Siev 212. T LIstM f Eeirlei dne 21. sepMra 1922. Leto L Naročnina za državo SHS: sa oelo .eio naprej Dlu.120*— za pol leta „ .. „ 6l)-_ za četrt leta „ . • „ 30-_ za trn mesec „ .. „ 10"— za inozemstvo s ceiole no ..... D u. 2 8 — me ečno 18 — • « • • a == Sobotna izdaja: = v Ju« islavijl. . . Din. 13 — v inozemstvu ... „ 3i'— Hossmna Siev. 75 par. se Cen« inseratom:=a Enoatolpai peUtaa vrata aalt ogla«! pe * *•- la K 6 -, veliki oglati nad 45 mm vlila« po S 8 -i poslu« 1 tipa K 12-. Prt večjem naroiUn p o past. Izhaja vsak dan lrvzemH ponedeljka ln dneva po pravnika ob 5. ari zjutraj. Mesečna prilog« ; Vestnlk S*Si __Uredništvo Ja t Kopitarjevi nJlot Štev. 6/IH Konoplai se ne vračajo; nelranklran« pismu se a« sprejemajo. (Jredn. telet. štv. SO, uprara. Str. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava |e t Kopitarjevi al. 8. — Bačon poštne bran. ljubljanske it. 650 sa naročnino In št. 349 z« oglase, sagreb b9.8l1, saraJeT.7963, praške In dnnaj. 24.797 Na višku kulture. V naši državi slavi kulturni napredek neverjetne triumfe. Na čelu triumfatorjev koraka gospodin Pribičevič. On vodi ministrstvo prosvete in vso državno kulturo. Ta kultura pa izgleda tako-le: Včasih so poučevali od države plačani gospodje na srednjih šolah tudi takozvane proste predmete. To je bila velika dobrota zlasti za učence, katerih starši niso bili ravno preobloženi z zlatom, da bi mogli vzdrževati za svoje sinove še privatne učitelje za stroke, ki so za moderno-izobra-ženega človeka v praksi neobhodno potrebne. Dijaki so se lahko prej muzikalno j izobrazili ali naučili risanja in stenografije ali se priučili tujih jezikov, lahko so telo-vndili itd, vse stroške za pouk v neobveznih predmetih pa je krila država z izplačevanjem posebnih nagrad dotičnim strokovnim učiteljem. Ta kultura pa ni bila prava. Pravo kulturo nam je odkrila šele Pribičevičeva prosveta, ki stoji na stališču: Kaj pa je vsega tega treba? Kaj je treba muzikalne ali moderno-jezikovne izobrazbe zlasti za kmečke ali delavske sinove, ki so zabredli na kakšno srednjo šolo? To so stvari za milijonarje. Kam bomo pa prišli, če bomo vzgojili iz kmečkih, magari še tako nadar-jnih sinov izobražence, ki bodo lahko tekmovali v znanju in s svojim talentom sinovom belgrajskih milionarskih porodic? To nevarnost je treba v interesu višje kulture in v imenu socialne pravičnosti za Vsako ceno preprečiti — ergo proč s poukom v prostih predmetih iz srednjih šol! Modeme izobrazbe v polnem obsegu naj bo deležen le oni, ki »spada v družbo«. Za one, ki nimajo, naj zadostuje le navaden pouk na kmetih. A tudi tam morajo biti razlike. Onim, ki žive v velikih vaseh ali trgih, ali vsaj v krajih, kjer imajo šolsko poslorje, je milostno dovoljeno, da se smejo naučiti branja in pisanja. Toda oni v hribih naj ostanejo pastirji, kakoršni so bili pred 1000 leti! Prej je te otročiče obiskoval kakšen učitelj ali duhovnik vsaj toliko, da jih je naučil abc, za kar je dobil nagraJo, zadostno za par pip tobaka, demokratska prosveta pa ne privošči niti otrokom abc-ja, niti organistom in kaplanom tobaka. Može se i tako! V starih časih je bil redni učitelj na srednji šoli dolžan poučevati povprečno 17 ur na teden. Za nadure je dobil posebno nagrado, točno izplačano na koncu polletja. Te starinske razvade je bilo treba na vsak način odpraviti. Nekaj časa so bile pod novim režimom nadure sicer dovoljene in obljubili so učiteljem bahaško nagrado po 80 kron za vsako naduro. Kako je bilo z izplačevanjem teh nadur, vemo še vsi. Država je bila podobna cehovcu, ki pridno naroča vino, potem pa čaka, da plača — kdo drugi! Te nedostojne vloge se je država končno le sramovala in je nadure — ukinila. Bržkone zato, da bodo imeli tudi srednješoski učitelji več časa za Sokole. V tesni zvezi z vprašanjem nadur pa stoji vprašanje dijaških podpor. Te podpore, za »prečane« itak zelo skromno odmerjene, je država letos ukinila. Seveda, »nema pare«. Kakor se pa govori, nameravajo na srednjih šolah nastaviti večje število visokošolcev, da prevzamejo — nadure! Prej »nema pare«, sedaj pa naenkrat »ima pare« in še koliko! Stvar je preprozorna. Z nadurami bodo nagradili one reveže, katere sili prazen želodec, da se na milost in nemilost prodajo Pribičevičevi prosveti. Liberalni Grillparzer je nekje zapisal )esede: »Der Kultus bat den Unterricht erschlagen!« — Danes pa bodo rekli Nemci o naši prosveti upravičeno: Die Prosveta h t die Kultur erschlagen! Ni pa samo minister prosvete tako odličen kulturonosec. Tudi minister za pošto je vreden tovariš svojega ministrskega tovariša. Velevažna kulturna ustanova je pošta. A namesto da se ustanavljajo nove pošte, da se vežejo in pritezajo čim oddaljenejši raji v svetovno-kulturni krog, se oživlja Pri nas staro idilično pastirstvo, odrezano cd vsake zveze s kulturnim svatom. Posebno na srcu leži po vsej priliki Po.-!-emu ministru čnsoui ie. Za nas, ki poznamo črke, je časopise ne le kulturna, ampak življenjska potreba. In ravno ta za mnoge kraje edini kulturni vir je obložil poštni vlastodržec ravnokar z neverjetno visokimi poštnimi, brzojavnimi in telefonskimi pristojbinami in nas hoče s tem pahniti nazaj v tiste čase, ko so naši predniki lazili na hribe in klicali: Jaaa-neez ali mee sliii-šiš? Za take vrste brezžični telefon se iskreno zahvaljujemo in ga prepuščamo poštnemu ministrstvu črnogorskega Pla-menčevega kabineta v Rimu. Pri vsem tem pa nam javlja brzojav — pa ne brezžični — dan za dnem, kako se v Belgradu posvetujejo o novih davkih. A kolikor večji so davki, tem manj je denarja! Te upanke absolutno ne moremo razrešiti. Danes še ne. Razrešili jo bomo pa takoj, in rešili tudi svojo kulturo, kakor hitro se bomo vladali sami in sami določali, kam bo romal naš denar. Ali z drugimi besedami: Naša kultura bo na trdnih nogah, ko dobi Sovenija svojo zakonodajno avtonomijo in bo rešena prokletstva centralistične kulture. Revolucij Grškem Kralj zbežal. - Vlada odstopila. - V Atenah teče kri. Venizelos v Carigradu. London, 27. sept. (Izv.) Na Grškem so izbruhnili politični nemiri. Uporniki zahtevajo odstop kralja Konštantina. Atene, 27. sept. (Izv.) Neko letalo iz Mitilen je metalo letake, katerih vsebina je, da zahtevata armada in brodovje odstop kralja Konštantina in odstop vlade. London, 27. septembra. (Izvirno) Reuter poroča iz Aten: Kralj Konštantin se je odpovedal prestolu. Atene, 27. sept. (Izv.) Grška vlada je odstopila. Belgrad, (Izv.) Minister notranjih del je dobil od našega poslanika v Atenah potrdilo, da je Konstantin vržen s prestola, a njegovi posli so poverjeni prestolonasledniku Juriju. Ni še izvestno, kdo sestavi novi kabinet. Belgrad, (Izv.) Ministrstvo notranjih del je dobilo obvestila, da se v Atenah vrše nemiri in da se preliva kri. Kralj Konstantin je zbežal in se skriva najbrže na kakšnem otoku. Belgrad. (Izv.) Z ozirom na vesti o dogodkih v Grčiji se je vaš dopisnik informiral pri grškem poslaniku, ki je izjavil, da še ni dobil iz Aten nobenih oficielnih poročil, da pa izgleda, da so vesti o prevratu istinite. Carigrad. (Izv.) Baje je dospel semkaj Venizelos. Grška vlada pošlje po istih vesteh v Carigrad odposlanca, ki pozove Venizelosa, da prevzame vlado v Grčiji. Turške zmage nad Grčijo rodijo črez-dalje večje in v gotovem oziru za konsolidacijo razmer na Balkanu in v Evropi neprijetne posledice. Zdaj ko vse kaže, da se bo moglo orientsko vprašanje v splošnem vsaj za dogleden čas sporazumno in mirno rešiti, prihaja vest o nemirih v Grčiji, vsled katerih je kralj Konstantin