s strankami je zelo povzdignil ugled našega političnega uradništva pri inozemskih potnikih. Vse jeseniško prebivalstvo in uradništvo ga je zelo spoštovalo in žaluje za njim. •k Diplomiral je v Pragi za inženerja elektrotehnike g. Vinko Čop iz Most pri Žirovnici na Gorenjskem. dr. 20. 22. 24. 26. Pet tednov star otrok zgorel Šenčur pri Kranju. 7 marca. Strašila nesreča se je zgodila v hiši pri L. Katra S. je odšla z doma k sosedovim malo v vas. Malega, 5 tednov starega otročiča pa je pustila doma v kuhinji — samega. Da bi revčka ne zeblo, ie otroka kar s postelico vred položila na kup drv, ki so se sušila na toplem štedilniku. In je odšla Ko je čez dolgo časa prišla soseda Marija Mlakar v vas, ni bilo še nikogar doma Ampak čudno se je zdelo sosedi, da se tako kadi po hiši. Odpre vrata v kuhinjo in vidi na štedilniku goreti drva, ter otroško postelj co z otrokom vred. Otročiček je bil že mrtev in seveda ves opečen. Ko sta se vrnila domov oče in mati, sta uašla doma strašen prizor. 2alost obeh si lahko nekoliko mislimo, posebno, ko se zavedata, da bi se nesreča pri mali pazljivosti bila lahko preprečila Težave halošhih vinogradnikov Led na Dravi razstreljujejo vojaki. Sv. Barbara v Halozah, 5. febr. Zadnje dni nastopa sicer polagoma milejše vreme, a zima se vendar le počasi poslavlja od nas. To jc v nekem oziru dobro, ker se nam vsaj povodnji ni treba bati. Toda dela — ta zaostajajo! Nc moremo začeti s trtno rezjo. Ob tem času smo imeli v milih zimali vse obrezano, deloma skopano in sprašeuo, ljudje pa so imeli zaslužek. Letos bi mnogo vinogradnikov rigolalo za nove gorice in nekaj jih je tudi začelo, pa je mraz ustavil vse delo. Haložane opozarjamo, naj ne dajo vina za lani les slabo dozorel. Vina bo letos silno malo. slabo ceno. Vinska trta je pozebla, posebno ker je To .je sicer slaba tolažba, pa potrebna, da si jo priznamo, da bode haložki vinogradnik vedel ščititi svoi pridelek pred izkoriščevalci in da bo dobit za "pošteno vino tudi pošteno plačo, ako hoče živeti za silo in plačati stroške. Drava je seveda v hudi zimi zamrznila. Da se zabranijo nesreče, ko se začne tajati led, je prišlo vojaštvo iz Ptuja ter začelo pri borlflkem mostu razstreljevati led. Na ia način bo obvarovan borlski most, da ga nc bodo poškodovale ledeno plošče. Razstreljevanje se je slišalo precej daleč v okolico. Ostale vesti fr Kanadski škol v Zagrebu. Te dni je prispel v Zagreb kanadski škof Proudhoin-me in so začasno nastanil v hotelu Esplanade. Visoki cerkveni knez je obiskal zagrebški nadškofijski dvor, kjer ga je namesto odsotnega nadškofa dr. Bauerja sprejel nadškofijski tajnik dr. Slamič, a nato pomožni škof Preniuš. fr Birma v dekaniji Vuzenica bo letos: maja v Vuzenici, 21. maja na Vuhredu, maja v Ribnici, 23. maja pri Sv. Antonu, maja odmor, 25. maja pri Sv. Primožu, maja v Trbonjah. •fr Smrtna kosa. V Podbukovju pri Krki je S. marca umrl Franc M i k 1 a v č i č, oče g. kaplana Miklavčiča v Zagorju ob Savi. Rajni je bil nad eno leto v bolniški postelji, pa je bolezen udano prenašal Pokoj njegovi duši! fr Nagla smrt 80-letnega starčka. V Šenčurju so imeli duhovne vaje za može in fante, katere je uspešno vodil č. g. misijonar Ramšak ter celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Velikonočno versko dolžnost je prišel opravit tudi Valentin Pikš, posestnik iz Visokega. Ko je po opravilu šel domov in prišel na svoj vrt, se je zgrudil. Najbrže ga je zadela kap. Njegova žena in hči sta ga našli v zadnjem vzdihu. Bil je v osemdesetem letu svoje starosti, pravi gorenjski kmet, vedno dobre volje in pošten. ■fr Vremensko poročilo. Včeraj je kazal termometer v Ljubljani sledečo temperaturo: minimalno —7 stopinj, maksimalno plus 6; v Mariboru min. —6, maks. plus 8; v Zagrebu min. —3, maks. plus 6; v Belgradu min. —8, ! maks. plus 3; v Sarajevu min. —8, maks. plus 3; v Skoplju min. —2, maks. plus 5; v Splitu min. plus 4, maks. plus 11. — Barometer: v Ljubljani 773, v Mariboru 772.8, v Zagrebu 773.4, v Belgradu 773.6, v Sarajevu 773.4, v Skoplju 772.8, v Splitu 770.5. V vseh navedenih mestih je bilo jasno vreme. Snežna plast v Ljubljani meri še 6 cm, v Mariboru 34 cm. -fr Požar v Depalji vasi pri Trzinu. V četrtek, dne 7. marca, je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju kajžarja Jerneja Dimca, vulgo Jerneja v Depalji vasi št. 41, ki je upepelil ostrešje obeh poslopij. Gasilni društvi iz Trzina in Stoba sta bili takoj na mestu, toda gašenje je bilo zelo otežkočeno radi pomanjkanja vode. Staro mater in živino so rešili. Pogorelec je bil zavarovan za malo vsoto. ■fr Nasedel mu jc. Kmet Mijo Škrlec iz Nart-skih Novakov je prišel v Zagreb po opravkih. Ko se je popoldne vračal /. vozom preko starega Saj-mišta domov, ga ustavi neki boljše oblečeni neznanec in ga vpraša, če bi hotel nekaj mimogrede zaslužiti. »Prav rad,« odvrne Mijo, »Kdo bi sc branil penezov.« Nato mu je rekej neznanec, da ima na Maksimirski cesti pri nekem Zebiču tri vreče moke in nekaj kave ter da bi rad to spravil domov. Mijo je z vozom sledil neznancu in ko sta prišla v bližino omenjene trgovine, je neznanec poprosil kmeta, naj mu za hip posodi 400 Din, da bo plačal moko in kavo. Rekel je, da mu denar in nagrado za prevoz izplača doma. Škrlec je ustregel, nakar se je »gospod« namenil proti trgovini. Medtem jo kmet obračal voz. Ker pa neznanec le predolgo ni prišel, so je Škrlec odpravil za njim. V svoje veliko razočaranje pa ga ni mogel nikjer najti. Jezen je odšel ociganjeni Mijo na policijo, kjer jo ogorčeno povedal, kako je nasedel neznanemu goljufu. . . * Inžener Gustinčič polenuzuje v znanem svojem gasilu »Enotnosti«, z dr. Gosarjevim člankom o uradniškem vprašanju. Kolikor gre samo za to, je čisto prav, da se o tem vprašanju javno debatira. Treba pa pisca odločno zavrniti, če s čisto očividnim namenom dr. Oosarjev članek smatra iz popolnoma pri laseh privlečenih razlogov za nekako oficijclr.o mnenje »Slovenca«. Mi smo zapadno vzgo-. jeni pošteni ljudje in če smo objavili, da za svoje nazore odgovarja dr. Gosar in nihče drugi, se nam mora verjeti. Medaljo za modrost in brihtnost pa si je inž. Gustinčič zaslužil s svojim koncem, ko izvaja bedo uradniškega stanu in sploh vso moderno socialno mizerijo iz socialnih enciklik Leona XIII. in Ušeničnikove »Sociologije«! Gospod inžener! Ce bi sc mogel krščanski socializem ali solidarizem. kakor ga Vi imenujete, uresničiti, potem bi se vsem ljudem na zemlji dobro godilo in ne bi na eni strani, kakor je v sovjetski Rusiji, ljudski komisarji žrli ostrige in pili sekt ter metali denar cigankam, dočim morajo delavci garati za jiet do desetkrat manjše mezde, stanujoč po luknjah, okoli milijon zanemarjenih, ušivih in sifilitičnih otrok pa polni ruska mesta s smra: dom, zločini in nemoralo, o čemer vsem piše tudi predragi tovariš iu bivši komunistični polbog — Trocki. fr Pogrešan zidarski mojster. Na novega leta dan je odšel od doma neznano kani g. Jakob Mir, zidarski mojster v Račkem vrhu. Ker ni o njem ni: kakega sledu, se domneva, da se je v tej ostri zimi ponesrečil. Mir ie bil srednje postave, star 53 let, izgleda pa starejši. Ako kdo kaj o njem izve, se prosi, da to javi njegovi ženi Alojziji Mir, Rački vrh, p. Slatina-Radenci. fr Autobusni promet na progi Vransko—Celje in nazaj (lastnik Kotar Ivan) se izboljša v toliko, da bo od nedelje 10. marca naprej vozil tudi ob nedeljah in praznikih po sledečem voznem redu: V Vransko odhod 7.30, Celpe prihod 8.30; Celje odhod 13, Vransko prihod 14. fr Huda nesreča v zagrebški zvonarni. V četrtek z.večer jo prišlo v zagrebški zvonarni Lepiš na Selški cesti do hude nesreče. Več livarjev se je ravno pripravljalo, da pod vodstvom lastnika podjetja raztope bron v kotlu. Bron, ki so ga segreli do 2000 stopinj Celzija, jo bil pripravljen, da bi vlili iz njega nov zvon, za katerega jo kalup že ležal zraven. Pri taljenju brona pa so je naenkrat vdrlo kotlu dno in oelo žareča zvonovina se je ra/.-brizgala na vse strani. Trije delavci so dobili smrtno nevarne poškodbe ter so jih takoj prepeljali v bolnišnico. Lastniku podjetja Lepišu pa jo brizgnila zvonovina v desno oko in so mu ga morali zdravniki takoj operirati. ■fr Češko slovenski slovar Sestavil dr Fran Bradač. 315 strani Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. V celo platno vezana knjiga stane 70 Din. Vsem prijateljem češkega jezika novoizišli slovar najtopleje priporočamo; posebno pa bo dobro došel vsakemu izletniku, ki se namerava letos udeležiti sv. vaclavskih slovesnosti v bratski Češki. fr Gospodinjstvo M. Lidvme Purgaj je knjiga, ki po svoji praktičnosti in vseslranosti prekaša najboljša dela te vrste. Ni opravila, kakršnega mora znati gospodinja, da ga ne bi la učbenik gospodinjstva navajal. Dodano je zdravstvo od strokovnjaka dr. Dolšaka. Cena broš. Din 40, vez. Din 60. * ★ V NEDELJO, dne 10. marca 1929 ob 9 predpoldne se vrši redni letni občni zbor Na-bavljalne zadruge državnih uslužbencev r. c. s o. s. v Mariboru, v mali dvorani mariborskega Narodnega doma. Polnošlevilna udeležba je zadružni šk a dolžnost. Zadružna knjižica služi kot legitimacija; brez te ni vstopa. •fr SKICNI, PAVZNI in svetlopisni papir priporoča M. TI ČAR, Ljubljana. ★ SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO V LJUBLJANI vabi na mesečno zborovanje, ki se vrši dne 14. marca 1929 ob po IG na kirurgičnem oddelku. Predavala: dr. R. Blumauer, ordinarij: Kirurgično zdravljenje pljučne tuberkuloze; ordinarij dr. Fr. Debe-vec: Umetnost zdravljenja s tuberkulinom. fr LE MIRNO SPITE, ker ŽENSKA HVALA raztaplja nesnago čez noč, zjutraj jo odpravi SCHICHTovo TERPENTINovo MILO. Poglejte naš današnji oglas! T. Koči — Fr. Radešček: Šahovska partija (Konec.) »Kraljevska Milost!« je vzkliknil Ossuna, ( težko sopeč, »vojvoda Medina-Sidonia je popol- . noma nedolžen na podtaknjenem mu zločinu in j edino tukaj je treba iskati pravega krivca!« Med dvorjani je nastalo živahno gibanje. Kraljevo čelo se je zatemnilo. »Kako, gospod —« je zakhcal togotno, »Vi sc drznete —?« »Naj blagovoli Vaša Kraljevska Milost pogledati v te listine in prepričan sem, da bo raz-sojeno po pravu in pravici.« Kralj je obotavljaje se stegnil roko po po-dajanih mu listinah, pri čemer je njegov pogled nemiiostno obvisel na mladem plemiču Končno pa je vendarle zmagala v njem radovednost nad njegovo jezo. In začel je naglo citati vsebino listin. Kar nenadoma pa je ostrmel in se zgrabil za čelo. Obličje je posinelo od jeze in roke so se stisnile v pest. ........ o »San Jago di Campostella! Ah vidim prav? Povejte, grof, kaj naj to vse pomeni?« »To pomeni, milostljivi kralj in gospod moj,« je odvrnil Ossuna z resnim glasom, »da je prevejani in osvetoželjni ničvrednež, ki je nevreden plemiškega dostojanstva, na neslišan način zlorabil zaupanje svojega kraljevskega gospoda in, v strahu pred posledicami svojih vele-izdajniških zarot, obdolžil teh zločinov popolnoma nedolžnega človeka. Da, vedite tudi vi, plemeniti gospodje in prijatelji,« pri teh besedah sc je obrnil k okoli stoječim plemičem, »da jc vojvoda Ouzman de Medina-Sidonia nedolžen na podtikanem mu zločinu, in da je pravi Iliotrov tvorec in podli ovaduh tukaj navzočni grof iz Biscaye, o čemer te listine nudijo nepo-bitne dokaze!« »Ha, priznaj, bednik, ali poznaš te listine? jc zakričal kralj, ko se je osvestil iz svoje osup- losti, z gromovitim glasom, moleč Biskajskemu listine pred oči. »Milost! Usmiljenje — gospod in kralj moj!« je zavpil izpričani krivec, objemajoč kraljeve noge. »Straža!« je zagrmel kralj in se s prezirom obrnil cd njega. In ko je prihitel častnik grajske straže, je zapovedal z ogorčenim glasom: »Proč odtod s tem potuhnjenim zločincem! Na natezalnico ž njim! Naj prizna sramotne svoje spletke in naj krvnik izrabi vse muke, da mu razveže lažnjivi jezik k priznanju!« IV. Medtem, ko se jc med razsrjenim kraljem in izpričanim grofom iz Biscaye odigraval ta burni prizor v kraljevem kabinetu, sta si, po končanih molitvah in po opravljenih sv. zakramentih, sedela nasproti v mračni celici semorne eseorialske jetnišnice oba igralca, sklonjena nad šahovnico, ki je nudila izredno zajemljivo sliko končnih pozicij šahovske igre. Ta slika je bila posledica napetega dvoboja obeh duhovitih in enakovrednih tekmecev. Manjkalo je samo še nekaj odločilnih potez k zaključku partije — le nekaj časkov še — ko je v trenutku največje napetosti zaškripal ključ v ključavnici železnih vrat, in v ječo je vstopil poveljnik jetniške straže s svojimi vojaki. Izza njih pa se je pojavila širokopleča, mogočna postava kraljevskega krvniškega mojstra Calva-reza z dvema njegovima krepkima pomagačema. »Gospod vojvoda!