Hajvefiji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto.........$6.00 Za pol lete............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA Lisi slovenjih delavcem v Ameriki The largest Slovenian Daily in the United States, t Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON. 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Cengress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 66. — ŠTEV. 66. new york, Tuesday; march 21, 1922. — torek, 21. marca, °22. VOLUME XXX. LETNIK XXX. KDO BO GANDHIJEV NASLEDNIK? S TEM, DA SO ANGLEŠKE OB LASTI ZAPRLE VODITELJA NARODNEGA GIBANJA ŠE NI KAKOB. NISO NAPRAVILE MI P.U V INDIJI. MOHAMEDANCI NIMAJO MED INDIJCI DOSTI PRISTAŠEV. — RAZPRAVE O VLADNI POLITIKI BAJE NISO DOVOLJENE. London. Anjrlija. marca. — Aiif.'I»-škii vlada si zaenkrat š" nI 11.1 jasnem. kakšne |H»slediee bo iitifia aretacija in obsodba iniPj-hkf^a narijoiialistit-nt'tra voditelja Gamlhija. Obsojen jo bil na šestletno j« 1*0. Posedaj se se niso vršili nobe-ri t>i-f«»srr»ln: nemiri. toda položaj M' za AiigKž«- v Indiji kljub te^ ar-laeiji ni veliko izboljšal. Sedanja tišina je !«• tišina pred vi-Lat jem. Navidez ni ta aretacija nobenega Indijca presenetila. Angleški diplomatic nestrpno pričakujejo novih razvojev. Vse se vprašuje: — Kdo bo Gandhijev naslednik ? Ali se bodo pojavili rovi voditelji, ki bodo skušali pr«.dnt; z nonkooperativnim programom ? Sprva se je domnevalo, da se bo pojavil kak mohamedanec kor naslednik Qandhija. toda to je komaj mogoče. kajti moliamedan-ei nimajo pri Indijcih velikega upliva. \\ kateri oznaeajo kot novega voditelja indijskega gibanja Ilsa- "" ~ -—m m KAJ PRAVI POINCARE O VINU Pariz, Prune ia. 20. m area. _ Francoski ministrski predsednik je .-a/pravljal na nekem banketu 0 \ .rid i,i j,, nk, j hkmI drugim tudi -tedc.V- i I i bil«« vino slabo za zdravje, h morali tu vedeti že stari Rimljani in firki. Am-rika je v veliki zmoti, ker je prepovedala P'ljr vina. Spomniti bi se morala ft;,"r-i an srlo-saškega pesnika, ki je rekel; Vro je zdravje, korajža 1 p živ! jen ie LENIN JE POKLICAL NEMŠKEGA ZDRAVNIKA. Berlin, Nemčija. 2 zadnem času zdravstveno stanje zopet poslabšalo. HW :• ' i i jih — JB PREDPRIPRAVE ZA GENOVSKO KONFERENCO PREDPRIPRAVE SO SE ZAČE LE V LONDONU. — NAVZOČNOST TEHNIČNIH IZVEDENC EV. — ITALIJA JE POVERILA VSE SVOJE ZADEVE FACTOV EMU MINISTRSTVU. -— BRAN-TING NAČELJUJE ŠVEDSKI D FLSGACIJL — PREDPRIPRAVE BALTIŠKIH DRŽAV. POŽAR V CHICAGO. Pred kratkim je divjal v Chicagu strašen požar, ki je uničil potinšt ".deset poslopij ter povzročil za :15 000.000 ?kcde. Pri no^-n se je samo en človek smrtno ponesrečil. Poslopje Chicago, Burlington in Quincy Railroad vidite v ozad ju POVRATEK VSEH AMER. VOJAKOV Do 1. julija se bodo vrnili v Ameriko vsi člani ameriške okupacijske armade. Washington, J). C.. 20. marca. Predsednik Harding je danes za-povedal, naj se vrnejo vse ameriške eete iz Xenicije. V Franciji l-o ostal le majhen oddelek, ki bo registriral grobove. Vojaki se I-odo pripeljali z rednimi armad-nimi transporti. Soglasno z armadnim depart-mentom se nahaja v Porenski se 4000 ameriških vojakov. Vojni tajnik Weeks je rekel, da nima ta prepoved nobenega stika s sklepom poslanske zbornice. naj se !<<» dovoli nobenega denarja več za ameriške okupacijske čete v Kvropi. Predsednik Ilarding se je ze lansko leto havil z mislijo, da l)i vojaštvo odpoklical, pa '.-o ga zn-vezniki vedno pregovorili, naj tega ne stori. Vzdrževanje ameriške armade v Franciji je stalo 241 miljouov dolarjev. USODEPOLNE POSLEDICE IGRE. V firnoklvnu se je v><>ra j igrala Šestletna Krmna Bauer s svojim starim očetom. Igrala sta se ''Indijance". Deklica je skočila proti njemu, on je pa hotel odhiti "napad ." Pri tem je posegel v miznieo. zgrabil za revolver ter pritisnil na petelina. Revolver se jo izprožil in deklica je padla mrtva na tla. Od strahu skoraj nezavestnega starčka so odvedli na policijsko stražnico, kjer -je izpovedal, da ni vedel, da je kroglja v revolverju. Moža bodo najbrže izpustili. POLJAKI BODO DOBILI ŠE • PET NEMŠKIH VASI. Berlin, Nemčija. 20. marca. — Poslaniški svet je odločil naj dobe Poljaki še pet nemških vasi v Gornji Sleziji. Nemška vlada je vložila proti temu odloku osW protest. TRUE BROOKLYNSKI UBIJALCI POSLANI V SING SING. Včeraj so Till i obsojeni v Brook-Ivnu zastran uboja po drugem redu na dvajset let ječe Otto Hplthe. Reginald M-idsen in John Erick-son. Dne 2rt. novembra lanskega leta so usmrtili Samuela Katza. Svojo kazen bodo odsedel i v Sing Singu. rata .Moliamja, ki pa losedaj še | ni poda! nobene definitivne izjave Delhi, Zapadna Indij:«. 20. mar-j < a. — Predsednik državnega sveta ■ je prepovedal vse razprave o dr- j/avni politiki. j Jako značilna je izjava notra-i njega ministra. — Jaz veni. da je Oandhi velil: in sposoben mož —■ ji rekel — toda nonkooperatisti so si sami krivi svoje nesreče. Vlada jim j«- ponujala roko v znamenje sporazuma, oni pa niso hoteli izkoristiti prilike. FORD BO ZVIŠAL ŠTEVILO SVOJIH DELAVCEV. Detroit. Mich., 20. marca. — Ravnateljstvo Ford Motor Com-' panv je danes naznanilo, da bo število uslužbencev zvišalo za 20 odstotkov. Prednost bodo imeli odsluženi vojaki. Ameriška Legija uporablja ves svoj upliv, da bi spravila iz tovarne nena Hi ralizi rane delavce ter jih nadomestila z odluženimi vojaku Posledica lejra je. da so sodišča vsakdan polna prosilcev za prve in cliiige državljanske j papirje. - jg I Ko se danes odprlo zvezno so-1 dišče. je čakalo pred vrat mi že dve sto prosilcev. | ! BOLNICI DR. LORENZA SE OBRAČA NA BOLJŠE. i -. j Pred tremi meseci je opiriral .-'avui dunajski zdravnik dr. Lo- (renz enajstletno Loraine Dei^^ri iz Jeiney City. Izza svojega roj- .-tva je imela noge vse zvite in i.i mogli nikdar stopiti nanje. Op< racija *>e je izborno obnesla. • D'klica sedaj že sme hoditi po par minut dan. I i MOST MED KANADO IN ZDR. DRŽAVAMI. Detroit, Mich.. 20. marca. — j Hue 1. maja bodo začeli graditi preko D.troit reko most. ki bo j vezal Združene države s Kanado. 4To bo največji most na svetil z 'mini .samim obokom, l^oltr bo 1 ^0't čevljev. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m pofcw hftofcc Inrftajejt po mixkS ctrni, utcsIJIt« la kltro. VfaraJ m Me uie ceno »Meče; J agosla vi ja: KaipoHIJ* m «»dnje pt*U tn UplaCnjc "Kr. »*4tal Momi nT ta -Jodnn$k» teakm" w LjoMJanL 300 kron ......$1.25 1,009 kron ...... $ 4.00 400 kron ------$1.65 5,000 kron ...... $19.50 500 kron......$2.05 10,000 kron ...... $38.00 GIom« noredbe ministrstra ta poftto ta fenol** v Ja^oetavljl jo tedaj anili taai aakazorat! noske poten poŠte edtoole ▼ dinarjih; ta vaaAu Ittrl kreoe fee ^yhrfaa en dinar; rnaorji aed dlnarjaa ta trono eetane terej aelzprencnjcne. Italija in zasedeno oaemlje: T na MU ta Isptafeje *Jadranaka banka" v 50 lir......$ 3.10 500 lir......$27.50 1 100 lir......$ 5.70 1000 lir......<54.00 300 lir......