odstopil. Konstantin, sorodnik ekscesarja Viljema, je vse kaj drugega nego simpatična osebnost. Med vojsko je simpatiziral z Nemčijo, potem je bil prisiljen odstopiti, Grčija je postala republika pod Venizelosom, leta 1020. pa je po angleški pomoči zopet zavo-jeval svoj prestol, da po navodilih londonskega kabineta zavojuje Malo Azijo in oslabi Kemaliste, kateri so ogrožali Carigrad in angleške orientske načrte. Zdaj je padel bržčas za vedno. Sreča je, da je odnesel živo glavo, kajti katastrofa, ki je vsled njegove imeperialistične politike zadela grški narod, je naravnost strašna. Grčija za par desetletij sploh izgine kot količkaj uvaževanja vredni faktor na vzhodu in pade s tiste višine, na katero se je bila povspela po balkanski vojni 1912 pod spretnim vodstvom Venizelosa, v prepad. Maloazijska vojska je grški narod tudi gospodarsko popolnoma izčrpala in njegovo trgovsko brodarstvo, glavni vir dohodkov, skoro uničila. Ni čuda, da je boljševizem v Grčiji bolj razvit kakor v katerikoli drugi balkanski državi. Tudi agrarne razmere so dezolatne in kmetski proletariat tvori glavni kontingent komunizma. Zdaj pride k temu še poražena armada. Ako padec Konstantina ne privede do velikega notranjega socialnega prevrata — stvar, ki se rada prenaša iz ene države v drugo — ampak postavi na njegovo mesto samo Venizelosa, velikega prijatelja Francije, bi ta dogodek seveda mirno rešitev balkanskih vprašanj samo pospešil, kar je le želeti. Venizelosu bi se po vsej priliki posrečilo rešiti, kar se še rešiti da, ne da bi prišel v konflikt ne z velesilami ne s Turčijo. V drugem slučaju pa bi preobrat v Atenah mogel imeti druge neljube posledice za pomiritev Balkana. Pred požarom? ODMEV GRŠKE REVOLUCIJE V BELGRADU. — OSTER NASTOP OPOZICIJE. Belgrad, 27. sept (Izv.) Po najnovejših vesteh je izbruhnila na Grškem državljanska vojska. Politika kralja Konstantina in njegove vlade, ki se je naslanjala na politiko Angleške je doživela popoleu poraz. Kralj Konstantin je vržen s prestola. Vodstvo kraljevih poslov je poverjeno njegovemu sinu Juriju. V grški vojski obstojata dve struji. Ena je zato, da se reserve prihranijo za ureditev domačih razmer, druga pa hoče postaviti novo fronto v Traciji V Belgradiu so te vesti povzročile veliko razburjenje in ogorčenje. Danes so obiskali zunanjega ministra dr. Ninčiča zastopniki vseh velesil in Grške. Angleška pritiska na našo vlado, da zapusti svoje nevtralno stališče in se aktivno udeleži akcije proti Kemalistom. Francoska pa priporoča naši vladi miroljubno politiko. Vojaški krogi so za oboroženo akcijo proti Ruska nota Jugoslaviji. RUSIJA SVARI JUGOSLAVIJO. - BREZ RUSIJE NOBENEGA ZAKLJUČKA Belgrad, 27. septembra. (Izvirno) Zunanji minister dr. Ninčič je danes prejel od zastopnika ruskega zunanjega komisarja Kalakanova memorandum, datiran z dne 26. septembra. Sovjetska vlada obrača pozornost na nevaren položaj, ki je nastal na bližnjem vzhodu. Opozarja na dej- Turkom. Vlada niti ne misli na to, da bi spravila to vprašanje pred narodno skupščino. Po stari navadi se dela vse za kulisami in moremo tudi sedaj pričakovati, da nas bo vlada postavia pred gotovo dejstvo, Od strani opozicionalnih poslancev se pripravlja oster protest proti takemu postopanju vlade. ZOPET USTVARJANJE RAZPOLOŽENJA ZA VOJSKO. Belgrad, 27. sept. (Izv.) Kralj je sprejel danes v avdijenci nam. šefa generalnega štaba, generala Pešiča. »Politika« trdi, da je general poročal kralju o stanju vojske. ^ Belgrad, 27. sept. (Izv.) Danes se je vršila seja upravnega odbora »Narodne Banke«. Razpravljalo se je o zahtevi vlade, da se ji dovoli kredit za nabavo vojnega materiala. stvo, da niti ena od zapadnih držav nc stori potrebnih korakov, da sc odstrani nevarnost, ki bi mogla tudi mnoge nezaintere-sirane države zavleči v vojno. Položaj je postal tak, da zahteva nujen pacifističen vpliv, s katerim bi se lokalizirali vojni dogodki in obvarovala Evropa prelivanja lavi, ki more nastati, katerega posledice pa ni mogoče videti naprej. Ruska vlada smatra kot glavno točko za rešitev tega vprašanja, da se turškemu narodu prizna pravica, da obnovi popolno suvereniteto v Carigradu in morskh ožinah. Zapadne države so zavzele nepomir-Ijivo stališče in Velika Britanija je odločno proti temu, da se Turčiji vrne turški teritorij in morske ožine, ker naj bi pod pretvezo svobode morskega prehoda služile velesilam. Svoboda morskih ožin je potrebna za države okoli Črnega morja. Rusija in Turčija sta že leta 1920 sklenili nacionalni dogovor, po katerem je Turčija priznala svobodo morskih ožin za trgovske ladje, a ta dogovor bo potrjen z mednarodnim dogovorom držav okoli Črnega morja. Ruska vlada mora najodločnejše protestirati proti temu, da so zapadne državo usurpirale pravice Rusije in zavezniških republik. Rusija s svojima zaveznicama Ukrajino in Georgijo zavzema poleg Turčije mesto med tistimi državami, čijih usoda je odvisna od morskih ožin. Velesile so vedno priznale Rusiji prvo mesto v vseh mednarodnih dogovorih, ki se nanašajo na to vprašanje. To je šlo tako daleč, da so se zavezniki leta 1916 sporazumeli, da dobi Rusija Carigrad in morske ožine. Sovjetska vlada ne misli na to, da podjarmi del turškega naroda, opozarja l>a na to dejstvo, katero nudi upanje, da se pri reševanju usode morskih ožin ne bodo zapostavile te važne zadeve. Rusija ne bo priznala niti ene odločitve, ki bi se izvršila brez njenega sodelovanja in proti njenim interesom. Rusija in Francija sta se sporazumeli v načelu v svobodi morskih ožin. Rusija obenem opozarja, da niti ena odločitev, ki bi se drugače izvršila, ne more biti definitivna in trajna, marveč bo pripravila nove konflikte. Memorandum se dalje peča z Veliko Britanijo, čije politika gre za tem, da zaplete v vojno proti Turčiji Francijo, Ru-munijo in Jugoslavijo. Ruska vlada smatra za svojo dolžnost, da opozori vse zainteresirane vlade na takojšnje sklicanje konference zainteresiranih držav okoli Črnega morja in upa, da se bo z ozirom na mir spoštovala ravnoprav-nost in suvereniteta Turčije na turškem ozemlju. Turčija ne odneha. TURKI ZAHTEVAJO: VSE ALI NIČ. Rim, 27. septembra. Tukajšnji poslanik angorske vlade je izjavil, da imajo Turki v rokah dokumente, ki izpričujejo, da je zažig Smirne ukazal grški glavni stan pred umikom grških čet. (To potrjuje tudi francoski visoki komisar in admiral Dumesnil.) Ukaz so izvršili Armenci, in sicer tako, da bi padel sum na Turke. A Turki pač niso imeli razloga, da bi zažgali mesto, katero so pravkar osvojili. Zgorelo je v Smirni 20.000 hiš, 30 hotelov, 5000 skladišč, 300 industrijskih podjetij in 4 bolnišnoe. — Kar se tiče turških zahtev, se bo Kemal-paša skliceval na narodni pakt v Angori, ki določa Turkom Carigrad in vzhodno Tracijo z Odrinom do Marice. Za zapadno Tracijo bodo Turki zahtevali plebiscit. — V stvari morskih ožin so Turki pripravljeni dovoliti svobodo za trgovske ladje v mirnem in vojnem času; glede vojnih ladij pa je treba posebnih jamstev. Nevtralnost morskih ožin bodi taka, kakor jo veljala za Švico in Belgijo pred vojno. Ta nevtralnost ne dovoljuje nobenih vojaških zasedb, kar je najboljše jamstvo za vse. Turki nočejo v ožinah drugega Gibraltarja. Geslo velike narodne skupščine v Angori se glasi: Vse ali nič in Turki ne bodo ničesar popustili. ZAHTEVE ANGORSKE VLADE: UDELEŽBA RUSIJE IN BOLGARIJE. Pariz, 27. septembra. (Izv.) »Tempsut poroča njegov dopisnik iz Carigrada: Odgovor angorske vlade še ni dospel. Pričakovati je, da bodo Turki zvišali svoje pro-tipredloge. Predvsem