« je ogovoril ta čemerni prišlec s svojim globokim basom dona Guz-mana, »Vaš čas je potekel, in Vi dobro veste, po kaj sem prav za prav prišel — pripravite se! < ' »Vem to,« je resno odgovoril don Guzmnn in gledaje na Calvareza dodal, »samo še majhen I časek počakajte — samo še nekaj trenutkov — i glejte, vprav zdaj se mi svetlika iskra tipanja — i ne morda na kraljevo pomilostitev — kralja jaz dobro poznani — glede tega je že vse zgubljeno --• tc da moja šahovska partija doslej šc m zgubljena, dasi videz nc kaže meni v prilog, zakaj, vidim, da...« Ni dokončal, ker tresoča se Lopezova roka se je dotaknila belega stolpa — Nastala je mučna tišina in oči vseli so se uprle na šahovnico, kjer je po časku, ki jc za navzočne trajal celo večnost, odstranil Ruy Lo-pezov stolp najvažnejši vojvodov lik — črfiega pijona-pešca — z deske. Vojvoda je pobledcl še bolj kot je bil doslej. Ta pešec mu je bil edina rešitev — na njem je lepela usoda cele igre. »Še se ne odrekam upanju!« je razburjeno vzkliknil in ostro zabodel strmeče cči v zdaj spremenjeno igro. »Prevzvišeni gospod škof!« se jc zdajci oglasil mojster Calvarez, »po kralju določeni rok je potekel. Prisiljen sem, da takoj izvršim svojo dolžnost — zakaj, drugače tudi moja glava ni varna.« Po teh besedah je pomignil svojima pomagačema, od katerih eden je izvlekel iz tisnjate sekirnice težko širočko, ki sc ji je ostrina v slabi svetlobi jetniške celice pošastno zabliskala, dočim je drugi pomagač pripravil leseno nizko tnalo in ga prekril s črnim suknom. In spet je nastala grobna tišina. Mojster Calvarez jc nalahno pristopil k donu Guzinanu in mu rahlo položil roko na rame, rekoč: »Gospod vojvoda!« »Nc dotikaj se me!« je ostro zaklical don Guzman, »samo še kratek časek, in uvidel boš, da zmagam!« Ruy Lopez je proseče pogledal na Calvareza. V tem pa je bilo slišati od zunaj nenavaden hrup in težke, nagle korake, in že so se bučno razletela železna vrata ječe, a na pragu je obstal težko sopeč grof Ossuna. »Hvala Bogu in sveti Materi božji, da ste še živ, don Guzman U je komaj spravil iz sebe, »prinašam Vam milnst in svobodo od kralja !< in žc se ie radostno vrgel okoli vratu ljubega, rešenega prijatelja. »Deo gratias!« je ponovil močno ganjen škof Ruy Lopez, in prisrčno stiskaje Guzmanovo | roko je rekel: »Ta partija šaha Vam je po božji : previdnosti ohranila življenje!« i »Nam vsem pa našega dragega prijatelja,« i jc dodal grof Ossuna, izročajoč poveljniku stra-; že listino, v kateri jc kralj Filip ukazoval, da sc usmrtitev ustavi in vojvodo spusti na svobodo. »Zares, dragi prijatelj,« je dejal od prvega ^supnjenja zopet osveščeni vojvoda, »prišli ste še v pravi čas. Toda drugič bi morda že več nc imel moči k slični težki preizkušnji.« šele zdaj je mogel Ossuna pripovedovati svojima prijatcljima ves potek nepričakovanega opravičenja obtoženega vojvode. Mož, ki mu je bil sledil, ko je odhajal iz iiscoriala, nekdanji pisar in tajnik grofa iz Bis-caye, mu jc odkril tisto važno tajnost, ki jo jc mogel celo pismeno neizpodbitno dokazati. Grof iz Biscaye je zapeljal pisarjevo hčer. Ko pa je oče zahteval od njega, naj reši dekletovo čast, ga je grof vrgel skozi vrata in naščuva' nanj svoje pse. Takrat je pisar prisegel strasrio maščevanje hčerinemu zapeljivcu. Polastil se jr važnih grofovih listin, ki so dokazovale učestje le-tega v zaroti proti kralju in jih izročil grofu Ossuni, da jih pravočasno porabi v rešitev svojega prijatelja. S tem je pisar obenem zadostil svoji prisegi maščevanja in upropastil svojega nekdanjega gospodarja. Zakaj, čin maščevanja se je popolnoma posrečil. Močno ganjena sta poslušala oba prijatelja pripoved grofa Ossune, čigar roko sta hvaleživ stiskala. Toda ta jima jc dejal smehljaje: »Zdaj se pa požurimo še h kralju, da /: obvestimo o srečno izvršenem mojem posla« stvu.« Filip II., obdan šc vedno z vsem svoji J....MM I* kln^nnnl/lnninnn enrnio! rvlia nlpmi/ uvuiviil, ji, uiapv»ui»i«»ij.«w -["-j—---r------- in škofa Ruya Lopeza. Vsi brez izjeme so vojvodi čestitali, kralj p;; »Slovencev" „Zmagovalec" SMUŠKA SKAKALNA TEKMA ZA PREHODNO DARILO »SLOVENCA« V nedeljo 10. marca se vrši na skakalnici na Bledu prva smuška skakalna tekma za prehodno darilo, katero je poklonilo uredništvo dnevnika »Slovenec«. Tekmuje se na veliki skakalnici. Pričetek tekme bo ob 14, prijave sprejema vodstvo tekme v hotelu Triglav do 13 najkasneje. Zmagovalec pride na osnovi naslednjih določil do pravice za pridobitev prehodnega darila ter prejme od prireditelja, »Smučarskega kluba Ljubljana«, diplomo, drugo in tretje placirani prejmeta istotako diplomo. Prijavnina znaša Din 10 ter jo je vplačati zaeno s prijavo. Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku JZSS. Za prehodno darilo »Slovenca« veljajo naslednja določila: Uredništvo »Slovenca« razpisuje prehodno darilo za zmagovalca na smuški skakalni tekmi, ki se vrši vsako leto na veliki skakalnici na Bledu. Skakalna tekma mora biti razpisana in se mora vršiti po določilih tekmovalnega pravilnika JZSS. Tekmovanje izvede vsako leto Smučarski klub Ljubljana, ako bi pa ta iz kateregakoli vzroka prenehal obstojati, prevzame izvršitev te tekme JZSS v Ljubljani. Za pridobitev prehodnega darila se določa, da mora tekmovalec zmagali dvakrat zapored, odnosno s presledki vsaj trikrat, vedno na isti skakalnici in na tekmi, razpisani izrečno za pridobitev tega darila. Ime vsakoletnega zmagovalca se gravira na prehodno darilo ter se preda pri tekmi zmagovalcu, ki ga mora oddati v teku enega tedna v hrambo uredništvu »Slovenca«, lii ga hrani do ponovnega razpisa. Po definitivni pridobitvi v zmislu teh določil ostane darilo za trajno v posesti zmagovalca. Tekme za pridobitev tega darila se bodo razpisale redno vsako leto, odpadle bi le, ako bi se nepričakovano pojavile vremenske neprilike ali tehnične zapreke, v katerem slučaju ima poklonitelj pravico v sporazumu s prirediteljem razpisati tekmo tudi na drugi skakalnici. »Slovenčevo« prehodno darilo bo bronast »Zmagovalec« z visoko dvignjeno roko, v kateri drži lovorov venec. Darilo bo tekom današnjega dne razstavljeno v oknu »Slovenče-vega« upravništva v paviljonu na Miklošičevi cesti. — Kip je visok 35 cm. Ljubljana Izvošček in postrešček Situacija: pred »Slonom«. »Astn, kua boš puvedou, Jaka?« »Kljuso dregni, da ne bo dremala!« s-Bi rajši tebe, da se ti bo posvetilo, kdaj si zadnjikrat kovčeg nesel.« -Brez lega \ em. da je bilo sinoči. Pa še težkega sem vlekel, od kolodvora do Uniona. šilinge sem zasložil. Sedaj pa ti zini, kdaj si nazadnje svate prevažal, Ce moreš!« it Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih, jemljejo zjutraj in zvečer četriinko kozarca naravne »Franz-Josef« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Josef« vodo pred in po operacijah. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. fzvoSček se usekne, navija brke, se oblizuje, mežika z levim očesom in — molči. »Astn?« »Sva jih vozila z Luco, sva jih ,pa ne v postu. Na pustni torek sem imel d ve. t .Prazni kočiji v šupi, ne?« »Te bom, govedina! Dve »ohceli« sem vozil.« »Prav imaš, se že spominjam. To je bilo pred vojno, ne?« Sem rekel, da te bom, pa hitro te bom. Letos je bilo. Ampak kar je res, je pa res. Včasih je bilo več zaslužka. Ho tri dni, ali pa kar po ves teden sva bila s konjem na cesti. In kakšno gospodo sva vozila! Krone, kaj krone! Goldinarji so mi kar deževali v žep. Pa svatbe! Tako prijetno sem živel ponekod in tako so mi postregli, da bi bil dostikrat najrajši mislil, da sem se jaz oženil, ne tisti, ki se je res « »Ali zdaj ni tega?« »Ni, ni, dragi Jaka; odkar se poročni pari vozijo v avtomobilih, sta že marsikak fijakerski cilinder in frak odromala v starino?« »Saj tam si ju dobil, frak in cilinder. Je prav, da vrneš.« sSedajle te bom pa res! Nak, te ne bom, si sam tudi revež. Še veš, kako sva včasih drug drugemu hodila na roko? Jaz gospoda v voz, ti pa njegovo j>rlljago na rame. Drug drugega sva priporočala, drug za drugega skrbela in za oba je bilo prav. Si rekel: Brauchen, Herschaften einen Fiaker? Ja? Astn, gut, vverma soiort machen! Pa si prikrevsal pome. Neznansko sem te imel rad takrat. Pa sem vozil gospoda, bogatega, debelega Juda iz Berlina Po štiri, pet kovčegov je imel s seboj. Kam boš z njimi v voz? še Bog, da sera Juda zbasal v ^.kišto«. Poln voz ga je bilo. »Einen Dienstmann, gtelik, mein Herr. Ja?« »Na ja,« je rekel dedec zavaljeni, aber einen verliisslichen!« »Numero drei, ist der verlasslichster.« Vidiš Jaka, pa sem tebi požvižgal in si lepo zaslužil, saj umazan tisti Jud ni bil.« •laka, zaglobljen v spomine, molče posluša in preudarno žveči konček cigare Naposled pove: »Res. časi se spreminjajo. Avtomobili in avtobusi so nam prestregli marsikak košček kruha. Dobro, da jih ne puste na peron, da bi tujci kar z vlaka pometali vanje svojo ropotijo. Trda bi mi predla, če bi ne imel stalnih naročnikov. Tako za prenesem vsak dan kak zavitek, kakšno dišeče pisemce ali kaj podobnega. Če znaš molčati in hraniti skrivnosti zase, ti tudi to vrže kakega »kovača«. Letošnjo zimo sem hudo ozebel. Ni šala, po eele ure postopati tam okoli kolodvora in čakati, da ti kdo pomiga. Da bi se le že kaj kmalu ogrelo in pa suha pomlad naj pride!« »Zase delaš reklamo, Jaka, ne zame. Dežuje naj, ošpičene prekle naj lete izpod neba, ulice naj preplavita blito in voda. potem pa z Lučko ne bova dremala. — Se greste peljat. gospod?« To je veljalo meni. Odkimal sem tn rekel: »Kadar bosta preplavila ulice blato in voda, tedaj pa ne rečem, da se ne bi.« »Viš, Jaka, tkula je.« Nočna služba lekarn. Nočno službo bosta opravljali: I. Ramor-jeva lekarna na Miklošičevi cesti; II. Trnkozcy- jeva lekarna na Mestnem trgu. • © Z živilskega trga. S toplejšimi dnevi postaja ljubljanski živilski trg vsak dan bolj živahen. Cene živilom so v splošnem iste, le jajca so se pocenila. Se že dobe po 1 Din 75 p in tudi po 1 Din 50 p. Pričakovati je, da se bodo jajca še bolj pocenila, ker vsak dan prihaja v Ljubljano več žensk s tem blagom in o pomanjkanju jajc ni nobenega govora več. Draga je še vedno zelenjava in sočivje. Mnogo povprašujejo po fižolu, ki se pojavi na trgu v neznatnih količinah in je hitro razprodan, kljub temu, da zahtevajo kmetice za liter fižola 8—10 Din. Z mlečnimi izdelki je trg tudi dobro založen. — Ljubek vtis napravijo šopki belih >inačic«, po 5 in več vejic skupaj, ki so jih prinesle na trg Posavke. Vse gre Jutri ob poi osmih zvečer v LJUDSKEM DOMU Ben Hur" Sodeluje orkester »Sloge" 99 »Naša volja je, dragi vojvoda, da v spomin na ta znameniti dogodek in nevarnost, iz katere Vas je Bog na tako izreden način obvaroval, sprejmete kot simbol v svoj grb srebrno krv-niško širočko na modri šahovnici, da bo še pozne potomce spominjal na te dogodke in na kraljevsko blagonaklonjenost proti vsej sedanji in bodoči rodbini vojvode iz Medonije-Sidonije. Kar pa zadeva Vas, gospod škof segovski, smo povsem prepričani, da boste podeljeno Vam dostojanstvo zastopali na čast in slavo svete cerkve in naših vernih podanikov prav tako vestno, kakor ste to s svojo plemenitostjo in človekoljubnostjo storili in dokazali v nepozabni — šahovski partiji!« • Dodatek. Ta zgodovinska pripovest, katere dejanje spada nekako v leto 1592. in v dvorno življenje spanskega kralja Filipa II., o čemer poročajo šahovski annali n. pr. Stamma 1745 Bledow, Oppen in končno Palamede 1. 