$16.50 Nem&ka Ayitrija: teipeitljo aa nteje pei*e ta IsplaCa^ "Adrlattecfae Baak na l>tiMja. i * Rodi Twlikemklfe raellk ? tečaja IzpU^aJeme eedaj r AnMJl mm aaMlrlkaneke dolarjo, Kaia pristojbina za rsake pos^nezno nakazilo do zaaga M center; od $1».— da po $1.—; ta aa reija aa- kazita po t cenAa od dolarja. Pod Istimi pogoji Izstavljamo tudi dolar4eke in poklicno ameriške dolarje v Jugoslavijo In v Italijo. <- , ▼rednost denarja sedaj al stalna, stenja te Ve*r* aepcUak* tosm; Is teca raslefa mam nI megeta podatf nataatae cene ranpra]. Ml rt Fnnfs.po eenl Istefa dM kot naas pcstanl denar deepe t roka.. Kot posralal ■sst»pnfH "Jadranske Banko" ta njenih pedroi-tit taMM ml—lwi bTanredno aso*w pofoje, Id feodo reUka korist! aa ttfar kf ts fe tff es bodo petinieratt asdo banke. Penas anm Jo pteiatt saflbolj po P ■ ill Money Order, tfl p po Nov Ytffe Mm* Ml man nim stats bank, ss cortu&dt »t^ nvmjmt RAZMERJE MED GRŠKO IN TURŠKO Pvcmirjs je glavni cilj konference — Pogodbo, sklenjeno v Se-vt£s, bc treba revidirat!. Pariz, Francija. 1*0. lrarca. — V sredo se 1 ><» zaerla l:-»»iferonca. lei se bo v jrlavnem peeala s problemi biižnjetra v*lioredložili r;r.sprotujoči nia si strankama. Upati je. da l.odo predlogi zadovoljivi in sprejemljivi za obe stranki. Konfernca bo razpravljala t ud t <■ reviziji pojrodbe, sklenjene v .Sevres i'n mnenju Francije j" treba nr>. katere točk«' popolnorna izpreme-rit? in sir»'(- v prid Franciji. Pojrodba, sklenjena v Aniror!. 'k\ s(;ilji neir.premenjena. PRAZNOVANJE NEODVISNO STI V KAJIRI. Fajira, K:_ript, 20. marca. — Danes so v tukajšnjem moistu z v likii>ir sveeanostmi praznovali iT-.odvisnost Eiripta. Kralj Fuad .i-- sprejel v svoji palači veliko utrlednili oseb. nml njimi tudi člane ustavol vorne skupšč.iiie. BOLGARSKI KABINET IZVAJA POLNO KONTROLO. GOVORICE 0 LLOYD GEORGOVEM ODSTOPU Vojni tajnik Evans govori o sta-: i politiki pod novim voditeljem. Vprašanje zaupnice. London, Anglija, 20. marca. — "Evening Star" poroča, da se bo vrnil Lloyd George naslednji leden s počitnic v London ter '»o zahteval, naj um poslanska zbornica izreče zaupnico. »Skoraj vse londonske časopisje -e si rinja v mnenju da namerava ministrski predsednik odstopiti. Večerni listi so objavili na uglednem mestu govor, ki ga je mel Lloyd George v Criccietb I kapeli. Povdarjai je. da je splezal ('o viška slave in odgovornosti ter pristavil: — — C'imviSje plezate. tembolj mrzlo je in nekako osamljenega se čutite. Tam zgoraj ste izpo-M avl jeni vsakemu vetru ter vsakovrstnim drugim napadom. -Jako značilen govor je imel tudi vojni tajnik Sir Laning Evans v Constitutional klubu. Posebno značilne so njegove naslednje besede: _ N* slučaju da bo Lloyd George vsled slabega zdravstvenega >tanja prisiljen odstopiti ali ]>odati na daljša počitnice, u-Ipam. da bo koali'-ija še nadalje j obstajala ler bo nov voditelj vo-"'iil našo staro poliliko. I'liioiiist Earl Winlerton je bil imenovati podtajiiikom za Indijo. London, Anglija. 'JU. marca. — Danes ob eni popoldne so se sr-stali tehnični strokovnajki Velike Britanije. Belgije in Japonske, da pripravijo vse potrebno za gospodarsko konferenco, ki se bo vršila v Genovi. Posvetovanja vodi podtajnik trgovskega urada Sir Sidney Chapman. Skoraj vsi delegati so stalni člani vlad. katere zastopajo. Najbrže si bodo že tekom enega tedna popolnoma na jasnem, kakšne finančne in gospodarske predloge bodo prišle pri konferenci na dnevni red. Itim, Italija, 20. marca. — Časopisje se na dolgo in široko ha vi z zaupnico, ki jo je dobil v soboto Factov kabinet. "Messaggero" piše: Za zunanjim ministrom Shan-i zeriem v Parizu in ministrskim predsednikom Faetom v Genovi bo stal združen italjanski narod. Zaključek sobotne seje je poka-' zal Italiji in tudi inozemstvu, da so Italjani brez razlike strank za nadaljni obstoj sedaj obstoječe vlade. Ministrski predsednik Facta je dobil velikansko večino. Stockholm, Švedska. 20. marca. T>^nes so b:!a objavljena imena švedskih delegatov, ki se bodo vde ODHOD AMERIŠKIH VOJAKOV IZ KOBLENZA. Koblenz, Nemčijs, 1^. marca. Danes zvečer je odpotoval od tu-]'k.a; oddelek 1100 ameriških vojakov in k(dodvoru je igrala uotlba mano popevko: How drv I am. --I Štiri in šestdeset nemških nevest J je spremljalo svoje mlade može j na potovanju v "božjo deželo". Lepo spomlailansko \reim« je privabilo na kolodvor veliko število ljudi. Vlak bo dospel jutri v Antwerpen. kjer se bodo vojaki vkrcali na transportni pa mik v Cam bra i. Ameriška posadka v Porenski znaša sedaj man j kot 4000 mož. častnikov iu vojakov. SMRT NEMŠKEGA GENERALA Berlin, Nemčija. 'JO. marca. — V Draždanih je umrl generalni polkovnik von Jlausen. ki je bil jV vojni ]>oveljnik druge nemške armade. Možak je bil star 7"» le t. »POINCARE SE NE BO VDELE-ŽIL GENOV. KONFERENCE. i . l«;.!li 70-'pe,lar-*r.e ko'1 i":'r»llee v (.ienovi. Delegacij1 ho načeluval švetiskT ministrski j^i edsodnik :?'• zunanji minister lljalmav Brantintr. Vse iiiiančne zadeve bodo spadale v d.elukrog prttfesorja Gustava ( st !a. ki .j" bil svoj ča> finančni svrtnMv Lige narodov. Njegove razpnive o evrojjskih finam-ab s>> "presenetile vse ;nur*-riške finančne kroge. Riga, *J0. marca. Sovjetska I-!usija je povabila vs. baltiške države, naj se \ dele/- nekake predkonferenec. na kateri naj s» i."d» la skupni program. Predno odpotujejo delegati v Genovo, na i se sestanejo v Ritri tej naj se o vsem potrebnem dogovore. Baltiške države - je izvedelo i/, za-i.esljivcga vira. da se bo poročil ! jugoslovanski l;ra!j Aleksander z rr,mlinsko princez'njo sredi me-see.-i julija. Sprva s<> 'iiis'^i. da ! o poroka Kr-seea maja. Ker ]>a Srb t smalrajo maj za nesrečen mesce, i .;e kralj, dasirarno ni praznove-, ren. datnm p(»ro!;e <>d'.ro;]il. j Tncoslovani so izvanredno zndo-j voljni, da bo vzel kralj *a ženo | rumuiiske princeso. Prei»ricani so. da b" s tem utrjena balkanska zveza ter da je to mogočen korak k '-plošnemu miru na l»al-kanu. >."•■ j M" jiotovan.ie bosta si, v Dalmacijo, kjer .bosta v bliŽ )i Diiiiro\ ! ika uživala mcleiie t«'dne. Fošiljaloijam densria m » * znanje, Pri kr. p .'tnrm črkovnem ur«-du v Ljubljani smo izposlovali, dn dobimo vb o d o če za vsako naše nakazilo izplačilno potrdilo s podpisom np.slovIj->nca ali njegovega pooblaščenca. Sporazumno p tem ne bomo za-naprej več razpošiljali do so daj običajnih obvestil z označbo dn.j-va, ko je bil odposlan denar iz Ljubljane na zadnio poŠto. Mesto teh obvestil bomo poslali za vsako denarno pošiljate/, ki &mo jo prejeli dne 0. decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo e podpisom naslovljene* oziroma nje-gove?a pooblaščenca. Te vrste potrdila pa prihajajo večkrat lc počasi z zadnjih pošt nazaj v urad čekovnega urada v Ljubljani, lčjer se zbirajo in šele nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter drugih možnih zamud ram ho mogoče razposlati potrdila šele v približno devetih tednih od dneva, ko smo izdali pr&-jemno potrdilo oziroma kakorhi. tro ista prejmemo. Denar pa ho neglede nato izplačan enako hitro in pod istimi pogoji Kot do sedaj. Frank Sakser State Bank. T2X RICKARD