bodo zahtevali pravico, da prekoračijo morske ožine, vojaško zasedejo Tracijo in utrdijo okolico Carigrada za morebitno obrambo proti vsakršnemu presenečenju. Razen tega bodo . zahtevali, »la se konference v Benetkah udeležita tudi Rusija in Bolgarija ter da «e ustavi vsako angleško vojaško in pomorsko gibanje. V Carigradu se boje, da bodo boljševiki, ki imajo obsežne organizacije, vprizorili neredo proti ruskim ca-ristom in Angležem. Propaganda v to svrho je v polnom razvoju. IZJAVA KEMAL-PAŠE. Pariz, 27. septembra. (Izvirno) Mustafa Kemal-paša je v razgovoru z dopisnikom ameriškega lista »Chicago Tribune« izjavil: Mi želimo, da so Dardanele odprte in varne. Toda na Bosporu leži naše glavno mesto Carigrad. To pa zahteva, da je njegova varnost zajamčena. V tem smo si edini z vsemi državami sveta, izvzmeši le ene Anglije. Če tudi Anglija želi svobodo Dar-danel, potem je to vprašanje rešeno. K temu vprašanju mora svet zavzeti stališče. Turška nacionalistična vlada prevzema obveze, pod nobenimi pogoji ne bo prepustila, da bi tuje vojno brodovje v polni pripravljenosti plulo skozi morske ožine. Natančnejšo ugotovitev in nadzorstvo te obveze pa naj uredi posebna mešana komisija. Angleži izjavljajo, da obstoji v Mali Aziji neka nevtralna cona, ki pa ni nevtralna, ampak ima samo namen, zaščititi sovražnika, ki smo ga v Mali Aziji potolkli. To pa se godi pod pretvezo, češ da Anglija ščiti morske ožine in Carigrad. Ta politika Anglije ni nevarna le za druge države sveta, marveč tudi za angleški narod sam. Če bo angleški narod še dalje sledil politiki takih mož, kakršen je Lloyd George, mora priti do preloma. FRANCIJA ZA RUSKO STALIŠČE. London, 27. (Izv.) Zuuanji urad je od Francije prejel noto, v kateri francoska vlada zahteva, naj se na konferenco o orient-skem vprašanju povabijo tudi Rusija, Ge-orgija in Ukrajina. ANGLEŠKO DELAVSTVO PROTI VLADNI POLITIKI. London, 27. sept. (Izv.) Zastopniki angleškega delavstva, ki pripada 2. interna-cionali, Henderson, Bonar Shavv, Tliomas in Macdonald so podali izjavo o vzhodnem vprašanju, v kateri vele, da bi bilo zločin-stvo, ko bi iz tega vprašanja nastala nova vojna. Za to nosi angleška vlada polno odgovornost. Na tem vprašanju niso intere-sirane samo zavezniške države, marveč tudi Turčija, Rusija in Nemčija. Storiti je treba vse, da se takoj snide v tem vprašanju konferenca, pri kateri pa morajo biti udeležene tudi Rusija, Bolgarija ter Nemčija. Rusija in Bolgarija imata na ureditvi vprašanja morskih ožin ter teritorija, ki spada v to sfero, svoje življenske interese. Tudi Nemčija mora pri konferenci o ureditvi teh vprašanj imeti svoje mesto. Ne le zavezniške države, ampak vse države so poklicane stopiti v akcijo, da se to nevarno vprašanje uredi. ROMUNIJA MOBILIZUJE DALJE. Bukarešt, 27. sept (Izv.) Tu se baje pripravlja preobrat v notranjem položaju. Vlada nadaljuje mobilizacijo. Romunija je pripravljena, da aktivno sodeluje ako ne proti Turčiji, pa proti Rusiji, o kateri se trdi, da kopiči vojaštvo na besarabski meji. VZHODNO VPRAŠANJE IN SV. STOLICA. Rim, 27. sept. V poučenih krogih se čuje, da namerava papež spričo bližnjega odločevanja o vzhodnem vprašanju poslati iDruštvu narodov posebno pismo, v katerem bo označil stališče sv. stolice. Na vzhodnem Vprašanju je sv. stolica bistveno interesi-rana, v prvi vrsti glede Palestine. KEMAL-PAŠA PROTI SULTANU. London, 27. sept. (Izv.) Poročevalec :Daily Chronicle«a javlja iz Carigrada, da silno potrt. Kemalpaša bo imenoval nove ministre po nasvetih angorske vlade.bfsk ministre po nasvetih in na predlog angorske vlade. Ni dvoma, da bodo sultana odstavili, ako prevlada Kemal. Kot najverjetnejši naslednik sultana se imenuje princ Velim. PRED ODSTOPOM SULTANA. Carigrad, 27. sept. (Izv.) Vsi člani kabineta so podali ostavko. Novo vlado bodo spstavili Kemalisti. Tudi sultan se najbrže odpove preslolu na korist prestolonaslednika, ki je pristaš Kemala. Nacionalisti izjavljajo. da so ponudbe velesil nezadostne in Narodni Politiki«, kjer se govori o reviziji ustave. Davidovič izjavlja, da oni pasus ni točen. On da je samo dejal, da se v programu demokratske stranke nahajajo nekateri vidiki, ki niso v polnem skladu z današnjo ustavo. Ti vidiki vsled danih prilik niso mogli biti uveljavljeni v ustavi. Zagrebške resolucije o reviziji ustave ne govore, kar je pač po velikem delu zasluga Srbijancev.— Ta izjava je izvestne kroge v Belgradu silno razburila. >Tribuna« piše, da je ta izjava sramota za demokratsko stranko; vsak ve, da zagrebška resolucija faktično vodi do revizije ustave. — »Novosti« imenujejo Davidovičevo izjavo »unikum« in podobno kakor tudi drugi radikalni listi zahtevajo, naj so Davidovič, ozir. demokratska stranka jasno izjavi o vprašanju revizije ustave. Davidovič da igra nevarno igro z opozicijo, katero da bo izgubil. Nesrečni potek razprave o uradniških draginjskih dokla-dah in pragmatiki. Belgrad, 27. septembra. (Izvirno) Na današnji seji finančnega odbora se je razpravljalo o predlogu, da se zvišajo dra-ginjske doklade častnikom in poštnim uradnikom. V imenu opozicije je poslanec D e r ž i č stavil predlog, da se ta stvar odstavi z dnevnega reda, vlada pa da naj predloži zakon o zvšanju draginjlskih do-klad vsemu uradništvu. Za njim je govoril poslanec D u 1 i b i c, ki je ta predlog utemeljil. Pri glasovanju je predlog opozicije propadel z 12 glasovi proti 7. Belgrad, 27. septembra. (Izvirno) Na seji pododbora zakonodajnega odbora za uradniško vprašanje se je razpravljalo o prvih 4 členih pragmatike. Prva dva člena sta bila v načelu sprejeta, glede 4. člena pa je večina sklenila imenovati posebno komisijo, ki bo ta člen proučevala. Tako utegne pragmatika biti sprejeta čez toliko let, kolikor ima paragrafov. Poročilo poljedelskega ministra Belgrad, 27. (Izv.) Glasom poročila ministra za poljedelstvo in vode je komisija za konstatacijo rezultata žetve dognala, da ne bo pomanjkanja hrane niti za ljudi niti za živino, ampak da bo ostalo še 100.000 vagonov za izvoz. Jurjeva afera. Belgrad, 27. sept. (Izv.) »Politika« poroča, da so kraljica Marija, kneginja Jelena ter princi Arzen in Pavel brzojavno pozvani v Belgrad. Poziv je v zvezi z določbami, ki se imajo storiti v zadevi princa Jurija. NEZAKONITA ODREDBA, 0 KATERI VLADA NIČ NE VE. Belgrad, 27. sept. (Izv. Na današnji seji finančnega odbora je posl. Dulibič pred dnevnim redcm ostro protestiral proti naredbi, glasom katere se v Dalmaciji od mošta, ki ga kmetje privozijo v mesto, kjer imajo svoje kleti, pobira od hektolitra 25 dinarjev davka. To davščino je finančni odbor svojedobno odklonil. Zato je tembolj nerazumljivo, kako morejo oblasti izdajati tako naredbo in pobirati nalog, ki prebivalstvo globoko razburja. Zahteval je, da se to takoj ukine. Pomočnik finančnega ministra Popovič je izjavil, da se bo o stvari takoj informiral, ker mu je čisto neznana. IMENOVANJE KAT. REFERENTA. Belgrad, 27. (Izv.) Za referenta katoliškega oddelka v ministrstvu ver je imenovan dr. Avguštin čivčic, profesor frančiškanskega semenišča v Sarajevu. Mov kurz v Albaniji. (Od našega dopisnika.) Skader, 20. septembra 1922. Vest turškega lista »Ileri«, da so v Albaniji proslavljali Kemalove zmage v mošejah, je neresnična. Albansko ljudstvo se zdaj briga za svojo neodvisnost in konsolidacijo svoje države. * * * Ker je italijansko poslaništvo izjavilo, da je pripravljeno poravnati škodo, ki so jo povzročile italijanske okupacijske čete italijanskemu prebivalstvu, je albansko ministrstvo za notranje zadeve izdalo