1841., je'zajemljiva zlasti zato, ker je v njej omenjeno partijo izgubil slavni španski šahovski mojster Ruy Lopez, s čigar imenom se še danes ponaša ena od najlepših otvoritev šahovske igre, tako zvana »španska igra« ali »Ruy Lopezova igra s konji«. Ta igra je bila svoječasno zelo priljubljena in pogostoma igrana; igrali so jo celo najznamenitejši matadorji (Andersens, Morphy, Staunton, Lasa i. dr.), dočim je danes neupravičeno zanemarjena, dasi dopušča zek> fine kombinacije in duhovito obrambo. Lahko rečemo, da je v njej vir številnih kočljivih pozicij, zlasti v srednji igri, ki začenja z uvodom: I.) e2—e4, e7—e5; 2.) Sgl—13 Sb8—c6; 3.) Lfl-b5, «7-a6; 4.) Lb5-a4. . ' Kakor je Bone igro opisal, so končne pozicije in potek finala v tej zajem jivi partiji, v kateri je vodil bele Ruy Lopez in črne don Guzman de Cala-trava, bile naslednje: Bell: Kb2, Td2, pešci: b3, c4. h5, h6, skupaj d iikov. Črni: Kc6, L«5, Sc5, pešci: a6, b7, c7. e4, skupaj 7 likov. To pozicijo, vkaleri je beli stolp v neugodnem položaju, ker ga ograža črni tekač, je povzročila v denar, še smrečje in borove veje. Ljudje kupujejo zelenje, kupujejo tudi inačice, si krase stanovanja, ali pa grobove svojih pokojnikov. O Mleko. Koncem februarja so prinesli časopisi vest, da se je cena mleku s 1 marcem poviša'a na 3.50 Din za liter v nadrobni prodaji v mestu Ljubljani. Mlekarsko društvo za ljubljansko okolico je namreč objavilo po časopisih razglas, da je za njegove člane obvezna prodajna cena za liter mleka 3.50 Din. Ako pa kontroliramo prodajne cene mleka v Ljubljanih v prvih desetih dneh tekočega meseca, vidimo to- e: Mleko se prodaja na Irgu po 2.50 do 3 Din za liter, dostikrat pa po 10 dopoldne tudi po 2 Din, ker ga mlekarice nočejo voziti zopet domov. V mlekarnah (prodajalnah mleka) je cena po 2.75 do 3 Din, pri čemur prevladujejo prodajalnice, ki prodajajo mleko jx> 2.75 Din, dostavljenemu mleku na dom je cena 3 Din, mnogi dostavljala pa računajo za dostavo posebej 0.25 Din pri litru- Da se povišanje cene mleka ni izvedo na nameravanih 3.50 Din leži vzrok v tem, da ena mlekarica konkurira drugi, vsaka mlekarna zopet drugi mlekarni. Mlekarsko društvo nima s svojimi člani stikov, a mleka v mesecu marcu ni pričelo primanjkovati, nasprotno, dotok mleka se je po popustitvi mraza še znatno zvišal. © Maslo in sir. Pri prodaji masla prevladuje zadnji čas kmečko maslo, kateremu so cene vsled kvalitete zelo različne od 25 do 45 Din za kg Sicer pa so cene mlekarskemu čajnemu maslu nespremenjene. Vsled jx>sta je postala trgovina s sirom bolj živahna pri nespremen;enih prodainih cenah. O Na smučarskem pozdravnem večeru, ki se je vršil dne 6. t. in. v beli dvorani Uniona, je sodeloval moški kvartet ^Slovenskega glasbenega društva Ljubljana«, in ne, kakor je poročal nek dnevnik, Premelčev kvartet Ljubljana, ki ga ni. © Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v juliju 1928 zastavljenih predmetov v četrtek 14. t. m. ob 15 v uradnih prostorih v Prečni ulici. © Odmerni oddelek davčne uprave za mesto v Ljubljani se seli v dneh 11., 12. in 13. marca 1929 iz dosedanjih uradnih prostorov, Breg št. 6-II. v nove uradne prostore. Vodnikov trg, št 5-II. To se razglaša s priponinjo, da se bo v navedenih dneh poslovalo v omejenem obsegu in le v nujnih primerih. © Zlobna šala. Opetovano sc dogaja, da si zloben človek dovoljuje neumestne šale z reševalno postajo. Predvčerajšnjim zvečer okoli šestih je nekdo telefonično poklicul reševalno postajo iz hotela »Union« in javil, da si je v Šelcnbnrgovi ulici pred trgovino »Šare« nekdo zlomil nogo in da naj odidejo nemudoma ponj z rešilnim avtom. Slnžbojoči sanitejec je prosil, naj pove gospod, ki telefonira, svoje ime. Ta pa je namesto odgovora prekinil telefonski stik. nakar se je odpeljal rešilni avto na označeno mesto. Ko je nvto obstal, so je mahoma zbrala okoli njega družba radovednežev. Ponesrečenca ni bilo nikjer, dasi so ga iskali v Bajtovi cvetličarni, pri »Šarcu« in po bližnjih vežah. Nekdo si je bil dovolil zlobno potegavščino. Nedavno so zagrebški listi poro-: čali, da so v Zagrebu zlikovci alarmirali gasilce, češ, da je nekje izbruhnil |x>žar. Gasilci so Hilnooiiia Iznajdba za kadilce cigaret! — (Patent pr.) Sedaj je do šel iz tovarne higiienižni ustnik .Ukar'. ki uniči škodljivost tobačnih snovi in neverjetno poviša okus tobaku — samo vsled svoje posebne k< nštrukciie. Tobaku se ne primeša nobena reč. Ustnik z navodilom vred stane 30 Din. Naroča se za sedaj samo pri izumitelju ing. JOS. LliRR, KOSTHNJEU2CH flfl KRKI. nasedli in odšli nn označeni kraj, da bi gasili. Zagrebško gasilno društvo se je zavarovalo sedaj proti nudaljnim ttikim primerom na ta način, da jc zaprosilo poštno ravnateljstvo, naj uvede strogo kontrolo telefonskih govorov, naslovljenih na gasilno društvo in reševalno postajo. Bilo bi umestno, da bi Ljubljana v tem oziru sledila Zagrebu, zakaj norčevanje iz tako splošno koristne in človekoljubne naprave, kot je gasilska in reševalna postaja, je več kakor podlo. © Vlom v zaboj s čevl.ii. Marija Novak, jirodujalkn čevljev nu stojnici v Šolskem drevoredu je prijavila policiji, du jc neznan tat vlomil v noči od 7. na 8. t. m. v zaklenjen zaboj, ki je stal v stojnici. Prodajalka je zvečer pospravila na vrvico navezana obuvala v zaboj iu ga z dvema »žabicama« zaklenila. Vlomilec je nujprej poskušal odkleniti žabico, a ker ni šlo, je šiloma odtrgal oba železna zapaha in odnesel serijo čevljev z vrvico vred. Ukradel je pet parov čevljev in sicer: 1 pur moških iz boksa št. 41, 1 par ženskih visokih iz črnega boksa, 1 jiar ženskih nizkih iz ruja-vega boksu. I nar ženskih nizkih iz črnega boksa, 1 par dekličjih iz črnega boksa. Nova-kovu ima 700 Din škode. Pred nakupom se svari. © Aretacije in ovadbe. V zadnjih 24. urah so bile izvršene sledeče aretacije: 1 radi vlom« v železniški voz, 1 radi tatvine, 1 radi nedostojnega vedenja, 1 radi beračenja. Poleg tega je bilo ovadenih " pijanih razgrajačev, dalje en slučaj pijonosti in nedostojnega vedenja, I ogroženje osebne varnosti radi slabe ograje, prekoračenje policijske ure, kršitev zglaševal-nih predpisov in obrtnegu reda, 6 prekršitev uiedbe o zapiranju trgovskih lokalov, 2 prestopka predpisov o avtomobilskem prometu in II prestopkov cestnega polic. reda. Šlezlfskf premog zopet v zalogi Dmlbfi 8111*119 Telcf. 28-20 Maribor vprav predhodna poteza s tem, ker je morala odstra-i niti črnega pešca na polju d2, na katerem zdaj stoji, da zabrani postanek črne kraljice v naslednji potezi, kar bi pomenilo gotovo zmago cele partije črnega nad belim. Zalo je moral beli žrtvovati stolp, vendar ! pa si je še vedno ohranil dobre šanse z dvema potezama in spremenil nemoteno in brez nevarnosti gornjega od pešcev v kraljico na polju h8. Potezo ima v tej poziciji don Guzman s svojimi črnimi, in mirno jx>bere stolp s tekačem. Beli — Ruy Lopez — hiti takoj s piešcem na h7, da ga v naslednji potezi spremeni v kraljico, kar črni ne more nikakor preprečili. S tem postaja Ruy Lopez gospodar situacije in — skoraj, skoraj — zmagovalec, kakor je bil vedno vajen. Toda don Guzman celo v najkočljivejšem [»loža ju ne izgubi vseh nad; v odločilnem trenutku, ko je vse kazalo njegovo neodklonljivo izgubo, napravi edino možno in pravilno jx)tezo, ki hipoma kot blisk preokrene jioložaj, ga spremeni v škodo že zmagu-jočega tekmeca in mu odnese palmo zmage zase vprav v zadnjem trenutku. Katera poteza je bila to, ki je nepremagljivega Ruy Lopeza pripravila ob zmago? To prepuščamo bistremu domisleku in analitični spretnosti čitateljev-šahistov. Tako je ta zajemljiva šahovska partija rešila donu Guzmanu nele življenje, ki je viselo, i ko jo je igral, samo še na nitki, maiveč mu je | izvojevala tudi čast zmage nad nepremagljivim šahovskim mojstrom Ruyem Lopezom, ki s tem ; na svojem slavnem imenu ni bil prav nič pri-| krajšan, nasprotno, celo veselil se je prisrčno in I iskreno, zlasti ob pomisli na čudežno rešitev medinsko-sidonskega vojvode, s katerim ga je I odslej vezalo čvrsto in neločljivo prijateljstvo. V mirnejših in varnejših trenutkih od teh je don Lopez igral še marsikatero prav tako duhovito partijo ko ta, ki se ji je ohranii samo še njen konec. To jc zgodovina znamenite in slavne eseo-rialske partije. □ Proslava sv. Tomaža Akvinčana se je vršila v četrtek 7. marca v tukajšnjem bogoslovju. Ob 8 zjutraj je bila v cerkvi sv. Alojzija slovesna sv. maša, ki jo je daroval stolni prošt dr. Martin Matek. Ob 18 pa se je vršila v avli bogoslovja akademija z izbranim sporedom. O veličastnem sestavu tomistične filozofije je govoril Matija Munda, o sledovih ter podobi božji, ki se razodeva v stvarstvu po nauku sv. Tomaža Akvinčana, pa Franc Lasbaher. Domači j bogoslovski zbor je ob tej priliki zapel dvoje primernih pesmi pod spretnim vodstvom J. Gašperiča. Udeležba na akademiji je bila prav lepa. Navzoči so bili med drugim prevzvišeni knezoškof dr. Andrej Karlin, stolni prošt dr. Martin Matek, stolni kanonik dr. M. Vraber, rektor bogoslovja dr. Franc Cukala ter vsi profesorji bogoslovja s prelatom dr. Fr. Kovačičem na čelu, ki je akademijo spretno aranžiral. □ Sedemdesetletnik. Danes 9. t. m. obhaja svojo sedemdesetletnico preč. g. Jožef Ilešič, župnik v pokoju v Mariboru. — Rodil se je 9. marca 1859 v vasi Brezje župnije Sv. Jurija ob Ščavnici. študiral je gimnazijo in bogoslovje v Mariboru. Kot tretjeletnik je 16. julija 1882 pel v domači župni cerkvi novo sv. mašo. Po končanih študijah je prišel 23. septembra 1883 za kaplana v Središče ob Dravi, odkoder je bil 1885 premeščen k Sv. Petru . pri Gornji Radgoni. Kot kaplan je še služboval v I Središču ob Dravi, pri Sv Petru v Gornji Radgoni, v Hočah in v Žalcu. L. 1901. je 4. marca postal i župnik pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah. Kot župnik se je popolnoma posvetil vzgoji svojih župfja-j nov. Resnično je postal vsem vse! Skrbel je za'živahen in dober pevski zbor. Bil je pridigar, pesnik in komponist. — Preveliki napori v vedno večji Župniji so tako vplivali na njegove živce, da je 1. 1909. moral vstopiti v pokoj. Od tega časa dalje i živi v Mari boni. Pri »Slov. Gospodarju« vodi uprav-| niške posle V svoji službi je izredno vesten in I marljiv. Ni samo suh uradnik, ampak ie obenem ■ človek, izven pisarne in tudi v pisarni vedno vesel. I — Zanimanje za dijake je ohranil iz svojih mladost- • nih let do pozne starosti. Kot vpokojeni župnik ima | vedno dva ali tri dijake na stanovanju, katerim je pravi vzgojni voditelj. Pomaga jim v študiiah in vzgaja jih v trdne značaje — Ob sedemdesetletnici je še mladostno svež in čil. Želimo mu zdravja in zadovoljnosti do skrajnih mej njegovega življenja. Ce je doslej bila njegova življenska pot s trnjem posuta, naj sedaj Tisti, ki je izvor vsega, jesen njegovega življenja posiplje z rožicami. Bog' živi našega jubilanta še mnoga leta! □ V Narodnem gledališča vprizorijo jutri ob 15 mariborski dijaki pod okriljem Ljudskega odra krasno francosko dramo »Sultanova hčerka in dobri vrtnar«. O moderni francoski drami spregovori pred predstavo prof. dr. Franc Sušnik. Vstopnice se dobe po znižanih dramskih cenah v obeh Clrilovlh knjigarnah. □ Proračunska seja mestnega občinskega od- • bora se vrši prihodnji četrtek ob 18 v mestni posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: poročilo predsedstva, predlogi in vprašanja, proračun in porodila odsekov. V okviru posameznih poročil se bo med drugim tudi razpravljalo o pogodbi s krčevin-sko občino glede kanalov in vodovoda, o gradnji promenadne poti ob Dravi na desnem bregu med državnim in železniškim mostom, o eventuelni ustanovitvi mestne zastavljalnice ler raznih (»opravilih, ki so potrebna na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Nove avtobusne proge. Avtobusni promet se v mariborski okolici zelo razvija, »etosnjl sezoni se bo avtobusno omrežje še z«Vo razširilo. Tako namerava mesini avtobusni promet uvesti progo Maribor—Sv. Jakob za perijodično jirevažanje oseb, g. Aleksander Lininaer misli razširiti svoj avtobusni obrat na progo Maribor—Sv. Lenart—Sv. Anton—Sv. Jurij v Slov. goricah, g. Mirko Glinik pa prosi za občasno prevažanje oseb na progi Va raSdin—Zavre—Ptuj—Račje—Maribor. □ Smrtna nesreča pri delu. Včeraj dopoldne je 30 letni delavec Ivan Zelenko kopal vodnjak v Nasipni ulici. Ko je skopal že dva in pol metra globoko jamo, je zdrknila nenadoma v globino gornja betonska plast. Za njo se je. udrla plast prsti ter delavca pokopala. Delam so sicer hitro izpo-pali Zelenka, toda potegnili so iz jame lo njegovo truplo. Revež se je med tem zadušil. Truplo so prepeljali v mrtvašnico mestnega pokonališča. . □ Poskušen beg iz življenja. 