SE BO MORAL ZAGOVARJATI PRED SODIŠČEM. Pariz, Francija, 20. marca. — Tukajšnje bolgarsko poslaništvo je danes oficijelno dementiralo vse vesti, da so bolgarski milita-risti strmoglavili kabinet Stambu-iijskega ter ustanovili diktator-stvo. FMambuliskijev kabinet ,;zvaja polno kontrolo nad vsemi državnimi zadevami — je rečeno v ivjo- t o vihi NEPREVIDNOST ŠOFERJEV JE PRINESLA V ENEM DNEVU $6000. Na Brooklyn Traffic Court je včeraj sodnik kolektal od nepre-v;dnih šoferjev in lastnikov avto-mohilov nad šest tisoč dolarjev kazni. Vseh slučajev jc bilo 673. Tex Rickard, ki je lansko leto aranžiral rokoborbo med Carpen-tierjem in Dempseyeni. je zaprt ter se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je izrabljal mlada dekleta v nemoralne svrhe. Tožijo era tri deklice, Jci niso dosejrle petnajstega leta. Pravijo, da jih je odvedel v neko stanovanje. kjer jih je opil in potem zlorabil. Rickard je star čez petdeset let. ' >n vsako krivdo odločno zaniku-je ter pravi, da dekleta lažejo. TRINAJST KADILCEV KAZNOVANIH. V newyorSkem ^Municipal Court je l.ilo včeraj kaznovanih trinajst oseh. ker so kadili v tovarnah in drugih pre-storih. kjer je kajenja prepovedano. Vsak je moral odšteti dvajset, dolarjev. Paviz, Francija. 20. marca. — Ministrski predsednik Poincare se ne bo vdeležil gospodarske konference v Genovi. V Parizu bo moral ostati dalj časa. ker bo odpotoval predsednik Mille-rand dne 27. marca v Alžir. RABI ZAPRT ZASTRAN PROHI-BICIJE. Včeraj so aretirali v Brooklvnu židovskega rabija Morrisa Feintn-Ia. Dolže j orožje, kakorhitro bo dobila dovoljenje vohati po privatnih stanovanjih. Uvoz orožja v West Virginijo je stara stvar. V premoga rs k ili št raj kili so revolverji, puške in celo strojne puške igrale precejšnjo ulogo. Premogarski baroni se zaeno s skebi naročili tudi orožje in mimicijo, stražniki pri maj na h so bili do zob, oboroženi. Značilno je. da policijski polkovnik ni naperil svoje obtožbe glede importiranja orožja proti premogarskim baronom. V oči ga bodejo puške premogarjev. Kdo je dal policiji migljaj, da bo vprizorila hišne preiskave? To je iz poročila jasno razvidno, namreč, da so se baroni pritožili proti uvozu orožja. Policija zatrjuje, da se majnarji pripravljajo na št raj k ter se preskrbujejo z orožjem. Iz tega je jasno, da se tudi premogarski baroni v West Virginiji pripravljajo na štrajk. Št raj k nameravajo zatreti s silo Boje se pa majnarjev, ki so že ponovno dokazali, da znajo ravno tako dobro ravnati z orožjem kot kom-panijski hlapci. Majnarjem bodo torej vzeli revolverje, kompanij-skiin hlapcem jih bodo pa pustili. Oni smejo imeti lopove in puške ter cele regimente vojakov za zadnjo stražo. Governer ni hotel prepovedati uvoza orožja, kajti v državnem zakoniku ni nobene postave, ki bi kaj takega prepovedovala. Toda navzGzadnje bi se tako postavo" že še kje iztaknilo. samo če bi gospodje hoteli. Tega pa niso hoteli storiti, kajti prepoved uvoza bi morda ne bila delodajalcem povšeči. Pri proste j še je prebrskati delavska stanovanja ter zapleniti tam nahajajoče se orožje. Policija ve, kje lahko išče puške in revolverje. In ve tudi, kje jih sme iskati. V delavskih kočah. Pa naj državna postava stokrat določa, da ima državljan pravico nositi orožje, policija mu ga bo vzela, če ga nosi v svrho obrambe svojih pravic in svojega življenja. Premogarski baroni smejo ščititi svojo lastnino s strojnimi puškami in topovi. In če imajo premalo pušk in topov, jim pridejo vladne čete na pomoč. Iz Slovenije. Peter Zgaga V neki ljubljanski kavarni je bila zbrana družba škricev. Pili co pozno v jutro, in kavarnar jib nikakor ni mogel spraviti domov. Se eelo policija se ni obnesla. Srn1;'..i na pade natakarju srečna mjsol v irlavo. * — Mestna zastavijatiiiea «r<»ri: — je zakričal. Mahoma so bili vsi škrici na ulici, in kavarnar je zamogel zapreti svoj lokal. * ^ * * Zadnje so mi tri dekleta zatrjevala. da so strašno lepe punce v njihovi vasi. Vi ne veste, kako sem se jim r.amcril. ko sem jih vprašal, zakaj tla nobena v Ameriko ne pride. * a. » * Kot /e puečano. so v Indiana-polisii aretirali moža. ki ima trinajst žen. Pred sodiščem mu bo slaba predla. Številka trinajst je že od-nekdaj nesrečna. 1 Slugoaljitiartfika Ustanovljena 1. 1838 Kalni. 3frimnta Inkoroorirana 1. 1900 GLAVNI UPAD v ELY. MINN. Neki znani politik se pritožuje, da je v Ameriki preveč strankarske politiko. Pravi, da potrebuje Amerika državljanov, ki ne pripadajo nobeni stranki. Xajbrže j" bil dotični politik izbaenjen iz vseh treh vodilnih ameriških strank. « • * Ko je bil slavni umetnik Pade-rewski ministrski predsednik Polj s!•• e. j«' obiskal francoskega gada ( Icmenceau-a. — K vam prihajam kot ministrski j l-edsednik — je rekel. -— Moj Bog. kako nizko ste padli — mu je pomilovalno odvrnil Clemenc-eau. • * * Vsled sebičnosti, trmoglavosti, škodoželjnosti in drugih takih lepih lastnosti. ki so sveta dedšči-na in sveta last evropskih diplomatov. so ruske meje zaprte prot' < stalemu svetu in silna Rusiji! strada. S čistim suhim zlatom je pri pravljena plačati za vsak koščel kruha. toda diplomatska irolazer ga ji noče nakloniti. — Naj pogine zalega ! — to jf njeno geslo. V Genovi >e bo vršila gospodar ska konferenca. Pri tej priliki br Rusija še enkrat mirnim poton poskušala kupiti hrano za svoji prebivalstvo. Prosila bo kruh, dobila bo pi najbrže kamen. V tem slučaju bo pa v svrho sa moohrane s silo vzela živila Na padla bo Kmnunsko. V Evropi se bo vnela nova voj na .R;;m'..»iska je članica male en iente. Nieni družici sta -Tugosla vi ia iti Cehoslo vaška. Zastran rumunskih ciganov b< v tej bratomorni vojni tekla brat ska kri. -Jugoslavija bo moralno prisl Ijena pomagati Rumunski. Prvii zato. ker je članica Male enten "e. drugič pa vsled tega. ker s< kraljevski rodbini obeh drža1 žlahtat'. » . * Llovod George je diplomat vsel diplomatov. On zna ščititi AngTi jo. Na tisoče angleških vojakom je bilo pobitih na Irskem. — Zakaj te žrtve? — si je mi -ljl. —.Kri angleških vojakov ji preveč dragocena, da bi jo Tre Glavni •AorcIkL Predsednik: BUDOLI PERDA.N, »3b B. 185tto St.. ClrTelaad, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bok 100 Pear! Ar«.. IxumlA. O. Tajnik: JOSEPH PISHI-ER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BUOZ1CH, Elj, Minn. Blagnjuik neizplačanih smrtnin: JUH N M O V Kil N\ 0^4 N. 1'ud Ate, W. Ltalutii, Mina. Trfaorai sdntralkf Dr. JOS. V. GRAH ELK, 843 E. Ohls litrest, S. S.. Pittrturgb, P«. Nidirnl »flk*: MOHOR MLADIČ, 2608 So. Uw.o(ile Ar«, Chicago, HL FRANK 8KRABEG, 4822 Washington Street, Denver, Gola Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elf, Minn. GREGOR J PORENTA, Box 170, 31ack Diamond, Wiih. FRANK ZGRIGH. «217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Kdruievainl odbor: VALENTIN PIRC, 619 Meadow Ave., Rockdale. Jollet, I1L PAULINE ERMENC, 639 — 3rd Street, La Salle, ILL JOSIP STE2LE, 404 E. Mesa Avenue, Tueblo. Cola ANTON CELARG 706 Market Street, Waukegan, HL —s- Jednotino