okrožnico, naj se škoda ugotovi po občinah. Ta korak Italije ima seveda namen pridobiti si izgubljeno naklonjenost Albancev. * * * V pravoslavni cerkvi v Skadru se je sredi t. m. obhajala slovesna liturgija v proslavo odcepitve albanske pravoslavne cerkve od grške. Liturgiji so prisostvovali tudi mnogi katoličani in pravoslavci. Poglavar pravoslavne cerkve v Albaniji je Fan Noli, bivši minister za zunanje zadeve in delegat v Ženevi, zdaj narodni poslanec. * * * Parlament se je otvoril 1. septembra. Šlo je najprej za verifikacijo mandatov ne- katerih poslancev, o katerih se je reklo, da so bili izvoljeni s pomočjo laškega denarja. — Razoroženje prebivalstva se nadaljuje mirno in brez kakšnih incidentov. Vlada se trudi, da popolnoma odpravi »be-so« (krvno maščevanje) in uvede redno pravosodstvo. Umorov, oz. ubojev se ne dogaja skoro nobenih več, ker ao kazni stroge. * » * Koncem t. m. je izročil novi laški poslanik marche.se di Durazzo svoja poveril-na pisma albanski vladi in imel nagovor, } v katerem je zelo proslavljal konsolidira-nje neodvisne Albanije, koje delo v tem oziru Italija z največjimi simpatijami spremlja, ker ve ceniti svobodo, za katero se je ona sama bojevala (kakšna hinavščinal). — Ministrski predsednik Gžafer Ulpi je odgovoril, da bo Albanija to naklonjenost vedela ceniti. * » « Predstavitelji Anglije, Francije in Italije so v Atenah protestirali proti temu, da se je grški zastopnik v komisiji za določitev južnih meja iz iste odstranil. Komisija bo mejo določila tudi brez zastopnika Grčije. Meja bo potekala soglasno sklepu velesil od 9. novembra 1921. v » ♦ V Skadru se je ustanovila >SrbskO' albanska banka« in sicer v hiši Kačiulini. — Za ministra zunanjih zadev je bil izvoljen Pondeli Vandželi, ki se nahaja v inozemstvu in se te dni vrne. Politične novice. + »Slovenski Narod« proti demokrat' ski hipotekami banki. Prejšnji teden smo poročali o občnem zboru nove hipotekarne banke, v katero je preosnovana Kranjska deželna banka. Zavod so spravili demokrati poplnoma pod svoj klobuk in to z vladno pomočjo ne oziraje se na interese našega zadružništva in regulativnih hranilnic. Omenili smo tudi, da je ob tej priliki priobčil »Slovenski Narod« reklamni članek za to čisto demokratsko podjetje izpod peresa primarija dr. Gregoriča. »Slovenski Narod« pa jo to svoje stališče revidiral in piše: »0 hipotekami banki, o katere občnem zboru smo pretekli teden priobčili obširno poročilo, nam dohajajo vesti, ki nam slikajo to podjetje v docela drugačni luči, kakor smo si jo prvotno predstavljala Gre baje za to, da se spravi ta zavod v roke skupine, ki je preveč prononsirana, da bi ji mogli zaupati. Stvari bomo posvetili največjo pozornost.« + Knkovec hoče izvajati posledice? Zelo je spekel dr. Kukovca očitek »Slov. Naroda«, da vodi njegova politika h katastrofi. »Tabor« pravi, da je dr. Kukovec tudi v vprašanju mariborske oblasti pripravljen pokoriti se volji stranke in izvajati posledice, ako se v mariborski oblasti najde večina ali pa vsaj znatno število politikov, ki so proti ustanovitvi mariborske oblasti. Stvar naj pride pred »zbor zaupnikov vseh napredni^ strank prizadetih krajev z vsemi predpogoji polne svobode odločevanja.« Kakor se vidi, dr. Kukov-čeva oblastnost hitro gine, za katero se je tako lovil v upanju, da postane veliki župan mariborske oblasti. + Gibanje hrvatske ljudske stranke v Dalmaciji. Prejšnjo nedeljo je priredil poslanec Jugoslovanskega kluba dr. Dulibič zaupna sestanka pristašev HPS v Pri-moštenu in Širocih v Dalmaciji. Oba sestanka sta bila izvrstno obiskana in so zborovalci brez pridržka odobravali go-vornikova izvajanja. Potem so možje zaupno priporočali poslancu svoje želje in krajevne potrebe ter se razšli z novim navdušenjem za ljudsko stranko. -I- Italijanska ljudska stranka in vpra« Sanja novih pokrajin. Na zadnjem zborovanju vodstva italijanske ljudske stranke, ki se je te dni vršilo v Rimu, so med drugim sprejeli resolucijo, ki se nanaša na vprašanja o ureditvi novih pokrajin. Resolucija pravi: »Strankino vodstvo zahteva, naj vlada posveča večjo skrb vprašanjem o ureditvi novih pokrajin, in to predvsem o končnoveljavni ureditvi uprave, ki naj se izvede na podlagi avtonomističi nih načel, katera je sprejel že aneksij-ski zakon; potem o ureditvi finančnih in gospodarskih vprašanj, ki so nastala vsled razpada avstroogrske države in končno o ureditvi jezikovnih vprašanj in vprašanju sožitja drugorodnih državljanov v okviru državne ustave.« _____ —— Komisar Velimir Mika-sinovič. Narodni poslanec Karel škulj je poslal ministru za agrarno reformo sledeče vprašanje: V i. 1920 je pogorela vas Dane, občine Stari trg pri Ložu. Cenjene škode je bilo nad 3 miljone kron. Ker so prebivalci revni, so zaprosili od države pomoči. Podpora pa, ld jo je država dovolila, je bila v primeri s škodo neznatna. Ker se v bližini nahaja gozd grajščine. Snežnik, ki spa- da pod agrarno reformo, so je zaprosilo nekaj lesa v pomoč pogorelcem. Ko se pa ni moglo takoj dobiti potrebnega potrdila od ministrstva agr. reforme, se je ljudem dovolilo vzeti les pod pogojem, da plačajo toliko kupne cene, kolikor bo zahtevalo ministrstvo za agrarno reformo. Zadeva se je vlekla doslej. Pred nekaj dnevi pa je poklical tamošnji komisar Veli mir Nikasinovič nekaj mož iz omenjene vasi in jim naznanil, da je prišel iz ministrstva agr. reforme odgovor glede znižanja cene csa in sicer v tem smislu, da ima on, komisar pravico 50% popustiti od prodajne cene lesa. Izjavil pa je, da je on tudi vo-jan dovoliti 50% popusta, toda le pod pogojem, da pogorelci podajo pismeno izjavo, da ne bodo več klerikalci in obljubijo, da bodo svoje otroke zapisali v so-kolsko organizacijo. Kmetijska podružnica v Starem trgu c zaprosila pri grajščini Snežnik podpore. Imenovani komisar pa je odbil iz raz-oga, ker je podružničin predsednik »klerikalec«. Gospod Velimir Nikasinovič hodi po hišah in hujska ljudstvo v politično-stran-karskem smislu in žuga ženskam in dni-naricam pri grajščini, da morajo v sokol-sko organizacijo, drugače jih spodi iz službe pri grajščini. Za vsa navedena dejstva so priče na razpolage- Da vsi taki nastopi domišljavega komisarja vzbujajo nezadovoljstvo, celo pri slovenskem ljudstvu, je verjetno. Vprašan- g. ministra: Ali hoče podučiti uslužbenca Velimirja Nikasinoviča, da naša država je danes še SHS, ne pa SKS ali JDS? Ali hoče proučiti navedena dejstva in v ix)mirjenje ljudstva nemudoma odpustiti označenega uradnika? Ali je voljan napraviti temeljit red v upravi svojega resorta kar tiče Slovenije, cjer se dela prepogosto politično-strankar-sko, o čemer se je prepričal g. minister i podobnih vprašanj od kolegov iz Slo-enije? Prosim pismen odgovor. K. Škulj, nar. posl. Občni zbor Orlovske Podveze. V nedeljo, dne 24. t. m. se je vršil v veliki Ivorani Ljudskega doma redni obiini zbor Orlov-ikc Podzveze za Slovenijo. Trajal je od 10. uro iop. do 6. ure zvečer z enournitn presledkom ob asu kosila. Občni zbor je otvoril in vodil pod-vezni predsednik br. dr. Basaj. Zastopanih je bilo svojih odposlancih 124 odsekov, kar očitno ka-tt, da je vjadalo za občni zbor veliko zanimanje; peloma pa priča o precejšnji disciplini v organi-laciji. Seveda jc bilo od mnogo odsekov razen pooblaščenih zastopnikov navzočih še po več drugih llanov. Vsi navzoči so sledili poedinim točkam llnevnega redu z veliko pozornostjo, debato je fcila živahna. Dnevni red je začel s poročili letošnjih fnnk-lionarjev podzveznega predsedstva. Zlasti sta bili pnimiVi