28 letna šivilja iz Sp. Hcč Marica G. si je pognala kroglo v gla^o. Prepeljali so jo v bolnišnico Vzrok ni znan. □ Nedeljski šport. Jutri se vrši na Pohorju skupinski tek smučarjev s startom pri Ruški koči ob 10. uri in ciljem pri Mariborski koči. Tekmovalci morajo biti zbrani ob 0. uri zjutraj pri Ruski koči. — Drevi bo pri Mariborski koči planinski večer, jutri ob pol 9. uri pa služba božja pri Are-kti, ki jo oskrbi član mariborskega Aljaževega kluba. □ Iz policijskih analov. Pod ključ so vtaknili .lulijano V., ker je tihotapila z raznim galanterijskim blagom; Franc L. je kasiral denar za že-meljce in kajzerce do vsote 1700 dinarjev, nato pa j pozabil izročiti svojemu gospodarju omenjeno vso-j to; Marija G. in Karolina B pa sta o polnočni uri promenirali po Grajskem trgu ter zbudili sumnjo službujočega stražnika, ki ju je spremljal na potu li Grafu. Prijav je bilo 19. Tičejo se običajnih prestopkov. D Olepševalno društvo ima prihodnji torek, dne 12. marca t. 1, ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma svoj redni letni občni zbor, □ Dobrodelno tombolo priredi ludi letos, dne 5. maja, Podmladek Rdečega križa v Mariboru. Na to se opozarjajo vsa društva, da omenjenega dne ne uporabijo za slične prireditve. Celje & Kaj moraš vedeti? Vedeti moraš, da ponove jutri, 10. marca ob pol 4 popoldne Krekovci v Narodnem domu zandimivo rimsko igro »Dekle z biseri«. & Sraka na meščanski šoli. Na naših celjskih šolah je urejeno, da puščajo učenci svojo garderobo izven razreda ali v nalašč zato pripravljenih garderobah ali jia na obešalnikih po hodnikih. V četrtek dopoldne pa je tat obiskal meščansko šolo in odnesel učencu IV. razreda Mirku Gorišeku 100 Din vre den klobuk, učencu istega razreda, Bogomilu Špa-capanu pa celo 1200 Din vreden površnik. šo'ski sluga je sicer videl, kako je isti dan okoli pol 11 neki kakih 26 let stari m adenič zapustil šolsko poslopje, a sluga se zanj ni imel razloga brigati, ker pride večkrat kdo po različnih opravkih v šolo. •0- Iz celjske bolnišnice. Včeraj zjutraj so pripeljali v bolnišnico 3 letnega Ivančka Buta iz Ko-stnvmce. V četrtek opoldne je šel doma klicat delavce h kosilu. Na ledenih tleh mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. — Enako f>oškodbo ima 60 letni kamnoseški delavec Joža Sertič iz Stranic. Pri svojem gospodarju Laz-nikii je nakladal plohe. Ploh nm je padel na leve Na srcu in živčno belnim priporočamo našo Kofeina prosto praženo kavo. Sveže čaino maslo in pristne kranjske klobase stalno v založi. - ANTON FAZARINC, CELJE. nogo in mu jo precej grdo zmečkal. — Slučajev škr-latinke iz območja gornjegrajskega okraja je vedno več. Dnevno pripeljejo v bolnišnico 5 in več slučajev. 0 Iz ljudske knjižnice na Cankarjevi cesii. Ljudska knjižnica Kal. prosvetnega društva, ki se nahaja na Cankarjevi cesti štev. 4, je od«lej odprta vsak delavnik od 8 do 12 ter od 15 do 19, ob nedeljah pa od 9 do 10 dopoldne. Dopisi Trbovlje Odpri srce, odpri roke... Revščina je v Trbovljah velika. Uvidevni gospodje so ustanovili lansko leto Vincencijevo konferenco, katere namen je s tihim delom podpirati najbednejše ljudi v občini. Zasnovala se je pred kratkim večja akcija, ki bi o Veliki noči podprla koliko mogoče večje število revežev, ki izvirajo večji del iz ru-darsk". slojev. V ta namen se je sklenilo pobirali dnnrne in druge prispevke po celi občini od slojev, ki lahko pogrešajo mal dar. Dosedaj se je nabrala malenkostna vsota in bi se cela akcija izjalovila, ako bodo pobiratelje odklanjali samo E lepo besedo. Zatorej prosimo, da naj pomaga, kdor ima že čuteče srce do naših revežev, ter pokloni dar, da bo Velike noči veseli vsi brez izjeme. , Novo mesto Iz župnijske kronike. Rojeni so bili v mesecu februarju v mestu štirje, v ženski bolnici pet in dva mrtvorojena. Umrle so štiri osebe in sicer Alojzij Turk, v starosti 67 let, Albin Radež, v starosti 85 let, Josipina Pleničar vdov. Reitz, v starosti 67 let in Šivic Josip v starosti 2 let. leskovec pri krškem. Pri nas se je vršil dne 4. t. m »Zadružno-go-spcdarski tečaj« ob obilni udeežbi iz vseh slojev. O varčevanju je predaval ravnatelj dr. Basaj, o sadjarstvu ing agr. Skubic, o vinogradništvu in kmetijstvu pa oblastni ekonom Ambrož. Vsi navzoči so z zanimanjem poslušali poučna predavanja in izrekli zahvalo predavateljem, pa tudi »Zadružni Zvezi«, ki je tečaj priredi a. Mislinjska podružnica SPD v Slovenjgradcu naznaja vsem svojim članicam in članom, da se vrši njen redni letni občni zbor v soboto, dne 23. marca t 1. ob osmi uri zvečer pri g. Josipu Druškoviču (Narodni dem) v Slovenjgradcu. Podružnica Slov. plan. društva v Radovljici ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, 18. t. u. ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu v Radovljici. Vrhnika Združene orlovske in orliške organizacije pri-redc v nedeljo, dne 10. marca proslavo materinskega dne ob 3 popoldne v Rokodelskem domu. Pester spored! Matere posebno vabljene! — Vrhniške orlovske in orliške organizacije. Ormož Smrt starke. V torek popoldne je zatisnila oči k smrtnemu spanju Katarina M1 i n a r i č iz Her-manec pri Sv. Miklavžu. Dočakala je zelo visoko starost; namreč 86 let. Bolehala je štiri leta Dasi je trpela hude muke in je živela v velikem pomanjkanju, je prenašala vse nadloge z junaško potrpežljivostjo. . Igra vremena. Zadnje dni se temperatura spreminja ko da se igra. V ponedeljek zjutraj je bilo okrog 10 stopinj mraza, v torek zjutraj pa so toplomeri kazali samo — 4 stopinje. V srede zjutraj pa je temperatura zopet pad a na — 12 stopinj. V torek zjutraj smo tudi opazo.ali nenavaden naravni pojav. Dasi na obzorju ni bilo nobenega oblaka in je solnce sijalo v vsej krasoti, je začelo okrog 8 sne-žiii in je snežilo celo uro. BLOKE. Zadnji sejem, dne 1. t. m. je bil dobro obiskan. Kmetje iz bližnjih in daljnih vasi in krajev so prignali veliko goveje živine. Tudi kupce\ je bilo dosti, domačih in tujih. Ljubljanski mesarji so ogledovali in kupovali pitane vo'e. Lahi pa tudi plemensko goved. Dobro so plačevali lepe plemenske voli, ki jih bodo rabili doma za poljska dela. Kramarski del semnja pa ni bil tako živahen kakot običajno. — Preteklo nedeljo so se sešli možje z Runarskega, Studenca, Topola in Hudega vrha v občinskem uradu v Novi vasi. Gre namreč za zgradbo vodovoda iz runarskega studenca v rečene vasi. Vprašanje je toliko uspelo, da se prične z delom nemara še to pomlad. — Vse razredne pošte v sosednih občinah, kakor: Velike Lašče, Loški potok, Lož, Stari trg pri Ložu in Cerknici imajo postati pogodbene pošte — Nova vas pa ne, dasi imajo one močnejši promet kakor naša pošta. Bržkone se je zgodila pomota. Strašna zima je domala minila. Takega mraza ne pomnijo najstarejši ljudje. V dneh najhujših metežev in mraza smo bili kar odtrgani od ostalega sveta in več dni brez pošte. Žiri Rok za vpis v družbo sv. Mohorja je potekel, kljub splošnemu pomanjkanju je vendar izkazan prirastek na članstvu. V splošnem smo Zirovci precej preskrbljeni s čtivom. »Slovenca« prihaja precej, a bi ga moralo še več, toda kdor vidi svežnje »Bogoljuba«, »Katol. misijonov«, »Mladosti«, »Vi-gredi«, ta mora priznati, da dober tisk močno nadkriljuje slabega. Glede »Domoljuba« pa, dasi ga je jako veliko, mislim da bi ga moglo biti še več, ko bi bilo zanj malo več agit-cije. Čevljarstvo, glavni vir dohodkov žirovske doline, je v precejšnjem zastoju. Zadnji čas se tudi ngilno dela na sanaciji kmet. kons. društva, kateremu grozi konkurz. Ako pride do tega, bodo zlasti revne'81 sloji precej prizadeti. Smrt letos dobro žanje. Dne 20. februarja smo pokopali pridno in med orličicami priljubljeno vaditeljico Francko M ožin a, ki je v najlepši dobi 22 let ob silni žalosti roditeljev in bratov zatisnila oči. Pretekli teden je pa umrla dale« okoli znana gdč. Kati Kopše v starosti 92 let. Dram. odsek KPD pripravlja pod agilnim vodstvom br. SI. Eranožnika igro »Romeo in Ju-Uja«. Za dramatiko je pri nns Veliko zanimanje. Tudi radio ima pri nas obilo ljubiteljev in precej naročnikov. V zadnjem času ga je nabavila tudi dobro znana gostilna Vinko Demšarja. Letrs smo dobili novo parno žngo, ki jo vodi inž. Ig. Pelhan in pri kateri ima delo in zrslužek precej delavcev, ki bi bili sicer brezposelni. Kamnik Kamničani v tem hudem mrazu ne spe. Pretekli teden so Igrali v kamniškem domu trikrat Lavtižarjevo opereto »Adam Ravbar«. V kolikor igra dopušča in pa moči igralcev, moramo reči, da jc bila oper" I a podana prav dobro. Akademik Cerar »i je največ 'prizadeval, da je opereta zagledala beli dan na našem odru. Občinstvo je pri vseh treh predstavah napolnilo dvorano do zadnjega kotička. ZVEČER za namanams ZJUTRAJ za izkuha= vame ŽENSKA HVALA . TERPENTIN0V0 MILO pa je pranje gotovo/ H V čitalnici so v nedeljo igrali »Dobrega vojaka Švejka«. Bila je dobro obiskana, vendar bi pa pripomnili, da bi se s postnim časom bolj strinjala kaka druga igra resnejše vsebine. Švejka naj bi podali po veliki noči (Šolski mladini naj se v bodoče vstop k takim igram prepove, ker niso vzgojne.) Ta teden je prišel v mesto neki Rus, ki se bavi s tako imenovano hiromantijo. To se pravi, da mož prerokuje iz dlani človeške roke. Naval k njemu je menda zelo velik; zlasti ženski spol se drenja. Prerok stanuje v gostilni pri stari pošti, kjer tudi »ordinira« oziroma po domače povedano vieče za nos praznovene ljudi V cenah ni ravno pretiran, saj znaša honorar za enkratno »farbanje« samo 50 Din. Po naših cestah in pločnikih je sedaj, ko se sneg tali, taka poledica, da ie res čudež, če imamo še cele noge Ceste pa tudi re v nekem drugem oziru niso mestu v kras. Nekatere stranske ulice so namreč tako ponesnažene, da se človeku gabi.« Za primer navedem samo ulico, ki vodi od notarjeve hiše za samostanskim vrtnim zidom na Žale. Županstvo naj izda stroge naredbe glede čistoče ulic. Par poštenih glob, pa bodo ulice kmalu čedne. Pa par javnih stranišč bi še bolj zaleglo. V našem mestu bi bila zelo potrebna droge-rija. Če hočeš kupiti n. pr. nekaj lipovega cvetia, moraš v lekarno. Drogeriia naj hi imela tudi foto-grafične potrebščine, da bi ne bilo treba letati za vsako malenkost v Ljubljano. Naznanila Ljubljansko gledališče D1AMA: Začetek ob 20. uri. Sobota, 9. mnrca ob 15 uri popoldne: SNEGUL-CICA IN ŠKRATJE. Ljudska predstava pri zniž cenah. Izven. Ob 20 uri zvečer VOL-PONE. Ljud. pred. pri zniž. cenah. Izven. OPERA: Začetek ob pol 20 uri. Sobota, 9. marca: Zaprto. Nedelja 10. marca ob 15. „.. ,—r---------- SERAJA. Ljud: pred. pri zniž. cenah. Izven. uri popoldne: BEG IZ gospodarstvo — Ob pol 20. uri zvečer: GROFICA MARICA. 50 vprizoritev. Ljudska predstava pri znižanih cenab. Izven. Današnja predstava -Carmen« je morala od-pasti, ker je g. Iličič sporočil, da pride šele v torek v Ljubljano. Akad. slikar Ivan Va-potic in naši jtinaki i7, »Grofice Marice«. Za 50. predstavo »Grofice Marice« je narisal prof. Vavpotič glavne nastopajoče osebe: Grofico Marico — g. Poličevo. Etelko — go. Bnlatkovo. staro grofico — go. R*knrjevo, oskrbnika Tasila — g. Drenovca. kneza Populescu — g. Povheta, Kolom^na 7cupana — e. Pečka, dalie komorneca sluco Penižka — 0 Din za oba od=eka. ki se vnlnčata nri družbi. Sklenilo se ie že letos prirediti v TinMinni razstavo pfftnine in kuncev o priliki Velesejma meseca junija. Borza 8. marca 1929. i DFNAR V današnjem deviznem prometu so devizni tečaji oslabeli, izjemoma Berlirn, Curiha in Prage, ki so ostali neizpremenieni. Promet je bil srednji; privatno blago jc bilo zaključeno v devizfh: Budimpešta. Dunnj in Trst. v ostalih devizah pa je intervenirala Narodna bnnkn. 7a*reb. Amsterdam 2279.75 2285.75. Berlin 1H50.P0—IPR^.no, Bndimrešta 992.0"—995.09 Curih 1004.40—1097.40. Dim»i 7°9.?<> P0'>.!V\ Nevvvrk r,e.77-Pfl97, London ^"6.08—?"«SR. Pori* 9*1.54 do '">3.54. Praga 168.87-169.17, Trst 297.25 do 299.25. Belgrad. Amsterdam 2279.75-2285.75, Berlin t350.5—1353.5, Budimpešta 992.02-995.02, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 799.32—802.32, Newyork 56.77-56.97, London 276.08—276.88, Pariz 221.54 do 223.54, Praga 168.37—169.17, Trst 297.31 do 299.31. Cnrih. Belgrad 9.12625, Berlin 123.35, Budimpešta 90.62, BuknreSt 3.09, Dunaj 78.065, London 25.2275, Newyork 519.98, Pariz 20.305, Sofija 8.75, Praga 15.895, Trst 27.2175, Varšava 58.30. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.49125, (valuta) 12.44, v Londonu, Ne\vvorku in Pragi neizpremenjeno. Devtzm tečaji na ljubljanski borzi S marca ' '29. povpraš 5 2iiib.lt 228 .'.75 2283.— ■ lerliu 1J50.50 1353.5 1352.- 1352.- Bruselj — 791.1 i — — Budimpešta 991/0 994.51 993.- — ('uri h I094.4U 1097.41 Ii9r>.9< 1095.90 Dunaj 799.3 i {fOJ.32 8. 0.82 800.87 London 27t>.U8 276.8« 276.48 276^0 Newyork — 56.«/ — — Pariz 221.54 223.54 222/4 — Praga 168.37 Ib9.i7 168.77 168.77 Trst 2y;.i5 299.15 29&.I5 298.37 VRFDNOSTN1 PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 den., fraštediona 930 den., Kred. stav. 175 den., Vevče Viti den., Kranj. ind. 265 den., Ruše 260 do 280, Stavbna 50 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 426.50 do 427 (426, 427), kasa 426—427, termini: 3. 428 do 429, 4. 