nradno glusilo: "Glas Naroda". f—=-* Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja-tro naj ee pofiiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se podilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolniška spričevala naj se pofiilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatollSka Je^nota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor Jeli postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljMteega drufitva J. S.. K. i- Za ustanovitev novih druStev ■e pa obruite na gL tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovl ■ 8 člani ali članicami. Odkod je dobila Californija svoje ime? A. J. Terbovec. to, da se pr; iniejo v> i vojaki, ki so doma v Tu/. [i. Ko s. ■ je zaznalo za lo pove! je (•blast va •se je izdal hudodelt »e s svojim nemirnim ob- našan jeji I Vei>ka!i taki>j nje- go ve stv ari ter naši ! med njimi še vse. kar je deklici ajo net je 1 »il še ves okr- vavljen. Uo| [>cir je ( lenia v resnici \ Tuzli, [iiš»- M al Innutovič in je ! mohame« lan -ke veli \ Deklica Ho- loš, kati M-e zdravstveno stanje se ooljša. je i /javila. da je prijeti voiak p ra vi k rivee. Za New York za celo leto ........ 17.00 za pol leta .......... $3.50 Za inozemstvo za celo leto......... 17.00 za pol leta .......... (3.50 Okoli leta loOO je neki španski pisatelj, po imenu Ordonnez de M. nt a Ivo. napisal roman *'Sergas de E?p4andian". ki je postal tiste ease silno popularen. Naj navedeni par odlomkov iz dotičnega spisa - ''Na desni strani Tndije. zelo blizu zemeljskega raja. se nahaja otok. imenovan California. Tam žive črne ženske, brez moških, čisto no načinu Amazonk. Krasno vzrasle so. močne in zelo pogumne. Vsf njihovo orožje je iua[ii*aA'-Ijeno iz zlata, katerega je na otoku vse polno, drupih kovin j»a tam ni. Mnosro je tudi biserov in dragih kamnov vseh vrst. Pokrajina je divje romantična. Ama-zonke žive v globokih votlinah. Tntajo mnogo ladij, s katerimi večkrat napadejo sosedne obali; vse moške, ki jih pri takih prilikah vjamejo, i*>bijejo takoj. Otoku California vlada kraljica veli č:fcvtne port a ve, v polnem razvoju ženskih ničnosti. krasn?jša kot vse ostale žensko otoka. Zelo je hrabra in željna vršiti velika dela, večja in vznešenejša. kot kateri drugi vladar na svetu." Priznati je treba temu španskemu pisatelju, da je imel zelo bujno fantazijo, katero so pa romantike žejni Španci ne le poželjivo >ukali. ampak vzeli za resno in verjeli, da res obstoja otok, kot ga j»> M on t al vo opisal. Tudi od-kritelji novega s-veta so č it al i pravljico o tem čudežnem otoku in jo bržkone verjeli. Ko »o nekaj iet pozneje prišli možje odkritelja C'oi-t'»sa v sedanji kalifornijski zaliv, mislili so. da so našli čudo-viti otok California, o katerem je pisal Montalvo. in v tem smislu poročali domov. Leto 1524 je sam Cortes v pismu na španskega kralja poročal o odkritju otoka Ama-zonk, kjer jo polno biserov in zlara. Tako se je ime California prijelo novo odkrite dežele in ji ostalo do današnjega dne. Res se^ je izkazalo, da ni tam črnih Ama- Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrla Ivan Berglez in Cilica Zore. V fVlju je umrl dne 17. februarja zasebnik Emil Revni k. Miljonska goljufija v Zagrebu.— Sledi vodijo v Ljubljano? Liubljanski list "Ju.tro" poroča: V Zagrebu se je izvršila miljonska goljufija na škodo zagrebške "Eskorraptne banke''. O tem smo dobili sledeče podatke: Goljufija se je izvršila dne 23. decembra prešlega leta, torej par dni pred zlomom in bankerotom "Banee Italiane di Sconto". Sleparji so iz Trsta, oziroma imajo dobre zveze s tržaškimi valutnimi trgovci in sleparji; gotovo so že takrat vedeli o neizogibnem bankrotu italjanske banke. Zato so se odločili, da izvrže premeteno in predrzno goljufijo v zadnjem trenutku. in to tik pr<*d Božičem, ko se nadejali, da kontrola po bankah zaradi ogromnega posla ne bo preveč ostra. Tako je prišel dne 23. decembra v zagrebško ''T^.«lrrimn*nn hanlrn" mlad in pIp. Nesreča na železnici pri Spodnji Senici. V nedeljo 19. februarja zjutraj ob 8. uri 10 minut se je vračal po jutranji sv. maši domov tukajšnji posestnik Peter Polane iz Sp. Se-niee št. 7. Šel je kakor navadno po cesti čez železnični tir, tisti lvip pa privozi tovorni vlak iz Med-v«k1 proti Škof j i loki Ln jvodere Polanea. Vaj brž e Polane vlaka preje ni videl, ker je vlak privozi 1 ravno iz nekega ovinka, ob katerem je nadesuo kake tri metre visok breg, tako da je razgled po železnici navzdol zaprt. Obenem je zelo močno snežilo. Ponesrečenec je ležal poleg železničnega tira. desno nogo je imel zlomljeno pod kolenom. Par minut pozneje pride mimo ponesrečenca neki tovarniški delavec in najde Polanea ležečega na mokrih tleh in snegu brez zavesti. Takoj je tekel na Sp. oenico, da je obvestil o nesreči sosede Polančeve. kateri so takoj odhiteli po ponesrečenca in ga peljali na njegov dom in nato v bolnišnico v Ljubljano, kjer upajo, da bo Polane okreval. Nevarno je obolel v Ljubljani č. g. A nt. Komljanec. tajnik Jugoslov. strokovne zveze. Vinske cene na bivšem Štajerskem. "Slovenski ^iospodar"' poroča da so se vina očistila in kažejo 1 "J do 14 odstotkov alkohola. Kupčija z vinom je precej živahna in se giblje cena litru med 30 in 35 kronami. Za sortirana, posebne rizling in drugavina pa ponujajo kupci od 36 do 40 K. V ljutomerskih goricah je že nad polovico zadnjega pridelka razprodanega. Nekaj, kar ne bi smelo biti. Kaplana Zupančiča v Grižah na Štajerskem je naznanil nadučitelj Voglar, da je na državni praznik 17. decembra 1921 odšel od oltarja, ne da bi poslušal petje državne himne. Višji šolski svet je vsled te ovadbe takoj prepovedal kaplanu hoditi v šolo poučevat vero-nauk. okrajno glavarstvo pa je zaslišalo kaplana in dognalo, da je nedolžen. ganten gospod, ki se je predstavil in legitimiral kot Francesco Pe-rich iz Tista in si pustil plačati pet čekov na skupno svoto 260.000 j lir. in sicer štiri čeke po 50,000 lir.! a enega 60.000 lir, izplačljive v tr-1 žaški filijalki "Banee Italiane di-Sconto. Ko je zagrebška banka prezentirala v Trstu te čeke, jih je odklonila tržaška filijaiku. češ. da ni v njenih registrih imena Francesco Perich in tla ta nima v tržaški filijalki nobenega depozita. Ravnatelj zagrebške banke. Mika Samuilovič. je takoj odpotoval v Trst, a banka je prijavila stvar policiji, ker je bilo razvidno, da je izvršena jako premetena sleparija. Po dolgem iskanju in ugotavljanju je policija dognala bledeče: Dne 10. decembra prošle-ga leta je vložil v tržaški filijalki "Bance di -Sconto" neki Francesco Perich :i000 lir in vzel bi o!: čekov. da bi mogel razpolagati s to svoto. Tri dni pozneje pa je prišel v tržaško filijalo zopet neki mlad človek, ki se je predstavil in legitimiral kot Mario Peruzzi. predložil potrebna pooblastila in dvignil vso svoto v znesku 3000 lir, ki jo je bil naložil Francesco Perich. Po kratkem iskanju je izsledila tržaška policija v nekem dijaku tržaške trgovske šole Ki-voltello, Carlu Snidersichn. Ta je po dolgem zasliševanju priznal, da ga je poslal njegov brat Vit-torio Snidersieh, da dvigne v banki 30."3.