blagajnikovo in predsednikovo poročilo. I'a temelju vseh poročil je bila dana prilično sle-|eča slika o stanju organizacije: Obilih in šumnih prireditev v prošlem letu smislu sklepa zadnje vodstvene seje ni bilo; |ar jih je bilo, so bile zato boljše pripravljene in dosegle znaten uspeh. Nekaj novega je bila |vedba telovadnega tedna, ki se je vršil v marcu, atero institucijo namerava OP tudi nadalje šc držati. Izleta v Brno se je udeležilo iz Slovenije članov odnosno Orlic. Po brnskem taboru so |e vršile tri večje (podzvezne) prireditve v Celju, Bledu in Novem mestu. Tudi okrožne in odse-lovne prireditve so izpadle v celem dobro. Pri Irguui/.iranju prireditev so se sicer pokazale še lapake in pomanjkljivosti, ki se jih jc treba v pdoče. skrbno čuvati, ker znatno zmanjšajo cclo-|fa sicer še tako dober uspeh. V tehničnem oziru jc Podzveza znatno napredovala; kot največji letošnji uspeh je pač zaznamovati, da so slovenski Orli odnesli na mednarodni tekmi katoliških telovadcev v Brnu pr-■tnstvo. Kot zelo dobri sredstvi za povzdigo teh-lične strani sta se pokazala že omenjeni telovadni Men in pa zlasti obvezne vsakoletne okrožne fkine, ki so se vršile lotos v maju in juniju. Vr-lilo se je več vaditeljskih tečajev za okrožne in Tisekovne vaditelje, deloma v Ljubljani, deloma I" raznih okrožjih. Nezadovoljivo je, da nastopa telovadnih prireditvah še vedno premalo te-rvadcev v primeru z velikim številom članov. Organizatorni tečaji, katerih namen je pred-liftm vzgajati odborniški naraščaj, so se vršili prje; dva v Ljubljani, eden v Mariboru in eden | St. Vidu nad Ljubljano; zadnji jc bil namenjen visokošolce in ostale odrastlc dijake. Udeležba tečajih je bila dobra. Iz vseh poročil je bilo vidno, da zavzema Pod-peza v svojem delovanju tak obseg, da rabi v "ho kritja vseh svojih potreb zelo trdno finanč-[ podlage. Le izredni marljivosti blagajnikovi 1 Predsednikovi ter veliki varčnosti celega predla jc zahvaliti, da jc izpadlo blagajnikovo [''Milo proti vsakemu pričakovanju povoljno. Pri volitvah novega Podzvozinega predsed-18 za bodoče leto so bili soglasno izvoljeni vsi r"' prejšnjega predsedstva. Le tajnik in bla-linik radi prevelike zaposlenosti nista tnogla peli ponovno dolžnosti in sta bila izvoljena ka dva. —Naročnino »Slovenca~ za naročnike v Jugoslaviji, ki prejemajo list po pošti, moramo z dnem 1. oktobra v '"'iti na mesečnih 12 dinarjev, ker z d- njo nizko naročnino ne moremo kriti ae poštne pristojbine. Cenj. naročnike, so poravnali naročnino že do konca ta, prosimo, da nam nakažejo še diferenco 6 dinarjev. — Za p. n. ljubljanske naročnike ostane naročnina neizpremenjena. — Uprava »Slovenca:. Afera mariborske oblasti. Nesrečne razdelitve Slovenije Žerjavovci ne morejo dočakati. Ne ve se še, ali se bo zakon o upravni razdelitvi države tudi izvedel, ker tudi med vidovdanskimi ustavotvorci polagoma uvidevajo, da njihova nepremišljena naglica ne bo rodila dobrih sadov. Žerjavovci so pa le pritiskali, da je vlada sklenila po ljubljanski finančni pro-kuraturi nakup Kokoschineggove hišo v Gosposki ulici št. 6 v Mariboru. V Mariboru za ta nakup niso ničesar vedeli, tudi pokrajinska uprava v Ljubljani nič. Zakaj se je ta kupčija prikrivala? Mariborska »Straža-; poroča sedaj, da je bila hiša na prodaj za 5 milijonov, kupljena pa za 6 milijonov. — Ali smo bogati, da tako razsip-Ijerno z denarjem! Sodijo, da bo preureditev stanovanjske hiše v upravno palačo stala še 10 milijonov. Naj še kateri minister reče, da »nema pare«? — Zakaj so črtali učiteljicam prispevek za ženska ročna dela? Ali še ne veste? Kaj so ročna dela? To so menda dela, ki jih delamo z rokami. In ženska ročna dela m tista, ki jih ženske opravljajo s svojimi rokami. To je menda jasno. Taka dela so: pranje, pometanje, pomivanje in drugo. Ali ne tudi šivanje? Ne, odkar imamo šivalne stroje. In pletenje, kvačkanje? Imamo zato že tudi stroje. Stroje postavimo v šole, pa bodo ravno tako učili kakor učiteljice. In še plačevati jih no bo treba. In pokojnine tudi ne bodo prejemali. Poglejte, koliko bodo stroji državi prihranili! In če se stroj polomi? Nič. Med staro šaro ga bomo vrgli, saj ni nič vreden. — Pa če bi vendar še kje delali s šivankami, s pletilkami? Naj! Ampak to niso več ročna dela ampak šivalska, pletilska. To je menda vsakemu jasno, ne? In če je kdo raztrgan, pa si hoče obleko pokrpati, prav! In če se hoče krpanja učiti, tudi prav. Ali da bi mi zato še plačevali ... No, no, no ... Če se noče zastonj naučiti, naj pa bo raztrgan! — Pri pošti na .Težici že tri tedne ni pismonoše. Odšel je drugam v službo. — Prizadeti smo mnenja, da bi moralo ravnateljstvo ali pa poštarica preskrbeti takoj drugega pismonošo, a zdi se. da bo ostalo kar tako. Če mislijo, da bomo hodili vsak dan vsi izpraševat na pošto na Ježico, če je za nas kaj pošte, potem je pač bolje, da tako pošto takoj zapro. Preje smo iz Ljubljane dobivali pošto vsak dan in bolj redno, kakor potem iz Jezice. Kaj npm torej koristi pošta v obližju! Dalje pa bi vprašali, ali za poštne uslužbence ne veljajo odpovedni roki kakor se jih morajo držati celo pastirji. In ob teh razmerah se zopet poviša poštnina. Prosimo ravnateljstvo, da napravi čimpreje red na Ježici. — Novi silni požari v Pulju. 26. t. m. ponoči je izbruhnil v skladiščih Italijanske družbe za petrolej v ulici Promontore silen požar, ki je hipoma objel vse poslopje. Ves trud ognjegascev in vojaštva, da bi ogenj udušili, je bil zaman. V skladiščih je bilo približno 50 ton bencina, nafte in petroleja. Škoda je ogromna. — Isto noč je izbruhnil požar na posestvu Kupehvieser med utrdbama S. Daniele in Altura. Ogenj je uničil več senikov in se razširil na sosednji gozd. Tudi tu je škoda zelo velika. — Železnifiarski štrajk v Ameriki končan. — Med stavkujočimi železničarji in železniškimi družbami v Ameriki je došlo do sporazuma. Delavci se vračajo na delo pod pogoji, kakršne so zavzemali 30. junija 1022. Pač pa so priznane delavske organizacijo s tem, da so se kapitalisti ž njimi pogajali. Stavkali so železničarji na 55 železnicah. Na delo se jc vrnilo 200.000 delavcev. — 48 zasutih rudarjev v zlatem rudniku v Jakson, Cal., do 14. septembra šc niso dobili. Reševalna dela sc vrše noč in dan. Ni upanja, da bi našli še koga živega. — Žena ameriškega predsednika Mrs Harding je hudo obolela. Ameriški listi prinašajo o njeni bolezni vsak dan daljše brzojavke, ko o železničarskem štrajku ali o preteči novi svetovni vojni. — Žalostno številke is češke Prage. V čeških listih beremo naslednje podatke, ki kažejo veliko bolj kakor socialno bedo, pomanjkanje morale. L. 1910 so v Pragi našteli 131.762 družin, med katerimi jih je 35.058, tedaj 27 odstotkov bilo brez otrok; 86 odstotkov je imelo enega in 31 odstotkov dva otroka. L. 1021 pa so v Pragi našteli 166.397 družin, med njimi 60.411, to jc 36 odstotkov brez otrok, 45.996 (43 odstotkov) z euim in 33.788 (32 odstotkov) z dvema otrokoma. Največ družin brez otrok živi v osrčju Prage, in drugih delih mesta, kjer prebiva visoka In bogata družba. To je znamenje, da ta pojav ni toliko socialne kakor moralno ozir. nemoralne nravi. — Spodnja koča na Goliri so je 28. t. m. zaprla. Gornja (Kadilnikova koča) ostane 5e nekaj časa odprta, nakar se planinci opozarjajo. — Skrčenje premeta potniških vlakov s 1. oktobrom t. 1. Na progi Jesenice—Bistrica—Boh. izostaneta od 1. oktobra dalje vlaka št. .