432-433 (432, 432.50), 5 435.50-436.50, 12. 460—461, 7 odst. invest. pos. 90.50—91 (90.50), agrari 54.50 55. Bančni pap.: Hipo 55.75—56.50 (55.75), Poljo 17.50-18.50, Kred. 93 den., Jugo 94 do 95 (94), Lj. Kr. 125 den., Medjun. 57.50 den., Nar. 7400 -7570, Prašted. 930 den., Srpska 155 do 156 (155), Zem. 185—139. Ind. pap.: Guttmann 200 —205 (205), Slavonia 5 -5.50, Slaveks 101.50-104, Danica 154—165, Drava 465 blago, Šečerana 485 do 495. Osj. Ijev. 180—190, Brod. vag. 300 den., Union 193—194, Isis 24 blago, Ragusea 500—505, Trbovlje 470—475, Vevče 120 den., Nar. šum. 25 do 35, Piv Sar. 230 den. Belgrad. Narodna banka 7430, Izvozna banka 930, Belgr. zadruga 7550, 7 odst. inv. posojilo 91, agrari 54.25, vojna škoda 425—425.50. 3. 433.50, 5. 437 (500). Dunaj. Don. sav. jadr. 80.30, Wiener Bank-verein 24.65, Bodencredit 108.90, Creditanst. 58.70. Escompteges. 23, Zivno 140.25, Aussiger Chemi-sche 253. Guttmann 26, Slavonia 0.58, Alpine 40.15, Slavex 12.25, Mundus 190, Leykam 7.75, Rima Mu-rany 121.75. Žito Tečaji na čikaški borzi, ki so v zadnjih dneh neprestano padali, so včeraj zadobili stalnost. Na naših domačih tržiščih je radi tega položaj nekoliko čvrstejši, vendar ni promet postal živahnejši niti se cene niso izpremenile. V pšenični moki skušajo cene nekoliko dvieniti in srednjedobrn hH-ška znamka, ki je veljala 345—346, velja dane« 350 nakladalna postaja. V Ljubljani notirajo: Dei. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dobava promp.t): pšenica bč. 80 kg 2% 297.50—300, marec 302.50—305, april 305 R e v u e de France.; s čudovito vestnostjo in točnostjo. Zanimive so csebnosii, ki so pri tem umoru sodelovale — prava galerija najgnusnejših pošasti! Duševni avtor umora je S ver d lov, ki jo bil 1. 1917 predsednik osrednjega izvršilnega odbora sovjetov v Moskvi, in je, kolikor je to do danes znano, uničenje carske rodbine sklenil sam na lastno odgovornost. Sverdlova je maščevalna roka večne pravičnosti že dosegla, kajti, kakor je znano, je bil ob priliki štrajka delavcev morozovske tovarne v Moskvi že 1. 1919 od štrajkujočih na cesti zadavljen iu malodane strgan na kose. Lokalni voditelj umora je bil Goloč-kin, vojni komisar v Jekaterinburgu, ki je bil 4. julija, t. j. 13 dni pred umorom, pri Sverdlovu v Moskvi, kjer je dobil točne in-strukcije za gnusni zločin. Goločkin ni bil noben zatirani proletarec, ampak pokvarjen intelektualec, ki se je lotil na koncu poklica zobctehnika. Mož je bil sadist in eden izmed onih strašnih tipov, ki jih v s ali a revolucija vrže na površje. Dan potem, ko je bila carska rodbina umorjena, je Goločkin zbral vso svojo družbo še enkrat v gozdu, kjer so bili trupla zakopali, jih dal odkopati, vsakemu truplu sam odsekal glavo, ostalo razsekal s krampom in potem vse skupaj polil z žvepleno ldslino ter zažgal, ne da bi pozabil preje še enkrat preiskati vse žepe obleke in pretipati sukno, v katerem je res našel nekaj demantov. Tretji v tej družbi je Jurovski, an-alfabet, popolnoma pokmeten Jud in ena tistih iz brezdna človeštva vzetih oseb, kakor so mogoče samo v Rusiji. On je rafiniran in preračunan zločinec, ki svoje žrtve objokuje in z njimi sočustvuje obenem, ko jih ubija. Jurovski je dan pred umorom pustil v hiši, kjer se je carska družina nahajala, brati v njeni navzočnosti črno mašo, pri kateri je skupaj z diakonom pobožno pel ^Večnaja pamjat dušam umrlih v rokah svetnikov«, ne da bi carska rodbina slutila, da je to namenjeno njej. Potem je šel iskat v gozd pripravno mesto, kamor bi se trupla ničesar sluteče carske rodbine pokopala. Nato se je par ur pred nočjo, ko se je zločin izvršil, pri zopet-nem posetu carske rodbine zanimal za zdravje prestolonaslednika, za njegovo temperaturo ter božal njegovo ročico. Par ur potem je sam pognal kroglo iz revolverja v dečkovo glavo! Mahatma Gandhi, indski modrec in asket, političen voditelj gibanja za neodvisnost, pri zadnjih demonstracijah v Kalkuti zaprt, pa zopet izpuščen. Potem je Bjeloborodov, resnični boljševiški delavec, toda len, lažniv in čve-kasl. On je bil predsednik jekaterinburškega »ovjeta, pravi :;capinski proletarec«, za katerega je ves komunizem vsebovan v Leninovem stavku: »Okradite tatove!« Ker je bil okradel svoje tovariše v sovjetu za 30.000 rubljev, je moral storiti vse, kar so od njega zahtevali. Peti član te družbe je S a f a r o v, ki je zanimiv po tem, da je medtem, ko so vsi drugi svojo sokrivdo na improviziranem umoru skrbno skrivali, kmalu po umoru zločin v »Uralskem Rabočem« poveličeval, dasi je sicer bil največji strahopetnež. Šestega člana re bande Petra Vojkova je tudi že zadela usoda, kajli bil je, kakor znano, predlanskim kot sovjetski jx>slanik v Varšavi umorjen. Tudi on je prava figura iz ruskih romanov: tat, pesnik. morile<\ Hi»hitplj nsiholotriie. nodieten pretepač in babjek, pozneje pa molčeč, mračen in hladno računajoč državnik. Za njim pride Peter Je r makov, pravi Herkules z živalskimi čeljustmi, morilec po poklicu. Vojaško moštvo, ki je bilo tem voditeljem prikomandovano, je tvorilo deset čekistov, od katerih je bilo pet Rusov, dva Latiša in trije vojni ujetniki, in sicer Madjar Andrej Vere s, Avstrijec Rudolf L a m e r in neki Nemec iz rajha, o katerem se pa ve samo, da so ga imenovali sA j a k s v, ki je na vsak način poznal nekaj nemških klasikov in je moral biti duhovit, kajti bil je na steno kleti, v kateri so ustrelili člane carske rodbine, vpra-skal sledeči nemški verz: :; Belsa-Zar1 ward in selbiger Nacht Ven seinen Knechten umgebracht.« Od morilcev so Sverdljov, Goločkin in Jurovski bili judje, ostali Rusi. Tega pa ne rečemo zaradi antisemitstva, ki nam je absolutno tuje, saj so boljševiški judje preganjali in morili svoje lastne soplemenjake ^buržuje« in so krščeni Rusi še bolj krvoločni od judov. Vendar se Rusi ponašajo s tem, da vsaj glavni trije morilci niso bili rušite krvi. Besedna iera, namesto: Belsaznr. Speča zakonska dvojica V vasi Surčin pri Zemunu sta 1. marca kmet Ivan D u m b o v i č in njegova nelegitimna družica Ana Orešltovič zaspala in se do današnjega dne nista prebudila. Ko so sosedi pozno drugi dan zapazili, da ju ni iz hiše, so šli pogledat in našli, da še vedno spita. Poklicali so policijo in okrajnega zdravnika, ki ju je budil, a ženske ua noben način ni mogel zbuditi, mož pa je samo v polsnu za-mrmral svoje ime. Prepeljali so jih na vozu v zemunsko bolnico, pa se na potu nista prebudila, dasi je bil zelo občuten mraz. Oba sta zdravega lica, vendar izgleda moški bolj svež, dočim ženska spi globlje in je očividno v bolj bolestnem stanju. Zdravniki menijo, da je to tako zvana senkefalitis letargica«, torej bolezen, ki je pri nas zelo redka, zanimiva pa po tem, da se je pojavila pri skupaj živečem paru in istočasno. Ljudje pa seveda ugibajo drugače ter mnogi, posebno ženske, trdijo, da je oba zagovorila coprnica, in drugo. Nekaj časa se je mislilo na kakšno zastrupljenje, toda policija to izključuje, ker za zločin ne bi bilo pravega povoda, ker Ivan in Ana nista baš bogata. Moglo bi pa biti, da sta se sama s čim zastrupila, kar pa tudi ni verjetno. Sicer bo pa to dognala preiskava krvi. Tragedija v severni Sibiriji »DailyHerald« poroča, da se je v puščavah severne Sibirije odigrala tragedija, v kateri je postal mlad in nadebudni raziskovalec Prvi je bivši predsednik Mehike Calles, ki vodi vladne čete v boju zoper vstaše, drugi je sedanji predsednik Portez Gil, tretji je vodja vstašev, general Valenzuela, ki je pobegnil. „Vertikalno mesto" Nebotičniki, ki si osvajajo počasi velemesto vsega sveta, so čisto svoje vrste »bitja«. Če vzamemo za primer naravo, bi mogli reči, da so še najbolj podobni čebelnim panjem. V njih je nastanjenih na tisoče oseb velemesta', ki so itak neke vrste »črednih živali«. V večjih nebotičnikih prebiva okoli 10.000 oseb, torej toliko, kolikor jih ima že čedno mesto. In nebotičnik jc res mesto, ki pa nudi svojim prebivalcem veliko večje ugodnosti, kakor navedeno mesto. Vzemimo n. pr. poslovnega človeka, ki stanuje v nebotičniku. Komaj pet minut rabi, pa je od svoje pisarne žc v banki, v poštnem in telefonskem uradu, pri frizerju, v zajutrkovalni dvorani, v klubu, v restavraciji, in sii more v isti hiši nakupiti vsega, česar potrebuje, zvečer pa lahko prisostvuje predstavi v baru ali v kinu, ne da bi prestopil praga hiše, v kateri stanuje. V mestu vlada politika, v nebotičniku pa nima ničesar govoriti. Obratnega vodjo nebotičnika nc volijo, ampak ga imenuje posestnik oziroma delniška družba, katere last je. Eno največjih vprašanj, ki ga ima vodja rešiti, je prometnega značaja. V nebotičniku, ki ima 10.000 hišnih strank, se na dan vozi po liftih okoli 50.000 oseb. To je pač ogromen promet in radi tega se mora reči, da danes vertikalni promet zavzema ravno talko velik obseg, kakor h ori con tal ni. Dva kolesa, ki se ravnokar gradita — eden na mestu znanega Waldorf-Astoria-hotela v Newycvrku, drugi v Chicagu — dajeta približno predstavo o ogromnem obsegu »vertikalnega mesta«. »Chicago Tower«, ki bo najvišje poslopje na svetu, bo imelo 75 nadstropij in dajalo prostor 20.000 najemnikom. Za vzdrževanje tet!a poslopja bo potreba nič manj kot 1250 moških in ženskih. Poslopje bo počivalo na površini, veliki 4860 arov. Poslopje bo imelo 94 tovornih in osebnih liftov, katere bo v dnevni šihti oskrbovalo 200 oseb. Čistilna armada za ta nebotičnik bo štela 650 žensk z 18 načelnicami, 200 vratarjev in 8 šefportirjev. Strojno osebje bo obstojalo iz 1 šef-inženerja, 4 pomožnih inženerjev, 8 kurja-čev, 4 nosačev premoga in trije moški bodo skrbeli za strojno dvorano. Na razpolago bo vedino 14 elektrotehnikov. Stalno bodo tudi nastavljeni kleparji, tesarji, slikarji, zidarji, štu-kalerji, ključavničarji, mizarji itd. Ncwyorški nebotičnik bo baje še večji. Kakšnih estetičnih namenov seveda tehniki pri gradbi teh velikanov nimajo. Vendar pa jc lepo-čutni gom in vzgoja tako velika, da na arhitekte nehote vpliva, da dajejo nebotičnikom oblike, ki včasih že lepo vplivajo. Zlasti v Evropi, kjer vlada stara kultura, začenjajo graditi nebotičnike, ki odgovarjajo razen praktičnosti tudi lcpočtrtju * »Odkar sem se oženil, sem shujšal za poldrugo kilo.« — »Toliko jc tehtal menda tvoj j ključ od vežniii vrat?«. zaradi pohlepa po denarju žrtev svojega tovariša. Niltifor Begičev je bil od vlade odposlan, da išče ostanke Amundsenovega zrakoplova in je ta raziskovanja vodil z največjo spretnostjo in požrtvovalnostjo. Dasi njegov trud ni imel uspeha, je norveška vlada Begi-čevu nakazala visoko darilo v denarju. Begičev je priložnost svojega iskanja za zrakoplovom porabil za lovsko ekspedicijo v severno Sibirijo, kamor ga je spremljal njegov prijatelj Natalčenko. Od te ekspedicije se je Natalčen-ko vrnil sam. Begičev pa je bil, kakor je dejal, umrl na skorbutu. Pripovedoval je, kako je Begičev junaško prenašal svoje trpljenje in je prinesel s seboj tudi fotografijo groba svojega prijatelja, ki leži v bližini reke Pjusina. Najprej so mu verjeli, potem pa so začeli dvomiti, ko so zvedeli, da je Naialčenko imel že prej razmerje z vdovo Begičeva. ZačeLi se je preiskava in po zaslišanju mongolskih lovcev, ki so ekspedicijo spremljali, se je dognalo, da je Natalčenko svojega tovariša sam ubil. Nadaljnja preiskava je dognala, da je Natalčenko umoril raziskovalca, da bi vzel njegovo ženo in prišel tako tudi v posest preop>~njega premoženja Begičeva. Strašna ugotovitev Dvorni svetnik Ernst Finger, voditelj klinike na dunajskem vseučilišču, predsednik vrhovnega zdravstvenega sveta v Avstriji, objavlja v dunajskih listih šledeče podatke, ki so naravnost strašni: »Z gotovostjo lahko rečem, da 15 do 20% vseh Dunajčanov, moških in ženskih, boleha na sifili... Dejstvo je, da število deklet, ne- General Nobile, ki ga je sam Mussolini obsodil, da se kot voditelj ekspedicije na Severni tečaj ni vedel, kakor treba, ter dal prvi rešiti. sposobnih za zakon, raste od meseca do meseca. Meni je popolnoma jasno, da danes ni več prostitucija tista, ki razširja spolne bolezni, ampak je temu vzrok neverjetna spolna pomešanost... Ljudje iščejo »novo moralo«, sklepajo »tovariške zakone«, »začasne zakone« ali kakor se že ta začasna razmerja imenujejo. Prvotno nisem mogel verjeti, da bodo ta ljubezenska razmerja zdravstveno tako neugodno vplivala. Ampak tedaj sem se motiL Mnogo mladih deklet si je s svobodnim poklicem prilastilo tudi neko neodvisnost v spolnih zadevah, ki gre včasih posebno daleč.