(>0u lir. Kar se tiče goljufije v zagrebški "Bskomptni banki", v začetku Carlo Snidersich ni hotel ničesar vedeti, a nazadnje je deloma priznal, da je dobil onih pet ponarejenih čekov od neke osebe v Ljubljani. Tako vodijo sledovi te premetene sleparije v Ljubljano in kot se zdi. je to pot policija, ki je izvi*šila že potrebne aretacije, na pravi sledi, ki vodi v slaboznane valutno - verižišniške primorske kroge. Vrši se preiskava. Gledališče, EVROPSKA OPERETA V CENTURY GLEDALIŠČU. Po vseh večjih evropskih mest'h j? povzročila velikansko senzacijo Lco Fallova opereta "Cvetka iz P.tambola". Sedaj jo nekoliko Iz-pre.menjeno predstavljajo tudi v New Torku in sicer v velikanskem Century gledališču, ki se nahaja na Columbus Circle. Gledališče je vsak dan napolnjeno in vsi obiskovalci soglašajo v mnenju. da je opereta res nekaj ne-prekosljivejra. Na odru nastopa 150 umetnikov. Godben1 točke je nekoliko izpremenil Amerikanec Sigmund Romberg. Za ta velik umteniški užitek so pa lastniki gledališča, gospodje Siiubert postavili primeroma jako nizke cene od 50 centov do $2 50. Na stotine sedežev je po 50 centov, $1.00 in $1.50. Prej so igrali v tem gledališču opereto "Zadnji valček", ki je imela istotako velik uspeh. 5°'vsak dan proč vrženih ali drugače zapravljenih, je uničenih v enem letu $18.25, ali v petih letih $91.25 - zakar bi med tem dobili v samih obrestih $10.95. $5. naloženih pred 1. aprilom na naš "Special Interest Account" tekom enega leta po 4%. bo prineslo $—.20. $ 50. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $ 2. na leto. $ 100. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $ 4. na leto. $ 500. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $ 20. na leto. $1000. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $ 40. na leto. $5000. naloženih pred 1. aprilom bo prineslo $200. na leto. Delati, Paziti in Varčevati — to pospešuje vašo neodvisnosti! Pričnite z vašimi vlogami TAKOJ DANES—$5—in pošljite jo po pošti. Glavno zastopstvo: JADRANSKE BAHKE ^Sriif Po petnajstih letih izpregledal. Zdravnik Kazimirovič v Mitro-viei je moral iti prod petnajstimi' leti v pokoj, ker je izgubil vid. Pred nekaj dnevi pa je šel na iz-prehod. Vsled neprevidnosti mu je spodrsnilo, da je padel. lv<> so _rn mimoidoči dviernili. je opazil Kazimirovič ves vesel, da se mu jej povrnil vid. Tako "srečnega padea! !>ač še ni nihče doživel. Zverinski zle čin v Zagrebu. Vojak Djuro Vlaši«'- se je ^eznr. nil v Daruvaru z deklico Marijo iloi' še v o ter ji obljubil preskrbeti v Zagrebu dobro službo, kakor hitro s* tja vrne. lVišedši v Zagreb, j-' našel za deklico dnžbo. kar ji j« sporočil. llol' š j«' prišla v Zagreb, pustila v neki gostilni prtljago, nato pa -e sestala z V!a-šičem. Vojak jo jc peljal v gozd proti Vrabčam. Na samotnem kraju jo je najprej posilil, potem jo z bajonetom sunil v trebuh in. prša ter ji končno še pre rezal vrat. Nato je pobral v»e njene dragocenosti. med njimi H>.hh> K gotovine. jo pokril s snegom in pobegnil. Deklica, ki je ostala pri v.sem ii-in še živa, se j<- z nadčloveškim naporom privlekla do eeste, kjer sv) io našli mimoidoči ljudje. Ne-'rečno deklico prepeljali v bolnico ter jo takoj zaslišali. Vsled slabosti pa je padla med zaslišanjem v nezavest. Ker je komanda •nesta odredila glede vojaka ne-nudoma ]>ogon i»o mestu, j«* i>il še i nI i dan prijet- vojak z imenom Djuro Vlašič. l\o pa so ga pripeljali pred deklico, je ona izjavila, da ta vojak ni pravi hudode'ec. Izkazalo se je, da je povedal besi i jalni vojak deklici napačno ime in da bi skoraj spravil svojega tovariša v smrt. če ne hi sani l*>"g očuval življenja mlade deklice. Deklica je izjavils. da j^ bil njen zapeljivee doma v Tuzli v liosni. Vojaško obla^tvo ie odredilo na- prelivali. Irci naj se sami poko-Ijejo me l seboj. Tako si je mislil in dal je Irski samostojnost. Trr'i se že koljejo med seboj. Nemške odškodnina Jugoslaviji. Finančni iiiinLrter dr. Kumanu-, .1; je izjavil, da bo .Jugoslavija .'fobil.i od Nemčije 27 miljard zla-mark odškodnine. < >d tega je zamenjenih 1 ^ miljard za invalide. '(» za pom račilo škod'* p »samezni-jkom. i»a /.a povračilo škode, po-. vzročeiie državi. MOŠKI imil lš in 55 letom lalik<» /.a-slu/ijo -t«« il je član nekega angleškega društ va. Počivaj v miru v hladni ameriški zemlii! i *' Tony Meglica, bratranec. P.O. liox 5, M ark le t on, Pa. Iz Jugoslavije. zonk, ki bi moške »pobijale, in da je ono. kar so smatrali za otok.'< * j v resnici le polotok, ampak ime': California je ostalo. Pozneje so skušali deželi prilepiti ime New : Albion, pa se ni prijelo. Tako je! domišljija španskega roraanopis pred več kot 400 leti ustvarila prav primerno ime za to lepo de-' želo. Zanimivo je pri tem, da so Spanci, ki so posedovali Califor-nijo skoro tri četrtine stoletja, našli le malo zlata. Odkritje bojjaitih zlatih polj je bilo prihranjeno' prednikom sedanjih Yankeejev, ki so prišli od vzhoda in severa. , Zanimivo je tudi. da je Califor-' nia res tako blizu zemeljskega raja, kot more biti »ploh katera dežela na svetu. Tudi v tem je imel prav španski sanjač. Samo vozite se preko rodovitnih kalif orni j-1 skill planjav, preko gričev in dolin zdaj spomladi, ko je miljone sadnih dreves pokritih z belim in rožnatim cvetjem, in recite, če je kaj lepšega na svetu! Biblijski paradiž, kakor lep je že bil. ni mo-j gel biti krasnejši. In "don't you remember California in Septem- ber**, ko napoči čas trgatve ter dolgi vlaki in težki parniki vozijo na vse strani sveta slavo Califor-ii i je v obliki duhtečega sadja in sočnega grozdja! Ni tu temnopolt ne amazonske kraljice, *ki je. kljub svoji le{>oti. sovražila moške. Danes sedi na prestolu večne lepote, ovenčana z duhtečim cvetjem in zlatim sadjem, kraljica California, nnjkras-nejša in najprijaznejša bmied 4š! sester. Z enako ljubeznijo obsiplje vse svoje "podanike", velike in male. moške in ženske-, in prijazno vabi v svoje naročje nadaljne i.isoče. Milina njena je očarujoča. moč njene lepote velikanska. Miljone jih je priklenila nase. da j p ne morejo in nočejo več zapustiti. Drugi, ki jo zapuste. se s krvavečimi srci in solznimi očmi ozirajo nazaj. Sladka kraljica Pacifika pa se jim prikazuje v sanjah, smehlja se jim tako čarobno in zapeljivo, da se tisočeri ne morejo vstavljati moči njene lepote in se J vrnejo v njeno cvetoče naročje, če že ne za stabio, vsaj za nekaj časa. CVETJE V JESENI. Spisal dr. Ivan Tavčar. * ' (Naualjevanje.) Ponosno seni odgovori!: — Sam bom gospodaril' Nc vi-m. čemu r*uj se ne preselim na j JeJovo brdo! I — No, pač — je Boštjan še veti-1 no dvomil, — par mesecev se ž* • dela na kmetih, potem l>o pa vra«yl len ne bo mesi, ne kof»'ta in ne be. lega kruha! liil ^m užaljen. Odgovoril si-m La'.ato: Belega kruha bo i»ač lehko. s.'i je plačano, a denurja mi še precej ostane. Ni tako! — me zavrne izkušeni mož. — < '«* »lan na dan jeS l'< !. kruh. «*a hoče jesti tudi