-l'J in 4213, odhod iz Jesenic ob 17.82 uri, prihod v Bistrico—Boh. jezero ob 18.20 ter odhod ir, Bistrice—Boh. jezero ob 8.52 in prihod na Jesenice oh 9.46. Vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 12.03 in ki odhaja iz Ljubljane ob 15.10, nimata zveze z Bohinjem. Nadalje izostanejo s tem dnom tudi vsi nedeljski izletniški vlaki. — Roparski napad. Zidarski pomočnik Ivan Miklavič je 20. t. m. potoval peš iz Ljubljane proti Trstu. Na cesti v gozdu nad vasjo Laze, obč. Planina, sta ga napadla dva moška in mu s silo odvzela 500 dinarjev ter nekaj obleke in perila. — Prostovoljno gasilno drnšlvn v Moslah vabi na viusko trgatev, ki sc vrši dne 1. oktobra v salonu gosp. Novaka -*pod lipo-. Spored te prireditve je jako zanimiv in obfjren. Prijatelji gasilstva, poselite številno ta dan moščansko gasilstvo, da pomagate društvu v gmotnem ožini, da lahko nadaljuje svoje samarilansko delo. — Odbor. — Balinanje se nadaljuje. ■> Narodna stražar poroča, da so š.ibeniški policaji le dni težko pretepli tri inlade fante, ki so jih bili radi nekih prestopkov aretirali. Zdravnik je ugotovil na fantih težke modrice in otekline od udarcev. Kdo bo seda.i prebatinal policaje, ker so kršili prepoved balinanja? — Razpisano je mesto upravnika v činu pod-uradnika na drž. kmetijski šoli na Grmu pri Novem mostu. Podrobnosti so razvidne iz razpisa v .Uradnem listu<. — Radium Francosko žganje »Elevator«, preizkušeno sredstvo proti trganju, živčnim roleznim in prehlajenju. Povsod na prodaj! _3900 f6) ^t^ifliirclfp Rtiniv|§»|i, š Slov. Bistrica. Dne 26. sept. t. 1. je izdihnil svojo blago dušo g. Peter Novak, hišni posestnik, gostilničar, ustanovitelj Posojilnice, bivši deželni poslanec in vladni komisar za okraj Slov. Bistrica v 68. letu starosti. Pogreb bo danes ob 4. uri pop. iz hiše žalosti. š Laško. Dne 26. septembra je umrla v celjski bolnici gdč. Marija Kruljc, skrbna gospodinja in sestra dr. Kruljc-a, nad-tšupnika in dekana v Laškem. Pogreb bo danes ob 9. uri v Laškem. š Poročil se je v Rog. Slatini dno 24. t. m. g Mirko Zurinan, trgovec z gospodično Pavlo Škufca iz Višnje gore. š Protestni shod žen drž. nameščencev, ki se je vršil 25. t. m. v Narodnem domu v Mariboru je otvorila gospa Pirnat, soproga drž. višjega živino-zdravnika v Mariboru. Shod je bil dobro obiskan. Prva govornica, pisateljica Bartol-Nadliškova iz Ljubljane je vzbudila živahno odobravanje z izjavo, da ne delajo države za vzrok, temveč vladni sistem. Pri reduciranju uredništvu je predlagala, naj sc redukcija začne v višjih razredih. Zahteva znižanje cen, če pa je vlada odvisna od veleka-pitala, tedaj naj se zvišajo plače. Druga govornica gospa Francotova, soproga davčnega upravitelja v Mariboru jc pa zahtevala enkratni prispevek za najnujnejše potrebščine. H koncu se je oglasila tudi neka žena v imenu nižjih državnih nameščencev. Sklenile so se resolucije kakor na ljubljanskem ženskem protestnem shodu. Š Nate eariname in podgane. Na mariborski carinami leži že okoli 20.000 poštnih paketov ne-zacarinjenih. Te dni je nek Mariborčan dobil paket iz Nemčije, ki je 6 mesecev ležal na carini. Ko ga je odprl, je videl, da se je v paket naselila podganska družina. Nič ne bi škodilo, če bi se v naše carinarne nateplo toliko podgan, da bi raz-gnale carinike na vse štiri strani sveta. š Zastrupljenje. Služkinja odvetnika dr. .Sorneca v Mariboru si je hotela napraviti kopelj ali ob tej priiki je pozabila zapreti plinovo cev. Ko pa se je tega spomnila, je bila tako slaba, da je omahnila in ni mogla doseči cevi. Našli so jo mrtvo pri vratih. g Žitni trg. Na novosadski produktivni borzi so cene žitu sledeče: Pšenica 15.70—16.— kron, oves 11.90—12.— kron, fižol 15-— kron, koruza 14.— kron, pšenifina moka (št. 0) 27.— kron. — Cene so padle, tendenca slaba. g Monopolna pristojbina na cigaretni papir se s 1. oktobrom poviša od 70 na 200 kron. g Povišanje telefonskih pristojbin v Avstriji. Od 1. oktobra dalje bodo povišano telefonsko pristojbine v Avstriji za štirikratni iznos. g Avstrijska zlata paritota. Od 25. septembra do 1. oktobra znaša avstrijska zlata pariteta 15.100 n.-a. kron. g Stenje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. septembra se je stanje papirnatega denarja od zadnjega izkaza zmanjšalo za 36,154.190 Din in znaša sedaj 5.149,081.270 Din. — Posojila pa so se povečala za 54.920,810.42 Din. g Stenje papirnatega denarja t Avstriji. Od 8. do 15. septembra sc jc število papirnatega denarja pomnožilo za 183.6 milijard in znaša sedaj 1.7 bilijona n.-a. kron. g Nova deviina odredba. Goneralni inšpektorat ministrstva financ izdeluje novo devizno odredbo, ki ho kmalu objavljena. g Jesenski praški velesejetn. Letošnji jesenski praški velesojem od 3—10. septembra so je vršil vsled naglega stopanja čsl. krono na tujih borzah pod neobičajno težkimi pogoji. Domači kupci so ofiakujoč, da bodo cene blaga vendar padle, naročali le z največjo opreznostjo, tuji kupci pa, katere smo videli tukaj v mnogobrojnom številu, zaradi visokega kurza čsl. krone pri najboljši volji niso mogli skleniti zaželjenih kupčij, vsled česar je bil njihov obisk več ali manj informativnega značaja. Kljub vsemu temu se je ven-dar-le v muogih strokah prav živo trgovalo, in razstavljalci so dosegli v mnogih slučajih lepših uspehov kakor so sami pričakovali, o čemur priča cela vrsta novih prijav za prihodnji spomladni vele-sejem 1923. K jesenskemu velesejmu se je priglasilo 279(1 razstavljalcev, kateri so zahtevali 38.742 kvadr. metrov razstavne ploRčine. Ustreglo pa sc je le 2186 razstavljalcem, katerim je bilo pride-Ijeno 10.320 m- razstavne ploščine. Razstavljalo je 1.980 domačinov in 206 tujcev. Izmed domačih razstavljalcev jih je bilo 1.806 iz Češke, 152 iz Moravč iu Šlezije ter 22 iz Slovaškega. Od tujih razstavljalcev jih je bilo 27 lz Francoske, 7 iz Angleškega, 57 iz Nemčije, 5 iz Ilolandije, 39 iz Ukrajine, 8 iz Švice, 6 iz Italije, 5 iz Belgije, SHS., 28 iz Avstrije, 1 iz Rumunlje, 5 iz Belgije, 5 iz Amerike, 5 iz Španije, 1 iz Grškega in 7 iz Švedskega. <)d navedenih 206 tujih razstavljalcev je razstavljalo direktno 68, po svojih zastopnikih pa 138 tvrdk. VIed njimi jc bilo 2.034 izdelovalcev, 21 manipulani 131 grosistov, kateri so vsi skupaj zaposlili iii/vt uradnikov in 286.125 delavcev. BORZA. Curih. 27. ;e|dcmbra. Devize: Budimpešta 0.22K!, Berlin 0 33'.;, Italija 28.97, London 23.63, New York 535;,. 1'ariz 40.80, Praga 16.75, Dunaj 0.00 M, Sofija 3.25, Zagreb 1.80, Varšava 0.06U, Holland 207^. Bruselj 38.45. — Valute: n.-a. krone 0.007/s. Zaprol). 27. septembra. Devize: Budimpešta 2.45—2.85, Berlin 4.45—4.47, Italija 274.50— 279.50, London 288.--294.—. New York 65.50— 66.50. 1'ariz 408.-506.—, Praga 204.--208*-, Dunaj 867— 017Vž, Curih 12.21—12.41. — Valute: Dolar 64.---65.