« H koncu profesor izraža, da je edina rešitev ideja krščanske zakonske zveze. Celo mesto zakarta! V angleški grofiji Buckinghamshire blizu Oxforda leži srednjeveško mestece West Wy-combe, ki šteje pičlo 4000 duš in je polagoma celo prešlo v last ene same družine — Dasch-wood. Gospodarski pogoji mesta so slabi in ljudje se zelo izseljujejo. V zadnjem času je sedanji poglavar družine Daschvvood — John Dashvvccd v londonskih igralnicah zaigral visoke vsote. Da te dolgove pokrije, hoče prodati del svojih nepremičnin in to ravno mesto West Wycombe. Javna dražba je že razpisana. Zanimivo je, da ima mestece še iz 17. stoletja razne svoboščine in predpravice, med temi tudi davčno prostost. Smešnice Težave urednikove žene: »Janko, tebi gre pa res vedno samo tvoj pokilic po glavi! Komaj ti povem, da jie moj novi klobuk kakor pesem, že ga najdem v papirnem košu!« »Vi, šofer, ali ste prosti?« — >Da!« — :: Potem vam častitam; jaz se moram še dve leti učiti!« * Župan (vaškemu redarju): »Ali ste lopova, ki vam je zopet ušel, vsaj vprašali in zapisala, kako sc piše, koliko je star itd.?« — »Ne, ampak odtise njegovih prstov imam v obrazu in tc damo lahko fotografirati.« * Gospa, ki si ogleduje kaznilnico, nekemu kaznjencu: »Ubogi mož, gotovo boste veseli, ko bo konec vaše kazni?« — »Nikakor ne, gospa, k a ji i obsojen sem na dosmrtno ječo.« it Sodnik: »Obtoženec, kje je vaš zagovornik?« — »Ne potrebujem nobenega, gospod sodnik; sklenil sem, da takoj povem vso resnico.« * »Čisto rdeča lica imaš; gotovo si v šoli dobil zaušnico?« — »Ne!« — »Tudi moralne zaušnice ne?« — »Ne!« — »Saj niti ne veš, kaj jc moralna zaušnica?« — »Oh — odzadaj!« »v »Ali bi hoteli postati moja žena?« — -Od srca rada!« — »Zaenkrat hvala lepa. Stavil bom šc nekaj ponudb in potem vam bom dal i določen odgovor.« Mehiške čete gredo jut meščansko vojno zoper vstaše. tnwce Spori Slovenska umetnostna zgodovina I/.žel je 8. in 4. zvezek Zbornika za umetnostno zgodovino, ki s tem zaključuje svoj VIII. letnik. Topot prinaša Zbornik kot prilogo konec dr. Fr. Steleiove, obširno zasnovane, vestno in izčrpno obdelane umetnostne topografije polit, okraja Kamnika. Želeti je, da izide delo v prirconi knjigi; izpolnila je ogromno vrzel na polju uašcga umetnostno-zgodovinskega dela. Služila bo s svojo točno izčrpnostjo in številnimi ilustracijami, izbornim poznavanjem razmer večno; nje Umel-nostno-zgodovinski uvod je lep nov kos v stavbi naše umetnostno zgodovine. Stegenškovemu in Steleto-vemu topografskemu delu naj bi čimprej sledile še druge krajevne topografije. Kakor čujem, je že pripravljena vrhniška (M. Marolt). Uvodoma v Zborniku razpravlja Marijan Ma-roll o Celjskih nagrobnikih 15. in 16. 61 o 1 e t j a. Naše plastika srednjega veka in renesanse je še zelo malo obdelana; tembolj treba pozdraviti to moderno pisano razpravo o vrsti nagrobnikov iz Celja, nastalih med 1.1421. in 1572. Avtor je material historično in stilno obdelal in ga uvrstil v razvoj; treba bo tej razpravi o naši plastiki še živahnega nasledstva iz ostalega slovenskega ozemlja. Razpravi je pridejanih pet uspelih reprodukcij. Milico Kos nadaljuje svoje Srednjeveške rokopise v Sloveniji. Do6pel je že do 107. objekta in obravnava že rokopise novomeškega frančiškanskega samostana. — Podpisani v tej številki nadaljujem Metzingerjevo moncgrafijo z drugim poglavjem »K Metzingerjevemu življenjepisu«. Spričo pomanjkanja novih arhivalnih dat o Metzingerju sem skušal vsaj dosedanje izsledke (v glavnem V. Steska) dopolniti, kritično pretresti, razširiti, opozoriti na nove probleme itd. Novost bo nemara polemika zoper Metzingerjevo domačinstvo in bohinjstvo ter rojstno letnico. Toda dokler čas ne prinese nadaljnjih, povsem trdnih novih dokumentov, dotlej Metzingerjeva lotrinška provenienca še ne bo kdovekaj »trdno sedela*:. — Sledi poročilo Umetnostno-zgodovinskega društva o lanskem delovanju. Med književnostjo ocenja M. Marolt Štele-tove »Stenske slike na V r z d e n c u«, dalje Etnolog, V. Steska pa Novakovo »Šmarno goro«. M Maroltova Bibliografija je lopot zolo izčrpna in znači čebelično marljivo delo, ki bo večno dobro služilo. Takšne bibliografije pa menda res nima nobena druga stroka več pri nas! S. Vurnik. Dantonova smrt Včeraj smo v glavnih potezah označili režijo drame, njen odrski zamisel in izraz. Običajnega dejanja v drami ni. ker imamo samo prizore, ki izraž jo posamezne situacije ne pa dele dejanja. Za dramo je slabo, da sili preveč v ospredje množica — ia tako je tudi uprizoritev dobila preveč manifestativen značaj, zlasti s popevanjem marseljeze. Režiser je tukaj premaknil tudi važen vsebinski preudarek: pri Biichnerju zapojo mar-seliezo ujetniki pred giljotino, v naši igri se zdi, ktn da je marseljeza zmagala nad Žrtvami. Docela reprezentativen je ves odrski zamisel uprizoritve. Dočim namreč drama naivno prikazuje koncentrirano množico, bodisi na ulici bodisi v zborih, ter v nji Dantona iu njegovo okolico tako, da tudi tista mesta, ki naj bi dramatično učinkovala kot tiha, niso nič drugega kot najhujše duševne depresije, je uprizoritev nad vse povzdignila retoriko. Tako so govori poslanca iz Lyona, Robespiera, Dantona, St. Justa in še nekateri manjši kot Le-gendrea in Merciera privzdignjeni visoko nad odrsko površino Ob teh retoričnih interesih je vsaka še tako velika odrska množica nezadostna Ui pa samo slaba dekoracija Naša množica je bila najboljša v temi in na ulici. Tam so jo vodili nekateri izrazitejši igralci kot gdč. Rakarjeva, gospa Gabrijelčičeva in gg. Plut, Potokar, Jerman, Sancin, v zborih se je opažala še zndrega in okorelost — bila je bolj alegorična štafaža kot živo dejanje. V govorih je posebej treba omenjati nastop g. Rogoza (in Skrbinška v koncertu in g. Le-varja pred revolucijskim tribunalom in g. Bratine kot lyonskega poslanca. Glavni vlogi Dantona in Robespiera sta igrala g. Levar in g. Rogoz. Danton jo edina vloga (v neki meri Camille), ki ima ritmičen vzpon, dočim so druge osebe več ali manj togi kipi. Gosp. Levar je Dantonovo pot od žene S reko ulice, ječe, sodbe do giljotine stopnjeval od olj samozavestnega kot pa plemenitega moža do duševno razrvanega trudnega fatalista, dalje do državljana in revolucionarja in odtod do heroja, ki ga drži pokonci republikanski fanatizem, da ne klone v blaznosti in obupu. Dovolj značilne druge osebe so ob njem podali gg. Gregorin, Železnik, Sancin — najizrazitejšo in najodličnejšo g. Jan kot mladi Camille. Robespiere g. Rogoza je poleg Dantona druga najznačilnejša oseba te igre. Njegov Robespiere je bil kar mogoče idejno uklenjen v hladen mramorni obraz, ki je izžareval s imo na znotraj in ubijal na zunaj. Historičen ta Robespiere ni kakor tudi Biichnerjev ni — kot nasprotje BOchnerjevemu Dantonu pa je odličen. Ženski vlogi sta samo dve — stojita precej v ozadju (kot v Shakespearejevih revolucionarnih tragedijah) obe sta malo hvaležni — prva kot slaba kopija Porcije v »Cezarju«, druga Ofelije v »Hamletu«. Gospa Medvedova in Šaričeva sta ju uspešno izoblikovali. V druge dele igre se v podrobnosti ne moremo spuščati. V uprizoritvi Je ogromno dela posameznih igravcev in režiserja, mnogo več, kol ga more pokazati na zunanje učinke ubrani vtis, ki je skoraj nasiljen. Vzrok temu je tudt premajhen oder, oziroma prevelika bližina odra; topot Je potrebna distancn do občinstva in ne soigra. V opernem gledališču bi ta predstava brez dvoma imela boljši, diskretnejši učinek, še eno! Ta igra in pa lanska uprizoritev Krize sta dokazali, da imamo v Ljubljani dovolj požrtvovalnih diletnn-tov, s katerimi bi bilo tupatam mogoče dostojno uprizoriti tudi tiste igre, ki se jih zaradi množice Igravcev ogibamo. Eno imam posebej v mislih: Julija Cezarja. F- K- Nova etaoa v sovletskem filmu Revija »Novyj Mir* piše o sedanjem ruskem filmu lakote: Zadnja sezija je pokazala, da se ruski kino nahaja v krizi, kole konca zaenkrat Se ni mo-gc6e predvideti. Kako treba razložiti dejslvo, da so Številni, ideološko pravilni in sodobni ruski filmi (kot n. pr. »Oktober« in »Konec St. Peterburga<), ki načenjajo najbolj pereča vprašanja sovjetskega življenja (n. pr. socialni razkol v današnji vaai, Industrializacijo dežele, polnžaj žene), propadli? Za vse te koristne teme ruski poseiniki kina nimajo razumevanja — četudi razpolaga ruski film z velikim Številom nadarjenih režiserjev in igralcev ter je tehnična plal filma na priznani višini. Pisatelj meni, da so »e vse prejšnje umetniške teorije in izkušnje pokazale kot nezadostne za rešitev novih nalog, da, še več, da so naravnost ovirale nadaljnji razvoj in razmah sovjetske filmske produkcije. V zvezi s tem je tudi nezdravo [>rizadevanje, prikazati vse v velikem stilu ln merilu, kar ima za r>o-sledico, da se dejstva nesorazmerno kopičijo. Na tej >maniji grandioznosti« bolehajo često tudi majhni filmi, pri katerih se osnovno dejanje in važni motivi zgube med ogromnim številom dogodkov; tako vladajo »stvari« v sedanjem filmu; nemi stroji, poslopja, moetoivi, pokrajine napravljajo polagoma vedno bolj vtis odvečnosti. Odtod treba razložiti tudi ogromni uspeh drugih filmov, ki so »po svoji vsebini skrajno naivni, elementarno zgrajeni ter v ideološkem pogledu večkrat škodljivi, a pritegnejo gledalca po svoji čustveni toploti, po jasnosti in dostopnosti jezika«. »Malomeščanski« film prehaja, pod zaščitno barvo resnih socialnih problemov, v ofenzivo, »a manjka mu še vonja današnjega življenja z globokimi socialnimi konflikti«. Podčrtati treba, da so si ti filmi začeli osvajati tudi delavsko publiko s tem, da prihajajo v lahko umljlvi in enostavni obliki. Vloga lilma brez snovi, prva etapa sovjetskega kina, gre h kraju. Zato bo odslej naprej zopet treba posvetiti vso Dainjo kino-lgralcu, ki je skoro že zapadel jrozabljenju. S tem so dane ruskemu filmu zopet nepregledne možnosti. Kot zgled t&ko nove smeri v ruskem filmu treba vzeti film slavnega režiserja in igralca Indovkina, ki si sedaj pod naslovom >2 i v i mrtvec« osvaja ves svet. Kljub izredni enostavnosti snovi in zelo ozkemu okviru je dejanje prikazano tako mojstrsko in žirvo Človeško, da smemo upravičeno upaiti, da bo ruski film našel v bodočnosti pravo orientacijo. Jožei Holeček, umrl 6. marca 1929 v Pragi, pisatelj, velik pospeševatelj slovanske vzajemnosti, prijatelj Jugoslovanov (gl. »Slovenca« od 8. 3. 1929). Planinski vestnlk. glasilo slovenskega planinskega društva, številka 3, prinaša: Josip Vandol: Prisojnikovo kraljestvo. — Dr. Jakob Prešeren: Odlomki iz vojnega dnevnika. — Rado Pavlič: čez Karavanke na Visoke Ture. — Dr. H. Tuma: Imenoslovje Julijskih Alp. — Slika na prilogi: Rež in Rjavina s Kredarice. Franjo Lovšin: Veseli pastirčki. — Ljubljana 1928. Samozaložba. Vsebuje 30 pesmi za otroke. Svoboda, glasilo marksističnih mladinskih zvez, 51. 