družim«. O si kmet. bodi pravi kmet; če si pa jrospo-ki kmet. se ti bajta /e naprej (»odira! Za nekaj ea-' sva obmolknila. Prvi se je i pet oglasi! Boštjan: — Nazadnje1 jia še kako žensko privlečes Iz' nusta! j — Oženim se na Jelo^em br- J du! Oče me je plašno pogledal, kakor bi hotel rt'*"i: Ali si še seda ? r.isl iz plave izbil te neumnosti* Počasi je vprašal: — Kje češ na Jelovem brdu dobiti žensko, ki b: bila zate? Pri Mlaeanovih je Trda. kar se dela tiče! — Kar odkrito ti povem T5o-št/ari: oženim se pri Preseeniku. Presenetilo «ra tako, (Ta mu > padla pipa iz ust in sicer naravnost v vodo. Z nervozno hitri-eo jo je lovil po vodi, dokler je n. /. mokrim rokavom zopet izvlekel. — Se ve. če bo dekle hotelo in če bosta vidva zadovoljna. — tako sem |wmižno pristavil. Pri Host ianu bi bil prt jkone le — težavo zmagal, da mi ni pomagala mati Barba. Dosedaj je molčala. nerada molčala, in prežala je j).i priliko, da je pns-*«rla v jro-\i rieo, J Nfkiiko v šali je vprašal Bo-, Št ja II ; i i\'diko boš pa dote hotel, imeti.' Veliko ne bom mo-rel dati! od hiše. J Tlnrha ve je kar razjiceila: —I Koga zalivali, da se ti hči mož". Skoraj si re> tak<» neumen. da bi j takega yvi;i od biše met.it; ne-' kaj se mi zdi. da ti Tiek'aj v 1 leožgrane uhaja ' — V največji raziarjenosti je'dostavila : _ Se. j daj pa pravi- — Veliko ne bom ! moirel o,} Jiiše dati! — Presečni k I Pr sečil k. a kadar mo:'iš edino hčer. se vendar ne boš dajal Iju-j dem pr d robe ' Pomirim jo. da za doto niti ne. vprašam. A i i llarba se ni bila potolažona :. — Nič t is* < i ♦ To ti po veni. IJoštjan : j gnojnice ne bo šbredel. kadar rw>.i-, d«- punca z ženinom v cerkev! Moja beseda p> i Presečniku tudi ne- \ kaj vleja ! .Midva sva zadovoljna, j ee j(. v?arti<-š. Janez, n imava prav n>.č proti temu. prav nič! Boštjan je molčal in s° ni upal upirat i. — Pi ecj vsem moram zvedeti p'-i dekletu, če me sploh hoče.__Po teb besedah sem odrinil v vas.' Boštjan in Barba pa sta ostala pri j vodi. Ko sem včasih pogledal na-j za j. je bila Bar In še vedno v pip. I menu, in prav videlo se je. kak šno pridigo je delala svojemu možu. — Pri 7'reseeiiikovih je lazil okoli1 hleva Danijelov naslednik. Ni me j poznal. torej se za mojo osebo niti zmenil ni. Bil je štulast, ne-j kako polomljen je bil videti in ni J mi do pa del, ker je kadil, hodeč) okrnjr lil,.va. Tudi nova dekla ! prikazala iz hišnih vrat. a je' takoj ifginila. ko me je ugledala.] V hiši pri iriz; je prebirala >I>-; ta fižol, in ko sem vstopil, je bila ' za velikim kopom, katereera je :-i mel i *ireh -r.tt. skoraj popolnonn J skrita. Polagoma jp prikazal! njen obraz i/za fižola, izpregovo-j rila pa ni dasi me je spoznala. | 7 v< lik i m i očmi je gledala proti i meni. a opavl som takoj, da je bi- J ln upadlega lica in zelo. potrta. — Snet s< m pri vas. — sem iz-j.regovoi il pri vstopu. — Fižolico prebiram. — mi je odgovorila. — pa je hudo plaž-r.ata - '/. roko je mešala po kupil pred «-ehoj. a do dela ni prišla. — Zi»oda.; si prišel — kje je še Božič' | — Dolgčas ni' je bilo v Ljubljani Nato sva oba nekaj časa mol- čala. Obmilj je oči proti stupu, ]M,tem pa je gtvorila plaho in tl-!'C. kakor otrok pri izpovedi; — Mati tudi misli, da bi ne bi-' !a tista reč nič čudna. — Katera ? — No. da bi vzel sorodnico k M |st-l»i. da bi ti kuhala in gospodinjila. — Kje naj jo dohini. če bi ti ne hotela! Nič posebno jeni zalila kri. ko j< odgovorila: — Mati pravi, da l>i ne bilo tu- di to nič čudno. V mestu bi se vew liko dobrega naučila. — Si očeta že vprašala? — Ne. še mislila sem. da ga ti vprašaš. — Ne vem. — Če nočeš, pa ne! — Že jo je grabila jeza in na vsakem licu se ji je nabrala rdeča lisa. — - Ne jezi se. Meta. — sem jo miriL — na kaj takega ni treba več misliti! — Če torej nočeš —? 'Konec prihodnjič.) I* O S , t. Francoski spisal Emil Zola. j Ko je stopil vikar v svojem au-1 gelsko belem koretlu na prižnieo. I Je sedela maJa baronica že prav j pobožno na svojem navadnem pro-| štoru biku gorke cevi ravno pred I m id o kapelo Svetih angelov. Po obijajni molitvi si je poteg-1 nil vikar s finim batistnim robcem preko ustnic, nato pa je razprostrl roke kakor serafin, ki se hoče dvigniti, nagnil je glavo — in govoril. Njegov glas je bil skraja v \eliki cerkveni ladji kakor daljno mrmranje tekoče vodice, kakor ljubezenska tožba vetra v listju.i ln počasi, počasi se je dvigal šepet. naraščal je. lahki vetrček je postal vihar, glas se je valil pod oboki kakor mogočno grmenje. Vedno pa. eelo sredi najhujših »trel, je bil vikarjev glas za trenutek nežen in je metal prijazne s dnčne žarke v temni orkan svoje zgovornosti. Mala baronica se je držala že kar pri prvem šepetanju listov zamaknjeno in ljubeznjivo, kakor človek, ki natančno posluša, ki se pripravlja, da posrka vse fin ost i , priljubljenega glasbenega dela. j Bila je, kakor da so jo prevzeli s [*vojo neizrečeno sladkostjo muzi-i j kalični stavki v začetku, sledila j je naraščanju glasu, divjanju ko-' | nečnega viharja, yprizorjenegu j tako mojstrsko, ko pa je dosegel ylus svoj popolni razvoj, ko je | mogočno donel in grmel, še p„ve-: (čan z odmevom v cerkvi, se mala baronica ni mogla vzdržati in je j iz rekla na -las kratko polivalo ill j z največjo zadovoljno^ jo je pri-; kimala. Poslej je bila nebeškega zabava. Pobožni v» bili kar iz ■ sebe. j Vikar pa j«' tudi nekaj povedal, njegovo glasbo so spremljale be-jsede. Pridigal je o postu, razlagal je. kako prijetno j,- Bogu samo-Itrpinčenje ljudi. Kakor velik be! ptič je bil. ko se j,, nagnil čez rob prižniee ter je vzdiluul: j "Fra je -prišla, bratje moji in - moje sestre, da moramo vsi kakor Jezus zadeti svoj križ. obdati svoji1' čelo s trnjem, iti na svojo (Jol-goto z bosimi nogami preko kamenja in preko trnja." .Mali baronici se je zdel bržkone stavek zelo mehek in gladko zaokrožen. ker zaprla je napol oči j in stresala je s trepalnicami, ka-jkor da ji yrladi kdo du»o. Potem I pa se je prepustila, ko jo je zibala simfonija vik ar jeva in je sledila s svojim ušesom melodičnim zvokom. — da je zasanjala rahlo, , rahlo, s polno duševno naslado, i Njej nasproti je bilo dolgo, ozko cerkveno okno in iu.nj je pri-j t iskala siva megla. Dež bržkone i še ni ponehal. Mala, dobra ba»*o-liiiea je prišla v zelo slabem vre-Jmenu k pridigi. Mora se pač precej prestati, če ima človek vero. j Njen kočijaž je bil ves premočen ! m ona sama si je omočila konec : čeveljčkov, ko je stopila na tro-[loar. Sicer pa je bil njen voz iz-| vrsten, dobro zaprt in blazine so t bile mehke kakor v škatljici. Ara-Ipak tako žalostno je, da mora člo-:vek pri zaprtem vozu srlccfati sko-[/.i mokra stekla, kako se gibljejo ob vsaki strani ulice cele vrste mokrih dežnikov. Pa je pomislila, da bi prLšla lahko v odprtem vozu, če bi bilo lepo vreme. To je z m i raj dosti zabavnejše. Največ se je bala z-kore, ki ga neti cerkev v teh dneh splošne pokore, le da se dotaknete 1 al s svojimi od posta bledimi lici.' le da stopite v smrtni strah lako-j :e in mraza in molka