—. I'i^Ni^imcFfiii nnvtag, lj Papežev nuncij v Ljubljani. Danes popoldne ob 2. uri 21. min. se pripelje v Ljubljano papežev nuncij msgr. Herniene-gild Pellegrinetti. lj Bolnica za ženske bolezni. Ministrstvo za zdravje je odredilo, da se v Ljubljani v bivšem zavetišču Kranjske hranilnice otvori bolnica za ženske bolezni, se-stoječa iz porodnišnice, ginekološkega oddelka in babiške šole. Štatut za to bolnico objavlja Uradni list št. 100 z dne 26. septembra. lj Stolna Etizabetna konferenca ima danes ob 6. uri sejo. lj Svengali še ne gre. Cim več jc poslovilnih večerov, temveč je radovednežev. Včeraj je bila dvorana zopet prenapolnjena, tako da je trajalo blizu uro, preden se jo občinstvo v silni gnječi umirilo. Poskusi sugestije s kontaktom in telepatijo so bili dobri. Mnogokrat so bili prizori kot da so vzeti iz dobro naučene igre, tako da je človek nehote dvomil o pristnosti. Toda drgetajoče gospodične s krčevito stisnjenimi rokami in njihova zadrega ter sramežljivost, kadar jih je telepat »odvezale, so preveč jasno pričale i>roti domenjeni igri. Najbolj naraven in ljubek je bil prizor z gdč. Štefko iz Vzajemne zavarovalnice pri telefonu, ko se razgovarja z Mariborom in pripoveduje o Sven-galiju. Vesela družba na zaključku je vzbujala občo veselost: kot bi bili naštudirali. Toda jeza in sram na obrazih, ko so dobili od telepatn »odvezo«, so gledalcem razgnali dvom. Ker Svengali vidi, da je zanimanje za njegove poskuse telepalijc vedno večje in ker sc občinstvo pri njegovih poskusih tudi dobro zabava, priredi telepat poslovilni večer še danes. lj Nujna prošnja usmiljenim srcem! Reva begunka, vdova z otrokom je vsled odpovedi vržena iz stanovanja-barake. Ker jc z vso opravo, ki je itak ni mnogo, na prostem in brez strehe, obupno prosi, da se je kdo usmili in vsaj začasno vzame pod slreho. Opravljala bi rada službo paznice ali snažilke ali kaj podobnega. Prosijo se tozadevna sporočila na uredništvo »Slovenca'-. lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja danes ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega douia. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 1'2 pritlično, desno. lj Razpis. Vsled sklepa občinskega sveta so javno razpisujejo stavbinska. tesarska, mizarska in vsa druga obrtniška dela in dobave za zgradbo mestne delavske stanovanjske hiše za Bežigradom na stavbišču ]>oleg vojnega arzenala. Načrti, proračuni, splošni in pod robni stavbni pogoji so na ogled v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 1 v navadnih uradnih urah od 8.—14. ure. Tukaj sc tudi dobo ponudbeni pripomočki proti plačilu 300 kron. V ponudbah je pri vsaki postavki navesti enotne cene za delo z dobavo materiala vred in na podlagi teh je izračunati končno vsoto. Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju pri imenovanem uradu najpozneje do 3. oktobra 1922 opoldne. Ponudbi jc priložiti potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik vložil predpisani 5% vadij. Zakasnelo ali nepravilno sestavljene ali nepopolne ponudbo so neveljavne. Z delom bode pričeti takoj po oddaji in ima zgradba biti do konca lela pod streho, popolnoma uporabna pa do 1. novembra 1923. lj Circle franfaise začne 2. oktobra s svojimi rednimi kurzi na realni gimnaziji, Beethovnova ulica 7 v pritličju. I. kurz bo ob pondeljkih in sredah od 6. do pol. 8. ure, II. kur/, ob torkih in petkih od 6.-7. ure (poučuje prof. dr. Novak) in III. kurz (konveiv.ac.ija in slovstvo) ob četrtkih in sobotah od 6.-7. uro (poučuje rojena Francozinja gospa .Icrasova). članarino smo znižali letos od 8 na 5 Din mesečno. Poleg tega otvarja Cercle frangais letos prvič špecijalni tečaj za mladino od 8. do 12. leta. Učiteljica, rodom Francozinja, ki je imela do sedaj že odlične uspehe pri pouku mladine, bo vodila pouk v teh kurzih, ki bodo obsogali Ie po 8—10 obiskovalcev. Število teh kur-zov (po 2 tedenski uri) so bo ravnalo po številu prijav. Članarina za te mladinske kurze bo znašala 40 Din mesečno. Prijave za redne in za mladinsko kurze sprejema šolski sluga g. Gril, Beethovnova ulica 7, pritličje in dajo tudi podrobna pojasnila. Člani imnio brezplačno na razpolago knjižnico najmodernejših francoskih del. lj Ufni telaji društva sascbnili nameščencev pričnejo prihodnji teden. Razvrstitev tečajev, ozir. uro in lokal bodemo šo naznanili v časopisju. Omenjamo pri tem, da ee vršijo tečaji rvefcer. Vde- luzoiici bodo imeli prispevati samo za učila in režijsko stroške (učitelja, razsvetljavo itd.). Višina prispevka se ravna po Številu vdeležencev. Prijave sprejema Društvo osebnih nameščencev. Cesta Uft gor. železnico 6. Uradne ure od 9.—13. in 17. do 10. lj Dctomor. Včeraj popoldne so našli v stropi Ljubljanice truplo novorojenčka, ki jo pripla-valo skozi kanal pri šentpeterskem mostu- Truplo so \ svrho obdukcije odnesli v prosekturo javne bolnice. Policija zasleduje nečloveško mater. lj Nevaren vlomilec prijet Policija je včeraj aretirala nevarnega vlomilca Ivana Kociperja, ki ie |H>begnil iz mariborske kaznilnice kjer je imel odsedeti 2Ji letu težke ječe. Kociper se je po begu klatil po raznih krajih. V noči na 26. septembra je vlomil v Zalogu v železniški to® in ukradel obleke in perila v vrednosti 20.000 kron. Ukradeno blago je skušal v Ljubljani prodati, pa je bil pravočasno aretiran. Izročili so ga deželnemu sodišču. lj Našla se je v Tivoli pompadura iz jagod z majhno vsoto denarja in nekaterimi drobnarijami. Dobi se v Spodnji Šiški, Lepodvorslca ulica 175, pritličje. Dijaški vestnik. d Akademik z dvema semestroma ali abitu-rijent kat. mišljenja, ki bi želel študirati v Bel- gradu, se naj ci« prej obrne n« stud. phil Bogomila Sedivy, Mala Nedelja, da mu da pojasnila glede stanovanja in hrane po znižani ceni ali even-tuelno brezplačno. Prednost imajo tisti, ki nameravajo vpisati se na filozofsko fakulteto in imajo odlično zrelostno spričevalo. Orlovski vestnik. Orel Krakovo-Trnooo. V petek, 20. t. tn. ob 8. uri zvečer obvezen fantovski večer z obširnim sporedom. Obenem se sprejemajo novi člani. Vsi polnoštevilno! — Odbor. Sorodnikom Amerikancev. Pred poldrugim letom sem objavil v slovenskih listih razglase glede zapuščin, ki so bile med vojno zaplenjene v Združenih Državah Ameriških. Velik del takrat imenovanih upravičencev tega denarja se je oglasil ter sem istim po večjem delu denar že izplačal, deloma je isti še v izplačilu, tako, da ga dobe v kratkem. Mnogo je pa tudi strank, ki jim oglasi niso prišli pred oci, vsled česar je mogoče, da ta del našega denarja zunaj propade, ako se nihče ne bode zanj pobrigal. Da morejo tudi te stranke priti do svojega denarja, jih tem potom poživljam, da se oglasijo pri meni, da jim dam potrebna pojasnila. V slednjem pomenijo besede: prva je ime in priimek v Ameriki umrlega, druga je ime njegovih sorodnikov in dedičev, katerim je namenil denar, tretja označba je znesek v dolarjih. Tozadevna imena so: ANDLAR Mihael, otrokom Mariji, Mihaelu <)xn m.«*:: hko rv~i. dci aci/ta Štefan, ženi in materi, 500 Dol; BERGOC George, sestram Frančiški, Josipini, Mariji, Rozaliji tei in Grgi, 250 Dol, ženi Mariji 250 Dol; BELCEVIC ' ~ ' " - Dol;------ iji, bratu Francu, 428.58"Dol; BEVIC Mat., sestri Mariji in bratu Francu, 568.20 Dol; BRATUS Josip, bratu Franku, 500 Dol; BRATUS Mat., očetu Mat., 600 Dol; BREGAR Frank, hčeri Alojziji in sinu Alojziju, 500 Dol; BRICELJ Jože, ženi Mariji in sinu Tomažu, 501 Dol; CAR Anton, materi Ani, 501 Dol; BARBA Johna dediči. 500 Dol; BERNIK Franca dediči, 1000 Dol; DEKLEVA Anton, materi Josipini, 600 Dol; DRAGICEVIC Lovrenc, ženi in hčeri Mariji, 500 Dol; DEVCIC Paul, bratu Valentinu, 500 Dol; DUGAš John, ženi in otrokom, 600 Dol; FLEISS Janez, ženi in sinu Janezu, 1000 Dol; GLAVIC Anton, očetu in materi, 600 Dol; GRL Frank, bratu Antonu, 590 Dol; GRUBAR Ivan, ženi 'ožefi in hčeram Josipini, Mariji ter sinu Janezu, rez j c, Št. Jernej, Krško? 500 Dol; KADUNC Jože, očetu Jerneju, bratu Antonu in sestram Marjeti, Angeli, Zg. Tuhinj, p. Šmartno 300 Dol; KALAN Peter zapušča ženi Mariji 150 Dol; KANAJZLER Jože, očetu Janezu, Prevode 2, p. Studenca? 