3., 1929, objavlja že delj časa zelo tehtna in z vulgarnim maksizmom v ostrem nasprotju stoječa izvajanja znanega Hendrika de Mana o temeljih razrednega boja delavstva. De Man kaže na etične podlage te borbe, ki mora tudi bili etično utemeljena in etično vožena, kajti, če razredni boj ne bi bil nič drugega kot boj ta interese, potem ne vodi v socializem, temveč v tem slučaju delavski razred enostavno vraiia v meščanski druiabnl in kulturni krog.n * Poziv srbskega učenjaka na inozemsko vseučilišče. Nemško vseučilišče v Pragi je pozvalo na predavanja v leinem semestru profesorja bel-grajskega vseučilišča in šefa albanskega inštituta H. Bariča. Barič bo predaval o zgodovinskem ozadju ustvarjanja balkanskega jezikovnega tipa. Izložba slik. V Belgradu sta v paviljonu Cvi-jete Zuzorič na malem Kalimegdanu izložlla svoja dela Sreten Stojanovič, kipar, ln Marin Tartalja, slikar. Ljube Nenadoviča zbrana dela je izdala knjigarna Rajkoviča in Djukoviča v Belgradu. Week-end, izvrstna komedija Noel Covvanda, se je igrala 7. t. m. v zagrebškem Malem gledišču. * Thcodore Dreiscr: Sovjetska Rusija. Znameniti ameriški pisatelj, čigar romani »Amerikanska tragedija«, »Jennle Gerhardt: in »Titan« so tudi pri nas zelo razširjeni ter so želi obilo priznanja iu občudovanja, je pravkar izdal svojo knjigo o Sovjetski Rusiji (nemški prevod je izšel v ziložbi Paul Zsolnay, Berlin-Wien. Dreiser nam podaja V svoji knjigi o sodobni Rusiji podobo največjega eksperimenta v zgodovini človeštva, oblikovano z duhom velikegu e-rov. Z ozirom na cel hazenski šport bi bilo želeti, da se spor reši na način, da se osebe stvari umaknejo. Propagandne drsalne tekme v teku se je odloČil izvesti SK Ilirija v nedeljo dne 10. marca ob 9 dopoldne, ako bo dopustilo stanje drsališča. Ako ne nastopi južno vreme, je tekmovanje toliko kot zagotovljeno, ker je bilo drsališče v dopoldanskem času cel teden v prav dobrem stanju. Tekme se vršijo na daljave 800 m (dva kroga okoli drsališča), 800 m (6 krogov) in 2500 m (20 krogov). Prijaviti se morejo tudi drsalci, ki niso včlanjeni v športnih klubih. Prijavnine ni. Prijave so sprejemajo samo ustno v garderoH na drsališču v nedeljo od 8 do po) 9 zjutraj. Običajna vstopnina na drsališče se tekmovalcem povrne na startu Tekmuje se po pravilniku JZSS, Prvoplssirani v vsaki skuoini dobe nagrade. — Pojasnila daieio člani načelstva drsalne sekcije SK Ilirije na drsališču. SK Ilirija, sabljaška sekcija Redni trening se prične v pondeljek dne 11. marca od 18.30 v telovadnici L drž. gimnazije. Ob tej priliki se bodo vršile tudi volitve sekcljskega načelstva. Prosi se polnoštevilne udeležbe. VPRAŠANJE ŽENSKIH OLIMPIJSKIH IGER. Že po zaključku iger v Amsterdamu so se tu in tam pojavili glasovi, ki so govorili o ponesre- 1932, in pridružil se jim je tudi Edstroem (Švedska), predsednik Mednarodne atletske Zveze. Ker tudi baron Coubertin, ustanovitelj moderViih olimpijskih iger, na zborovanju v Lausanne ni prikrival nasprotstva proti ženski udeležbi, je bilo videti, kot da je to vprašanje rešeno in odstavljeno z dnevnega reda. A m bilo tako; ameriško in drugo mnenje je naletelo na hud odpor v deželah, kjer je dosegel ženski šport že precejšnjo višino; zlasti v Nemčiji, Franciji in Švedski. Kakor vemo. je ameriška atletska zveza tek na 800 m iz seznama ženskih športnih tekem sploh črtala, preko vprašanja o olimpijskih igrah. Nemška rekorderka na 800 m, gospa Radtke-Batschauer, pravi sedaj, da so Amerikanci zato proti 800 m, ker njih športnice na tej progi nimajo uspehov. Ni ji všeč trditev Amerikancev, da trpita pri tem teku ženska dostojnost in miloba, in tudi ne, da bi bile tekmovalke na zdravju itd. ogrožene. Seveda pa mora biti priprava sistematična m mora biti telo iztrenirano vsestransko. To je podlaga za take tekme. Tudi ne smejo biti tekme prepogoste. Javila se je k besedi tudi gospa Milliat v Parizu. predsednica Francoske in tudi Mednarodne ženske spiortne zveze. Pravi, da morajo biti ženske pripuščene k olimpijskim igram; na podlagi vsestranskih poizvedovanj je proti nasprotnemu mišljenju trdno prepričana, da je kljub nasprotovanju udeležba žensk v Los Angeles že danes zagotovljena. Obrača se pa seveda proti vsem izrodkom ženskega športa, proti ženskemu boksu, ženskemu nogometu itd. VMESNE OLIMPIJSKE IGRE V BARCELONI. Letos bo v Barceloni velika svetovna razstava. Vršile se bodo tudi športne tekme. V svrho njih izvedbe se vršijo že pogajanja z velikimi športnimi dežetami. Določene so že prireditve v plavanju, nogometu, kolesarstvu itd. V zadnjem času je objavila tudi španska lahkoatletska zveza velepotezen program: pripravljajo mednarodne tekme po olimpijskih določbah, povabili bodo najboljše svetovne zastopnike lahke atletike. Pripravljalni odbor razpolaga s prav znatnimi sredstvi. Sedaj bodo vse načrte združili in bodo izvedli skupno prireditev natančno po olimpijskem vzorcu. Torej bi bile to nekakšne vmesne olimpijske igre, približno tako, kakor jih je priredila Grška leta 1906. Radio Nekaj o detektorju O detektorskem aparatu smo že obširno pisali v 159 številki našega lista (15. jul. 1928) ozir. o anteni v št. 177. in 194. (5. in 26. avg. 1928). Ker pa dobivamo od mnogih strani vprašanja, kako ravnati z detektorjem, bomo na kratko ponovili glavna navodil«. Onim, ki si detektor nameravajo omisliti, svetujemo, naj kupijo kar gotov aparat, ker cen« ni visoka in bi prav malo prihranili, če bi kupili posamezne dele in aparat sestavljali sami Kdor ima seveda veselje s sestavljanjem, mu bo zavest, da ie aparat sam napravil, nudila še posebno zadovoljstvo zlasti če se mu izdelava dobro posreči. Potrebna navodi'« za sestavljanje in montiranje mu bo radevolje dala radio-trgovina, kjer bo kupil sestavne dele. V sledečih vrsticah samo nekaj praktičnih migljajev za one, ki aparat že imajo, p« so v dvomih, rioKO ravnili z Iiji~. Važno nalogo vrši antena in to vrši najbolje prosta, visoka antena. Ce iz kakršnihkoli razlogov take ni mogoče postaviti in če sprejemni kraj leži v ugodnem območju postajnih valov, si pomagamo s pomožno anteno: podstrešno, sobno, električnim in telefonski tn omrežjem; drugi nadomestki ae pri detektorju ne obnesejo, razen v prav mali razdalji od oddajne postaje. Merodajna za dobroto take a» (ene je dobra izolacija od zemlje, sten, zidov, dreves itd. Odvod od antene do aparata naj bo čin krajši, dobro izoliran ,ne pri blizu sten, zlasti pa os vzporeden z električno napeljavo. Odvod od aparata k zemlji naj bo čim bolj H; žica naj bo bakrena in debela, da nudi čim manj upora, ter dobro spojena z zemljo, vodovodom ab Elinovodom. Da dobimo dobro zvezo z zemljo, z*-opljemo čim globlje v zemljo — čim bolj je vlažna, tem bolje je — bakreno ploščo ali kovinsko mrežo, katero zvežemo z odvodno žico iz aparata. Posebno jrozornost posvečajmo kristalu. N« smemo ga prijemati z rokami, ker mu maščoba pota izdatno zviša upor in tako postane neraben. Iz istega razloga ga čuvajmo pred prahom. Kadar ne poslušamo, odločimo konico od kristala, ker neprestani prehod toka skozi kristal tega oslabuje, ker mu zmanjšuje zmožnost prevajati toke le v eni smeri. Zato je priporočljivo od časa do časa kristal izmenjati z novim; saj ne stane veliko. Tehnika kristalov Ie tako popo na, da danes že nt bistvene razlike v lakovostt izdelkov te ali one tvrdke. Isto kot za kristal velja za telefonsko slušak). Spreminjanje toka v slušalki slabo vpliva na magnet, ki sčasom izgublja magnetizem in ostane neraben. Držali se bomo načela, kadar ne pos'ušamo, bomo odklopili anteno, odmaknili iglo od kristala, to tudi tedaj, če naša postaja ne oddaja, ker je v ozračja Se sicer dosti elektromagnetnih valov, bodisi d« izvirajo od drugih postaj ali pa so atmosferičnega značaja, in s tem svoj aparat vsaj nekoliko očuvaB pred prezgodnjo izrabo. ^ Davčna navodila po radiu. Radio poetaja v Sydneju v Avstraliji je napravila poskus oddajanja navodil za izpopolnitev formularjev davčnih napovedi. Baje se je zn erar ta novost dobro obnesla. Radi« pristojbine so lansko leto znašal« na Angleškem 1,2^4.898 funtov, ki se vplačujejo aa pošti kot pri nas. Od tega je prejela B. B. C. (Bri-tish Broadcasting Company) nič manj kot 834.287 funtov, kar je toliko kot' 229,480.412 dinarjev. S pomočjo tolikšnih milijonov je seveda lahko najemati največje umetnike in vzdrževati naMav-nejšo angleško godbo Savoy Band Programi Radio-Lfttblfcma r Sobota, 9. marca: 1230 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13-30 Stanje vode, borzna poročila. — 17 Koncert radkv orkestra. — 18.30 Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. 19 Dubrovnik in okolica. Propagandno predavanje za tujski promet v nemškem in češkem jeziku. (Predava ravnatelj g. VI. Pintar) — 19.30 O vero-slovju, predava vseučiliški profesor g. dr. Ehi* — 19.30 O veroslovju, predava vseuč. prof. dr. Ehr-lich. — 20 Slovenska narodna pesem, poje kvartet »Ljubljane«. 1. Harmoniziral Dolinar. Jutranja zarja. — 2. Harm. Dolinar: Po gorah grmi in s« bliska. — 3. Harm. Kramar: Kmetič veselo na svete živi. — 4. Sehwab: Sinoči sem na vasi biL — 5. Volarič: Eno devo le bom ljubil. — 6. Volanč Raa-stauek. — 7. Do inar: V noči. — 8. B. Ipavic: Mrzrf veter. — 9. Schvvab: Zdravica. — Vmes lahka glasba terceia SiSka. 21. Koncert radio-orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Sprehod po Evropi. Nedelja, 10. inarca: 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 10 O trpljenju, predava vseuč. prof. dr. Rožman. — 10.30 Kai mora vedeti kmetovalec o električnem toku, ing. Dltrich. — 10 Koncert Radio-orkestra. — 15 Stanje vode in časovna napoved. —■ 15.05 Mladinska akademija * petjem in deklamacijami šentjakobske dekliške osnovne Šole, poklonjena Nj. Vel. prestolonasledniku Peterčku z geslom: >Bogu, kralju In domovini«. — I. del: Mladina svojemu Bogu: 1. Povsod Boga, petje, 2. Dete tako bodi, 3. Rože z« Marijo, 4. Mav: Dajte hribi in doline, petje, 5. Poznate vrtec? 6. Gospodov dan, 7. Demant, 8 Kimovee: Kakor ljubi angeli, petje. — II. del: Mladina svojemu vladarju: 1. Bože pravde, petje, 2. Naš Pe terček, 3. Pozdrav kralju Aleksandru, 4. Naš kralj, 5 Jugoslovanska, 8. Edinstvo, 7. Okroglič: Domovino, slatko milovanje, petje. — III. del: Mladina svoji domovini: 1. Slovenska zemlja, 2. Molitev naše Danice, 3. Ko dan se zaznava, slov. narodna, petje, 4. Moj dom, 5. Domu. 6. Kje so tiste stezice?, slov. nar., petje, 7. Ljubezen do domovine, 8. Luštno je v vigredi, slov. nar., petje. — Dekla-mirajo učenke iz vseh petih razredov; poje Šolski pevski zbor. — 16 Lahka glusba (tercet SiSka). — 16.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinskl. — 17 Radio-orkester. — 20 Pevski večer okteta prosv. društva Iz Radovljice: 1. Rože je na vrtu plela, 2 Z veselim srcem voščim, 3. Soča voda je Šumela 4. Dekle zakaj s' lak žalostno, 5. Lepi Juri, 6. Nebeška svatba v Kani Galileji, 7. Kako bom ljubili, 8. Ko sem V njej prfšov — vse slovenske narodne; 9. K. Adamič; Molitev, 10. F. Gerbič: N-bral sem si šopek, 11. A. Dev: TiM veter od morja, 12. F. Gerbič: Ne bom je nosil, 18. I. Vodopivec: GvantiČ je šivala, 14. F. Gerbič: Pastirček. 15. F. Vodopivec: Žetve 8as. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. DrugI programi t Sobota, 9. marca. Zagreb: 13.15 Reproducirana glasba — f" Pravljice — 17.30 Plesna glasba — 19 Iz svetovne književnosti — 20.15 Književni pregled — 20.8R Koncertni večer. — Praga: 11.16 Plošče — 12.80 Koncert — 15.45 Za mladino — 16.30 Plesna glasba — 19.06 Godba na pihala — 20 Sluhoigra: Matej Kopecky — 21 Kabaretni večer — 2E.2F> Lahka glasba. — Stuttgart: 10.80 Plošče — 12.15 ln 13 Plošče — 14 Za mladino — 1B Koncert Mozartovih del — 16.85 Pletma glasba — 18.15 Zgod. pred.: Sodno postopanje proti čarovnicam ln na tezalnica — 18.15 Kako so nastala gorovja — 19.15 O Shangnju — 20.15 >01-01«. prizori iz dijaškega žlvlj. — 21.30 Zabavna prireditev — 22.46 Plesna S1->sba — 24 VojnSki koncert. — Tonlouse: 18.46 oncert — 31.80 Koncert slmf. orkestra — 22 Vojaška godba — 22.20 Iz komičnih oper — 22.45 Plesna glasba. — Bcrn: 12.50 Plošče (vesela glasba) — 16 Orkestralni koncert — 17 Orkester — 20.15 »Zsrokn pod latemor, spevoltrm — 21 Koncert — 22.40 Plašna glasba. — Kntovire: 12.10 plošže — 17.56 Zt mb»dino — 20.30 Opereta — 22.30 Plesna glasba. - Rim: 13 Trlo — 17.30 Koncert Italijanske glasbe - 20.45 Koncert. — Berlin: 16 Prednv.: Kako nastane denar - 16.80 Orkester — 18.10 ftalnigri 30 Zabsvni večer; nnto plesna glasba. — DnnaJ: 11 Kvartet Silvlng: Plesna glasba — 15.45 Koncert velikih glasbenih del - 17 Pravljice — 19.26 Komorna glasba — 20.80 Zabavna prireditev. — MIlan: 11.16 PloSČe - 12.30 KvnrM — 18.80 Kvintet — 17.20 Otroško petje — 20.80 >Norma«. oper«. — Bvdapest: 9.15 Plošče — 12.05 Kone«rt — 17.40 Laliks orkestralna glasbi' — 20 Drama v studia — 23.t» Koncert vojaške prtdbe — 2816 Ciganska kapela. — Vstava: 12.10 Plošče — 17 55 Z« mladino — 2030 Pagaaia»> opereta — 2dJX> Plena glasb*. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas S Din. Oglasi n«d devet vrstic se raiunajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ue odgovarjamo. Službe iičejo Šivilja - pomočnica želi zaposlitve. - Naslov v upr. Slov. pod št. 2272. Prodajalka pridna in poštena, išče za 15. t. m. službo v trgovino z mešanim blagom, v kakšnem mestu ali večjem trgu. Naslov v upravi »Slovenca« pod .»Poštena« št. 2156. Kuharica samostojna gospodinja -išče mesta k manjši obi-telji. — Ponudbe upravi Slov. pod: »Samostojna«. Plačilna natakarica boljša moč, išče mesta. Naslov se izve v upravi Slovcnca« pod št. 2185. lliižbodobe Kravarja samskega ali oženjenega, sprejmem. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 2107. Trgovski pomočnik brez sredstev, prosi službe takoj ali pozneje v trgovini z mešanim blagom. Čuk, Brod, Logatec. Lesni strokovnjak perfekt., ki obvlada popolnoma lesno industrijo in trgovino, posebno se mora spoznati pri obdelavi lesa in izdelovanju zabojev, kakor tudi pri nakupu lesa in ki je obenem tudi knjigovodja-bilancist, vesten, energičen in trezen, se sprejme takoj pri veliki lesni tvrdki v Sloveniji. - Ponudbe pod »Lesni strokovnjak« št. 2071 upravi »Slovenca«. „ Več dobrih šivilj sprejmem takoj. - Sv. Petra cesta 44, I. nadstr. Služkinja edrava, snažna in poštena, se sprejme s 1. aprilom k manjši trgov, družini v mestu na Gorenjskem, katera zna kuhati in ljubi otroke, v dobro stalno službo. - Ponudbe na upravo Slovenca pod šiiro »Zanesljiva« št. 2220. Trgovski pomočnik železninar, kateri jc dobro verziran v železnin-ski stroki, samostojen pri nakupu in prodaji, zmožen tudi specerije - sc sprejme. Nastop po dogovoru. - Ponudbe: Ivan Kopik, Slovenjgradec. Priden hlapec pošten, kateri ima veselje do konj, se sprejme takoi v službo. S. Tičar, Jezdarska 19, Maribor. Posredovalnica Mrak Ljubljana, Sv. Petra c. 8, nujno rabi dobre kuharico in druga dekleta. Stanovanja n Poceni oddam stanovanje z več sobami, v lepem trgu blizu Ljubljane. — Alojz Battelino, Črnuče pri Ljubljani. Na stanovanje vzamem preprostega, mirnega gospoda ali gospodično. Naslov v upravi št. 2277. V Poljčanah 5 minut od glavnega kolodvora, se da v najem od 1. aprila naprej stanovanje s 7 sobami, z vsemi pritiklinami, even-tuelno razdeljeno stanovanje s 3 in 4 sobami. Za poslovno podjetie je tudi skladišče in velika obo-kovana klet. Vprašanja na upravo lista v Mariboru pod »Lepo stanovanje« št. 150. Kupimo Kože divjačine kupuje L. ROT, krznar — Mestni trg — Ljubljana. Kupujem stare moške obleke in drugo: plačam najboljše. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. Kupim petilne stroe ploske, 80 tiče, acht-schloss in vse pomožne stroje. Ponudbe pod »Le dobro ohranjen« št. 2228 na upravo »Slovenca«. Prodamo Stružnico za les (vretenik. posteljica, železen konjiček) -proda Duhovnik, Medvode. Dijaki Dijak se sprejme na stanovanje in dobro hrano, poDoldne kava in pomoč pri učenju. za 600 um mesečno. Maribor, Smetanova 46, II. nadstr., vrata 13. IQESDf Lokal za mlekarno in delikateso, na prometnem kraju, vzamem v najem. Ponudbe pod »Takoj« na upravo »Slov.« Puch - avto naprodaj, popolnoma dobro ohranjen, tipe 8 — kakor tudi več popolnoma novih rezervnih delov za Datmler - kakor Puch-vozove. - Na ogled v garaži Štupica. Stelja in nekaj krme naprodaj. Dravlje 30. Prodam lokomobilo znamke WoH iz 1. 1921., in polnojarmenik, zaradi povečanja obrata. Vse še v pogonu za videti. Upit pod šifro: »Parna žaga 19.933«'2152 na upravni-štvo »Slovenca«. Valvasor-Karndten (novo), naprodaj. Naslov v upr. Slov. pod št. 2247. Moško kolo napol dirkalno, dobro ohranjeno, naprodaj. Jože Kalan, Vidovdanska c. 2. Učenec priden in pošten, iz dobre hiše in z dobro šol. izobrazbo - se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. - M. Berdajs, trgov, z mešanim blagom in semeni, Maribor. Čevljar, vajenca sprejmem takoj, r Matija Jordan, Gorenja vas 51, Ribnica, Dolenjsko. Tamburice rabljene (berda f«) kupimo. - Ponudbe na upravo Slov. pod »Tamburice«. Pisalni stroj majhen ali velik, kupim. Soršak, Maribor, Maistrova 18. Plinski koks Din 80 rujavi premog Din 40 šlezij. premog Din 80 za 100 kg. Dostava na dom - najmanj 200 kg - 4 Din za 100 kg. MESTNA PLINARNA. Rudniška restavracija v Trbovljah se odda v n aje m s 1. aprilom t. 1. • Reflek-tanti naj pošljejo svoje ponudbe do 20. marca 1929 rudniškemu ravnateljstvu v Trbovljah. Zaslužek Dober zaslužek do 100 Din dnevno, nudimo osebam, katere bi prodajale naše gospodarske predmete, lahka prodaja. - Navodila, kakor vzorec proti 10 Din v znamkah. Vprašati na Rozman, Maribor, poštni predal 2. Posestva Parcele za stavbe na Kodeljevem (Ptanirju) v izmeri 600 do 800 m3 so po 14 do 16 Din kv. m. naprodaj. - Poizvedbe pri Fr. Slana, Poljanska cesta 87/1 (vila Bergman). Naprodajl Lepa, na novo zidana zidanica na traverze, obokana, z opeko krita, zgoraj soba za stanovanje, zraven vodnjak in 1 % orala vinograda, vse v dobrem stanu, 30 min. od kolodvora. - Več se izve pri Fr. Zupančiču, Mirna peč, kolodvor. Veliko zidano poslopje na deželi, z opeko krito, vpeljano elektriko, 5 min. od kolodvora, ob glavni cesti, primerno za industrijsko podjetje, dam za več let v najem. Zraven je tudi stanovanje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2198. Razno v Češki semen, OVES čebulček. grahoro, kakor tudi vsa druga poljska in vrtna semena nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana, - Gosposvetska cesta št. 5. Oliko za cvetno nedeljo razpošilja najlepšo tvrdka Celcstina Glavnik Ljublj., Pogačarjev trg i. Kupimo les mehaft rezan vrste I. II. III »llhOV rezan in okrogel leleznlšhe prage hrastove, bukove oKrogel tes Ia hlode, hrast, javor Duhova drva cepljena Plačilo v gotovini. Natančne ponudbe le s "krojno ceno: €ei|e. p. pred. 21. Lanene tropine in druea krmila nudi nalraneie A VOIN. lllini I/|IMA Rcsljcva cesta 24. volelrttovinti ti ta in mluv škili Izdolknv zeleznoro vino ,ekar. dr. O. PiCCtll 1-JA V LJUBLJANI krepka oslabe e. malokrvne odrasle in otroke. Mlekarska zadruga v Št. Gotardu, p. Trojane, išče stalnega odjemalca za ča no maslo V zalogi ima trapistovski in polcmentalski SIR. Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82. Semenski oves zajamčeno kaljiv, skrbno očiščen, kupite ugodno pri tvrdki A. Volk. Ljubljana. Resljeva cesta 24. Preskrbite se pravočasno. Priporočajte pevsed dnevnik SLOVENEC Koti Ovsec - Deržaj sem prevzela zopet trgovino v Flori janski ul. 25 ter se priporočam svojim starim in tudi novim odjemalcem! Posestvo s 7 oralov zemlje, hiša zidana in z opeko krita, se ugodno proda. - Miha Polanec, Sv Miklavž, pošta Hoče. BLAGO ZA Dietel motor na surovo olje, 100 do 120 PS, ter LOKOMOBILO na vročo paro, z izpuhom na 30 PS, oba v brezhibnem stanju, kupimo za dobavo spomladi. • Ponudbe naj sc naslovijo na Zadružno gospodarsko banko, podružnica Kranj. V globoki tugi naznanjamo, da nas je naša nadvse ljubljena soproga, zlata mamica, stara mamica in tašča, gospa Ivanka Outrata soproga železniškega uradnika dne 8. marca ob 2 zjutraj, v 53. letu starosti, previdena s svetotajstvi za umirajoče, za večno zapustila. — Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto dne 9. marca 1929 ob 4 popoldne iz pred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. marca 1929. Globoko žalujoči ostaii. OBLEKE plašče i. t. d. najboljših vrst angleškega in češkega izvora PRI NOVAKU LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 v izredno veliki izbiri — n a j c e n e j e ! Velika zaloga Schroll-ovih tkanin za perilo, rjuhe i. t. d. v Oglejte si zalogo! Prepričajte se! Povodom smrti predrage, nepozabljene AiOfaVClIa žene, mame, hčerke, sestre, tete in svakinje Dvanke Stante roj. Žmahar posestnice se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili ob bridki izgubi pokojne. — Zlasti se zahvaljujemo častitim gospodom duhovnikom, gospem botram požarne brizgalnice za nebrojne cvetke, gosp. Jožefu Podgoršek za ganljivi poslovilni govor, gospodom članom požarne brambe za trudapolno spremstvo rajnke, gospodom pevcem za ganljivo »Vigred«, kakor tudi ogromni množici onih, ki so spremili pokojno na zadnji poti. Št. Jurij ob juž. žel., dne 7. marca 1929. Žalujoči ostali. ' - v v tm 82 Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost icorld.) Roman. Občinstvo na galeriji je pričelo vpiti, prestrašeno po žarečih očeh in morilskem kljunu vedno bližje letajoče pošasti. To kričanje jo je strahovito razburilo. Od razgrajanja pobesnela je krožila vedno hitreje ter se zaletavala v zid in lestence. »Okno! Za Boga milega, zaprite okno!« je vpil profesor na odru, ki je skakal sem pa tja in si v obupnem pričakovanju lomil roke. Žalibog, prepozno je posvaril! V istem trenutku je priromalo strašilo, ki se je zaletavalo in butalo z glavo v steno kakor velikanska vešča v senčniku v plinske svetilke, do odprtega okna, stisnilo skozi okno svoj zoprni život in izginilo. Profesor Challenger se je zgrudil v svoj stol in si stisnil obraz v roke. med tem ko se je občinstvo globoko, zategnjeno oddahnilo, čim se je prepričalo, da je nevarnost minila. Potem — oh! kdo bi naj popisal vse, kar se je zgodilo potem, ko je zedinilo mogočno navdušenje popolnoma razigrano večino s popolnoma spreobr-njeno manjšino! Kakor razburkano morje je naraščala množica iz ozadja dvorane vedno višje in višje, pljusknila preko prostora za godbenike, poplavila oder in odnesla na grebenih svojih valov naše štiri junake! (To ie vaša sreča, Mac!) Zdaj je javnost izdatno popravila vse, kar je poprej zgrešila zoper pravičnost. Vse je planilo pokoncu. Vse se je gibalo, kričalo in mahalo z rokami. Gosta, vzklikajoča množica je obkolila četvorico raziskovalcev. »Dvignimo jih! Dvig- nimo jih!« so zadoneli stoteri glasovi. Štiri postave so se na mah dvignile nad tolpo. Zaman so se otepale. Ostati so morale na častnem prostoru visoko v zraku. Če bi jih tudi hoteli spustiti na tla, bi to prav težko šlo: prevelika gneča je vladala na okrog. »Na Regent Street! Na Regent Street!« so se slišali glasovi. Nepopisno stlačena množica se je zopet razgibala in se s četvorico junakov na plečih počasi stlačila skozi vrata. Na ulici so se odigrali prav izredni prizori. Zbralo se je tam in pričakovalo vsaj sto tisoč ljudi. Napolnili so vso cesto od hotela T angham do Oxforrl-Cirkusa navzdol. Doneče vzklikanje je pozdravilo četvorico junakov, ko so se prikazali nad glavami množice iz dvorane v živi luči električnih obločnic. Sprevod! Sprevod!« so klicali vsi. V strnjenih vrs'ah, ki so zavzemale vso cesto od enega hodnika do drugega se je zdanila množica in se valila skozi Regent Street, Pall Mali, St. James Street proti Piccadillyju. V centru Londona je moral počivati ves promet in zabeleženo je več spopadov med udeleženci sprevoda na eni ter stražniki in avtoizvoščki na drugi strani. Šele kmalu po polnoči je spustila naoosled navdušena množica četvorico raziskovalcev na tla pred vrati v stanovanje lorda Johna Roxtona v Albanyjskem poslopju, zapela v zboru staro di aško pesem: »To so dobri, pridni fantje« in zaključila spored z državno himno: »God Save the King«. Tako se je končal ta nad vse pomembni večer, kakor jih že dolgo ni videl London.« Tako je pieal moj prijatelj Macdona; lahko se reče, da poda;a njegovo poročilo dokaj točen popis dogodkov, četudi je preveč zabelieno. Ni treba seveda pripominjati, da nn* ni glavni dogodek tega večera tako nepopisno presenetil, kakor ostalo občinstvo. Čitatelj se bo menda spomnil, kako sem nekoč srečal lorda Johna Roxtona; ko je šel pod zaščito svoje kri- noline za profesorja Challengerja lovit »vražjega piščanca::, kakor ga je imenoval. Omenil sem tudi, kako smo se mučili s profesorjevo prtljago pri odhodu s planote, in če bi podrobno popisoval naš povratek, bi tudi ponovno moral omeniti neprilike, katere smo imeli, da potolažimo z gnilo ribo tek našega umazanega sopotnika. Nisem ničesar o tem pisal, ker je profesor odločno zahteval, naj ničesar ne omenjam o tem nepobitnem dokazu, ki smo ga pripeljali s seboj, dokler ne napoči prilika, tla z njim uničimo njegove nasprotnike. Še zadnjo besedo o usodi londonskega ptero-daktila. Pravzaprav ne ve nihče o tem ničesar zanesljivega. i I izjave dveh preplašenih žensk je razvidno, da se je spustil na streho Queen's Halla in lam kakor izklesan hudič sedel več ur. Prihodnji dan so poročali večerni listi, da je zapustil redov Miles coldstream-skega gardnega polka brez dovoljenia svoj prostor, ko je stal na straži pred Marlborough Houseom, in zato prišel pred vojno sodišče. Redov Miles se je zagovarjal, da je vrgel puško in utekel po ulici Mali navzdol samo zato, ker se je nenadno prikazal in mu zastrl mesec hudič. Sodniki niso verjeli temu izgovoru, in vendar mora biti v zvezi z dogodkom, o katerem poročam. Zadnje poročilo, ki ga tu še lahko navedem, izvira iz krmarjevega zapisnika na parniku Fiesland Nizozemsko-amerikanske plovidbe in zagotavlja, (la je srečala ladja prihodnje jutro ob devetih, ko je bil rtič Start Point kakih deset milj zadaj na desno, neko krilato bitje, ki je bilo slično napol letajoči kozi, napol pa velikanskemu netopirju: letelo je z občudovanja vredno naglico proti jugo-zapadu. če je sledilo strašilo prirojenemu nagonu in ubralo pravo smer proti domovini, potem je nedvomno poginii zadnji evropski pterodaktil kjerkoli sredi neskončnega Atlantskega oceana. C/5 00 1 r« 0& O^a" 3^2-S" - "Bo.«-. plr1" u co N H S*- o posoa < SQZoS< iS -c/itn^S g.P oo> - SŠg5' 5- W49 5'N w c O % < "S >»»os« ►O g- • w rL rM< L.roU.gg H CS' rV PO "58 P 58 P N i W CE' ' < o W M i! ° • ? o " 5» T, | S » S ^ r-1 pr wO. r--~0 o a H« p » 1 mi ..CM' Z? 3f C/5