375 )ol; KASTElIC Anton, materi, 500 Dol; KONE-STABO Louis, ženi Tereziji, 600 Dol; KRANJC Jernej, očetu, 500 Dol; KRIZMAN Janez, ženi in sinov. Janezu in Jožetu, 571.40 Dol; KRiŽMANIC Anton, očetu, maleri, bratu Josipu, 1000 Dol; LA- L1C Mike, hčeri Mariji, 600 Dol; LOMBAR Mat., materi Mariji, 908.40 Dol; LOVŠIN Louis, materi Tereziji Lovšin, 150 Dol; MADRONIC Mihael, sinovoma Josipu in Petru, Špeharje 33, p. Vinica 250 Dol; MANAJLOVIC Trium, sestri Evici, 250 Dol; MIHELC1C Anton, ženi Josipini, hčeri Ma- i riji in sinovom Antonu, Jožetu in Slavkotu, 90 Dol; MLAKAR Mike, očetu Janezu, 500 Dol; NO VAK Franc, sestri Ani, 600 Dol; PAPLER Franc očetu Gašperju, Sp. Dobrava, p. Podnart 500 Dol PENCA Frank, hčeri Angeli, 500 Dol; PERM] Frank, materi Alojziji, 500 Dol; PODBEVSEK Lu ka, sestri Neži, 505 Dol; POŽAR Karol, sestrar Karolini in Angeli, 400 Dol; PRETT1 Ernest, ms teri Katarini in sestri Emi, 900 Dol; PUŽ Andre sestram Antoniji, Ivani in Katarini, 903 Dol; RA CKI John ženi Tereziji, sinov. Antonu in Janezi 600 Dol; REMŠAK Jakob, sinu Francu, 446.18 Do; SELES Jože, hčerama Heleni in Mariji, 150 Do SILA George, ženi Mariji, hčeri Mariji in sin Ivanu, 587.25 Dol; SIVŠEK Frank, očetu Josipi 500 Dol; SLAPNIK Anton očetu in materi, 50 Dol; STEGEL Louis, bratu Antonu, sestri Josipin 333.34 Dol; SANTELJ Mat., bratu Franku in po bratu Andreju, 423.67 Dol; TRATNIK Anton, br; toma Janezu in Tomažu, 348.33 Dol; TREBUŠNI1 Anton, ženi Neži, vas Laze 17, p. Šmartno 37 Dol; VEBER Anton, očetu in materi, Selca 26, | Železniki? 375 Dol; V1D1C Radislav, očetu, 500 Do VIDMAR Ivan, ženi Leopoldini, Godovič 48, p. Lc gatec? 400 Dol; ZAPUŠEK Anton, otrokom enak iz vsote 600 Dol; ZOREČ Anton, ženi Agati, h« rama Pavlini in Agati, 500 Dol; JAMNIK Johi hčeri Žagar Mariji, 255.14 Dol. Ker je danes mogoče vsak lak denar preski beti in se ga izplača tukaj v štirih mesecih, naj s stranke oglasijo čimprej mogoče z družinsko pol pri podpisanem: Dr. IVAN ČERNE, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Prešano seno dobro, suho, zeleno, naprodaj v poliubni množini po It K kilogram. — M1K1.ič, hotel "južni kolodvor«. 4064 Kot voditelj gospodarstva išče mesta, kje na večjem posestvu, 28 letni samec, intelig. in pošten, ki go-,vori več jezikov in sc dobro razume na gospodarstvo in živinorejo. Gre tudi za paznika. Ponudbe na upravo lista pod ^ZANCSLjlV« 4067. Mlad, ožen. brez otrok, pošten in trezen zidar išče mesta hišnika za takoj ali r na upravo list szneje. Pismene ponudbe pod »HIŠNIK«. 4051 *|M|I II vešča izdelovanja dam-lOlf ILvIHj skih kostumov in otro-; ških oblek, sprejme delo po hišah. Po-' nudbe na upravo lista pod »ŠIVILJA«. POSESTVO obstoječe iz HIŠE s trgovskim lokalom, hleva, kozolca, svinjakov, sadnega vrta, njiv in pašnika, naprodaj dne 1. oktobra na JAVNI DRAŽBI v Markovcu, pošta Stari trg pri Rakeku, ob 2. uri popoldne. Nahaja se na zelo prometnem kraju. Orlovska podzveza v Ljubljani razpisuje mesto Dva gospoda sprejmem na do-_ . bro domačo hra- no, v bližini opernega gledišča. Naslov pove upravništvo lista pod štev. 4065. trgovina~zTesom ~ , naprodaj na lepem prometnem mestu • ob Sovi na Hrvaškem: Obstoji iz lepo I urejenega skladišča, površine ca. 2400 ' m»; s 300 m« rezanega lesa, hiše pisarne, dve šupi za suhi les, hlevi, velik vrt; vse v dobrem stanju. Naprodaj je radi preselitve. Vprašati uslmeno ali pismeno K. F. PFEIFER, Dubrovčak, r. p. Bregi pos., Hrvaško. 4058 Sprejmejo se mlajši prosilci s srednje- Cjjf^fnP ITlIfik 31*110 šolsko izobrazbo. Na začasno zasedbo Oll tAl IIG, IIIIGftCIl IIC, se ne reflektira. Plača po dogovoru. Vloge do 5. oktobra na »Orlovsko pod--zvezo« v Ljubljani, Ljudski dom. VEČ STAVBENIH v Ljubljani, prikladnih za skladišča, industrije ali pa hiše, POCENI NAPRODAJ. — Pojasnila daje ALOMA COM-PANY, Anončna družbo z o. z., Ljubljana, Kongresni trg štev. 3, I. nadstr. Telefon štev. 174. 4032 Sečnja bukovega gozda je naprodaj. - Naslov pove upravništvo ^Slovenca« pod štev. 4066. katere izdelujejo polnomasten S1JJ, emendalski, naj pošljejo ponudbe na Aloma CompanY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3, L nadstropje, pod šifro: »EMENDALSKI SIR«. 4070 I 'I' 11TV V neizmerni bolesti naznanjam, da mi je danes umrla moja ljubljena edinka v starosti 17 let. Pogreb je dne 28. septembra ob 5. uri popoldne. Šmartno pri litiji, dne 27. sept. 1022. POZOR! Bakrene kotle za Iganiekuho trpežno izdelane, po ugodni ceni in sicer od 25 do 60 litrov vsebine ima v zalogi tvrdka Stanko Zargi & Co. Ljubljana, Martinova ccsta 15. Zahlevajte cenike! Takojšna dobava! TRGOVCI ZNATEN POPUSTI -»r Vedno v zalogi pri tvrdki min Gurk Ljubljana Prešernova ul. 48. sol jena____126 K prekajena .. 140 K papricirana . 146 K prvovrstno debelo blago je zopet na razpolago pri Gospodarski Zvezi, ljubljana. Mesni oddelek. Električni stro proizvod AEG električni števci proizvod AEG žarnice Tuna-sram, vse elektrotehnične potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehnična tvrdka KAROL FLORJANČIČ, Celje, Proračun brezplačno! HLODE smerekove in jelkove 3—8 in dolge, kakor tudi cele gozdove, kupi lesna družba ^ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 8. — Telefon 220. Zimska sezija! Velike množiae zimskega blaga ravnokar došle. Ljubljana Mestni trg 10 i). S E. Skaberne Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev. - F. BATjEL, Ljubljana, Stari trg šf. 28. Sprejme sc v polno popravo za emajl. z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroSki vozički, šivalni in razni stroji. »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska a 4. Rezanje drv z motornim obratom. Naročila prevzema Lndovik ILERšIČ na FriSkovcu. Svila modni nakit, vse potrebščine za šivilje in krojače najceneje pri: l SiokoviG nasl. K. Soss Ljubljana, Mestni trg Stev. 19. 99 DIAMALT" P»tor peki! »DIAMALT-, trornlce Haa-MT i SoboOca, B«č - Stadlaa, t pred-vojni kakovosti, s« copet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo KDUARD DU2ANEC, Zagreb, SKLADIŠČE Strosmajerova olica it 10. Dobra molzna KOZA se proda žabjek št. 14. V najem oddam skoro v sredini Ljubljane pritličen del li ise pripraven za trgovino ali pisarne. Najemnino bi bilo plačati za več let naprej. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca« pod številko 4010. Trčan cvetlični met čist vosek, jamčeno pristno in zdravo blago, večje množine, po ugodnih cenah, razpošilja ČEBELARSKA PODRUŽNICA, ČRNA pri PREVALJAH. 3856 Parcela naprodaj! nekaj tisoč m" velika z že navoženi opeko (ca 45.000 komadov), tako da si lohko takoj zida. Primerno za industrij ska podjetja in stanovanjske hiše. -Cena po dogovoru. Naslov in pojasnil daje anončna družba Aloma Compan^ Ljubljana. 406 M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Marting. Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obročev v centrali, Rimska cesta št. 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago deset tovornih avtomobilov. Centrala: LJUBLJANA, Rimska cesta 2. Podružnice: LJUBLJANA, Dunajska cesta 23, tel. St. «70. MAHIBOR, Jurčičeva ul. 9, tel. št. 133. BEOGRAD, Knez Mibajlova ulica St. 3. Štev. 757 — 22. o ofertalni licitaciji dobav za državno zdravilišče v Topolšici. Za proračunsko leto 1922-23, t j. do dne 30. junija 1923, se razpisuje po naredbi zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani z dne 28. avgusta 1922, Št. 9451, in na podlagi zakona in pravilnika n rlr'/a\moir) raoiinmmHchni niomm in AlO ni nlnn Ki)Un odpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo, dražiti po njih Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacijo po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se. bo vršila licitacija. Drž. zdravilišče za bolne na pljučih v Topolšici. dne 20. septembra 1922. jugoslovanska tiskarna s Ljubljani.