in noči —| le s tem si lahko zaslužite v žar-, k o blesteč eni dnevu triumfa b<«žjej odpuščanje!" s 31ala baronica, ki .jo je vzbudil ta strašni izbruh iz njene raztre-senosti. je jKikimala z glavico kakor da se popolnoma strinja z na-| zori razjarjenega duhovnika. Treba je vzeti v roke šibo. se postaviti v prav temen, prav vlažen.' prav mrzel kot iu se tam šibati —, 0 tem je bila trdno preverjena. Potem pa je zopet zasanjala. Izgubila je v globini zadovoljno-sti. mehke zamaknjenosti. Sedela je lepo na nizkem stolu, s širokim naslanjačem, pod nogami pa je imela vezeno blazinico, da ji ni prišel do nog hlad od kamenitih tal. Napol nazaj naslonjena se je razgh*4avala po cerkvi, tem velikem. s kadilom prežetem poslopij U, kjer so se polnile skrivnostne jsenčue globine s srčka ni m i vizija-. mi. Cerkvena ladja s svojimi zavesami iz rdečegra žameta z zlatimi in marmornatimi okraski, nepregleden budoar, pol mamljivih vonjev, razsvetljen z nežno belo lučjo svetiljk, ki so visele izpod stropa, okoli in okoli tesno zaprt in kakor pripravljen za liadzem-ske objeme, — vse to jo je ujelo z močjo svoje zunanjosti. Bila je kakor ča«Ša čustev. Tem se je vda- jla vsa njena ljubka, okrogla postava. da so ji laskali, jo zibali in jo božali. In predvsem jiliajala njena slast odtod, da se je čutila tako majčkeno v tej veliki blaženosti. J Kar pa jo je božalo najprijetneje. lie da bi vedela, to je bila toplotna cev s svojim mlačnim dihom. ki jo je obdajal pod njenimi (krili. Proti mrazu je bila zelo občutljiva mala baronica. Odprtina, kjer je izhajala toplota, je dihala mirno svoj laskajoči dih gor po njenih dolgih svilenih nogavicah. Zaspanost se je je lotevala v tej mlačni, mehki, uspavajoči kopeli. 1 Vikar se je še vedno stresal v polni jezi Vse navzoče pobožne je metal v vretlo peklensko olje: ; "Ce ne boste poslušali besede božje, če ne boste poslušali moje besede, ki je .sama beseda božja, j vam resnično povem, boste čuli lepega dne v strahu in trepetu, kako bodo pokale vaše kosti, čutili boste, kako se bo peklo vaše meso na žarečeni oglju, in tedaj boste zastonj klicali: — Milost, o Gospod, milost, kesa m se! — Bog 1k> brez usmiljenja in z nogo vas j brcne nazaj v prepad!*' Pri tem opisu so vrste trepetale. Mala baronica, ki jo je prav gotovo uspaval tcxpel zrak, ki ji je prihajal pod krila. 5ie je lahno J smehljala. Poznala je vikarja prav dobro mala baronica, i Še snoei je pri njih večerjal. Oboževal je go molj kasto ribjo pa šteto in pomard je bilo njegovu najljubše vino. Prav zares, da jc bil 1-p mož. petintridesetih let te mu ogla v, s tak ► okroglim, rožnatim obrazom, da bi se lahko za-j menjalo to svečeuiško Lice s pri-j j azn i ni polnomescenim obrazom dekle na pristavi. In pri tem mo/ sveta, dober jedec, dober govornik. Žene Sit ga Oooževaie iu mala baronica je bila čisto nora nanj. l\o ipa ji je dejal s tako nebeško sladkim glasom: "Ah. milostljiva. i s tako olileko bi spravili lahko svetnika ob večno izveličanje ! * * Pa sebe ni spravil o]> to. dobri mož. — Bil je požoren do grofice, do markize, do vseh svojih drugih ? poveda.uk. po v sv, hi i-»ta, ljubezniva im«»)inost. ki ga je pač naprav Ijala za ljubljenea vseh teh Kadar je obedoval v četrtkih pri mali baronici, ga je varovala »kot ljubljeno bitje, ki mu škoduje lahko najmanjši prepihec in ki bi 'nu .izzval slab kos prav gotovo bolečine pri prebavljanju. V stanovanju je stal torej njegov stol pri p«s"i. pri mizi so imeli strežaji narodno, da prav posebno pazijo I na njegov krožnik, da nalivajo le njemu samemu gmtovega pomarda, j ki ga je pil pobožno z zaprtimi očmi. kakor da je obhajan. ^11 je tako dober, ta vikar, takn dober! Zdaj. ko je govoril s priž-I n ice o poka joeih kosteh in o cvr-jčečeni mesu, se je zdelo mali baronici v njenem polspanju. da ga j vidi, kako sedi za mizo. si zvest( briše ustnice ter ji govori: j 4*V resnici, ljuba gospa baroni-jea. s to račjo juho bi našli milost pred Bogom Očetom, če bi že vaša j lepota sama ne bila zadosti, da ■ vam zagotovi paradiž." j Ko je poskusil vikar z .je/.o in (z grožnjami, je začel jokati. To j< bila njegova navadna taktika. Na Iprižniei je malo da ne pokleknil j da so se videle le njegove rame. j potem se je sunkoma vzdignil, >v j skrčil, kakor da ga je bol pobila I obrisal si je oči, prožil je i\>ke na levo iu desno, da je šumel po jškrobljeni koretel in hi! j" kakoi velik, ranjen pelikan. To je bil \ rhunee, to je bil finale, pol orkester je bil, ganljivi zaključni prizor v katerem so se razvoz1.jal: vozli igiokaza. "Jokajte, jokajte", je stokal > (pojemajočim glasom. *• jokajU Jnatl seboj, jokajte nad menoj, jo jkajte nad Bogom...!" ^lala baronica je trdno spala / j odprt i m i očmi. Vročina, kadilo |nastopajoči mrak — vse jo je o nemilo. Skrbno se ie zavila, zamo i tana v nasladna čustva, ki so j< opajala. in sanjala je v tej blaže (nosti o prav prijetnih rečeh, j Pole«; n je. v kapeli Svetih ange lov je bila velika freska, ki jt j predstavljala skupino lepili, mla j dih. napol golih moških s perut m (na hrbtu. Smehljali so se z nasmehom boječih ljubimcev, pri ten (ko se je zdelo, da se klanjajo sklo njeni iu kleče bogve kateri mali 'nevidni 'baronici____ I .»ep i inla1 "ln želim vam vsem večno mi ■ lost' Amen." i i Za trenutek se je prav močm ■ začudila, ker je mislila, da ji žel [vikar vojvodove poljube. 'j Premikajoči stoli so glasno za : ropotali. Vse je vstajalo. Mala ba ' ronica je vedela prav: njenega ko ' čijaža še ni bilo pred cerkvijo. Ti • jvražji vikar je tako hitel s pridi '-go, da je ukradel svojim spovedo • j vancean najmanj dvajset minuf - svoje zgovornosti. Ko pa je čakala mala baronici i prav liepotrpežljivo v stransk ► ladji, sta se srečala z vikarjem, k ' je hitel iz zakristije. Z nemirnin » obrazom človeka, ki ne mara za muditi svojega sestanka, je jiogle ; dal na uro: "Ah. kako sem že pozen, cen je ' na, T juha milostljiva!" je dej ail ' "Pričakujejo me namreč pri gro 1 fici. Tamkaj imajo duhoven kon eert — potem pa malo. slrromiu večer j ico"... GLAS NARODA 21 MARCA 1922 ADTOKTEBKEBHTB. Koledar V zalogi imamo iše nekaj iztisov 'poučne io zabavne knjige: Slovensko Amerikanski Koledar Za leto 1922. Vsebuje 36 slik in sledeče zanimive povesti in članke: Proti-delavska špijona ža Lažnjivost in neuspešnost splošne narodne prchibicije. Opora javnega reda Povodenj v Pueblo Iz spominov francoskega policista Claude Maščevanje usode Doživljaji v francoski Legiji tujcev Kako bo izgledala bodoča svetovna vojna? Dežela debelih žensk Najnovejša povest o Sherlock Holmesu Presenetljiva starost živali Priseljevanje Zakonski načrti o priseljevanju Po plesu Livarji kovin v starem veku Glavni jeziki sveta rol leta med divjaki Iz življenja kralja Petra Konec zakonske pokorščine Jugoslovanski kralj Zadeva Lopoviča Morilka otrok Nekaj o j etiki Uzor Sherlock Holmesa Pot na Gaurisankar Zolčni kameni Nenavadne oporoke Nekaj o čistosti Francozov Napoleon in glazba Matere Nekaj o proroških sanjali Iz naravoslovja Strategija banditov po ulicah velemesta itd. Cena je samo 40c. Za Jugoslavijo je ista cena. Pošljite spodnji kupon. Slcvenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York. Priloženo pošiljam 40 centov .v znamkah Ka Slovensko- Amerikanski Koledar. Ime .................................. Kaslov................................ Opocnba: Narotiloa Je prfbOM lenar, fcodlsi v gotovini, money order «11 potne numb" po 1 ali 2 ena. Ce pottj* te gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih nI v eo- a£ko. Knjigo poiiljime pootatno ______ ^ Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., Now York - — —« Z ZADNJO POŠIUATVTJO SMO DOBILI 27ASLED- HJE KNJIGE: Pravljice za Mladino, 8. KoSutalk M Gozdomm, « uveik«> .......... l.M Dostojno vedenje ..............- M Pravljica H. Majar ............. j« GodčevskI Katekizem ........... 2M Beneška Vede£«vaHca ............ jg ^eike ...................m Pozigal^e ..................... Svetna no« .................... ^ POUČNI KNJIGK ^ngleško-sloveaskl slovar —* Dr. Kern----fS.M Slovensko angleški bi«,var ____ij>f Slovenako-angležka siovnlea ____ 1.50 Nen^ki a^eedcik ............... «35 Nemško anj(i«£ld tobnai ........6« 0 lepem vedrejn ............." S'ovensko-nemški slovar — (Jancžlč Bartol) «.M AngleUlna brrc n«Mja ........ M Clrfliea. Narodflo m Stanje la ptninje srbSff^e v rt ril tri ____ jja Dekletu«. Fpisai Arfoa B Je^lIC J4 jGoopodinstvo — Pcrgaj. Prnk-j tii'na knjiy. os nJe.(Trdo rezana, t .......... 1 Knjiga o lt*em varajo Ižrkevas, (Trdo vezanoV ..............L^t Mladeničem, A*t. B. JegUv I. oveaek....................« I n. rvezek ..................M Naave« za kSo In doca. Xorf*tna knjiga sa vsako hlflo ........ 'Pravilo za obao. I>r. J. P wtojen M Vartna kchnrlca, m slabe (d dob-fe fase ......................... KALNE POVESTI Hi BOMANT, Job. Juriii, 4. iT.: Cvet ^ ead. Hči mestnejt« sooalko itd. .. ,71 J o*, J urile, 5. zv: Sosedov sin. S»o kmecskeg* cesarja itd. ........ Jos. Jurčič, 6. »v.; £>^ktor Zober, roman. — Tusoraer, trogeuija .»8 I>ve sliki — Ksarei Medko...... M Hudo bresdno. Ki vse zlato, kar m se svet« Itd. .................. Jt Patria, povest la irsko jttnafike do- 1 ............................ iM t°od svobodnim solneem, zgodovinska povest, 1. »v.............:J| 1 od svobo&tJtt solne em, rgt^ovln- i «ka povest, 2. sv.............l^k i Povesti s*"-venskemu Ijodrtrs v I podek in zahaon, Filsn ...... J« ,Komarica, povest .............. .M Siste o Šesto, povest Is A brace v M I Slike ln povesti, Ksaver iUSko JU dtedent naj b* — N** vsakftujl kruh ........................ iS Vesele povesti: Za moiem, — V pust i v Je Sla. — Pravda med bratoma ..................... JU /ojn^mir ali poganstva m knt, povest ....................... i eter Zgaga ..............................Jf DoU s aroijem ................ ž* Knjige draibe Sv. Mohorja Duhovni boj str.) M Mesija (1. sv.) .............. M Mesija (2. sv.) .............. JM ( Zgodovina slov. naroda (fc zv.) JI IZg^ovina slov. naroda (6. «v.) £9 Mladim srcem (2. sv.) ; X. Meiko Jt * tnjiga za bahkumlietf*« Ijo«, Spiral L Cankar..............i.75 M tHhM v zraktpl«va........IN j unerika b AauilkSM^.......... f.g« j -JUDSKA KNJIŽICA ^ POVEST! L sv Znamenj« ttirik. Pn;sc do tektlva Sherlock llolmer .... * M \ 2. sv. Darovana. Zgodovinska | povest m dobe eiovvasLih spoo- tolov......................... .91 j 8 »v.: Jnnrai Znagovai, poveuL ' — Med Pltxo^l. tirolska povest. M j 4. sv. Male iivljeaje, povest .... M j 5. zv.: Zadnja kme&a vojska, Zgodovinska povest .......... .W 6. sv. Gosdarjev ofcz — nnlgtr, PO^eat ....................... M 7. 57.: Prihajaš. 2>*«mlva po-vest ........................ 9. sv.: Brencelj: Kako so jaz likal, 1. svezek l.M 10. ZV.: Brencelj: Kako sem so Ja* likal, 2. zvezek l.M 11. zv.: Brencelj: Kaka sem se jaz likal. 3. zvezek 1.M 14 sv.: 3 rek, cel J: ljubljanske sM-t*e. (Podobe Ijublja^&kega me- *ls> ..........................71 J 5. zv.: P. ColopiA: Juan MI s« da. Povesti ls gjianskesa življenja .71 10. zv. Ne v Ameriki P-> resaierUb doRodbah. ....................... SPILMAMmS POVESTI. i sr.: Ms-oa, krianskl deSek ls I lbanon« .................... j| S. sv.: Marijina otroka, povest la kftvkaškth sora ....................JU 4. ti.: Pr:5kl Jndek. poveot, XL ........................ IM h. sv. :'1t1 Indijske povesti...... Jt ». sv.: ilrsUKin aoSak. Z*-odorin- ■kfi ix>-;e«t li Japonskega .... Jf [0. tv. :Zve*il b!n, povest Is v?ade A k barja Velike^ ............ JM sr.: BdeTa la be1* vrtnica, povest .......................... jg rv : Korejska brata. Cvrira ls ne'si Jonov v Sore JI............ Jg l?. zv.: ?oJ In aio*^a, povo^ ls Arns^a ....................... Jf 14. sv.: Cd-ft» hnsonsfcoga glavarji, povest to sgodovine ka- DSdsk* ...................... Jt 15. rrr.: Aage v o t o $25.00 pokazati v ameriških -lolarjih. Glede denarnih pošiljatev v L". S. dolarjih, za vsa pojasnila trlede potovanja, potrebnih listin < affidavitov^ in voznih listkov se obračajte na najstarejšo slovensko *vrdko: Frank Sakser State Bank, 1F2 Cortlandt St., New York, N. Y. Požigalec. VRAMCOSKI DETEKTIVSKI KOMAH. I 1 — — 1 Spi**! Emfle G&borlam, Zf "OUa Naroda" prtrtl (R> (Nadalerčije.) r — Kj pravi? — je vpr:r£fl iaipan. Pravi. da je bila grofica Klodijez njegov* ljubica. Dr .Sejnbo se j ■ /ganil, si popravil očala ter ziun^oslovno vzklik- I nil* 113 1 Tako \aiu tetVm. .iu/. sem uganil to. Gospod K te ime .ia ostale, je ialiko sklepal, kaj j«» [»omenjala ol !ol/.i»ev Žaua. We prej ko' da >ta mnenja zdravnika, sta bila Andore in Sei.ešal prav tako preseli«" ena kot Majrloar. — - To je nevrjelno. — je »ekel prvi. ( To je nemogoče. je dovtaviT drugi. I (ionpml Magloar fr zmajal / glavo. < j To je natančno, kar sei.t rekel y,ir. lioaskoratiu. < Zdravnik pa n; bil mož. kateiega bi presenetilo javno mnenje ii >< veliko ma'ij. «!a i>i gii prestrašilo. Rekel je vsled tega: 1 Aji /o* "ujete. !:ar pravim ,'ar Ali me ne razumete.' Dokaz, i da ni stvar niti tako nevij-tna niti tako nemogoča, je najti v tem. J da sem jo iaz d«»nii;"\al. Opaziti .i" bilo tudi znake o tem. Zakaj naj J bi se mlad človek kot Žak. bogat. lep. zaljubljen v mlado deklico. ' zabaval s tem. da zažiga hiše ter mr.ri ljudi? Vi mi pravite, da ni ? ljubil grofa Klodijez. Pri moj. veri. če bi vsakdo, ki ne ljubi mene. in išel t e r »ni j.oslal kro»»lio v tel<>. bi dr. Sejnbo izgledal kot sito. J Med vami vse»i.i j" !>il go^|H>d r'ol^at edini, katerega ni udarila , slepota. Mladi odvetnik pa je hotel poni>no protestirati, — Gos|hm! . . . Zdravnik pa ga ni pustil govoriti ter nadaljeval* — Da. gospod vi vte videli vse. Doka zlomu je. «la ste od pr-v»ga pričetka iskali resnični mol i v. srce. žensko, z eno besedo. Dokaz temu j d;j str šli ter pričeli izpraševati vsakega, če jo imel Boa-kkoran kako ljubezensko afero tu naokrog. Vsi pravijo, da ne. ker mj tako oddaljeni od -esnice. -laz sam. ne da bi vam dal uptreben od-govor. sein vam povedal. tla mislim tnko kot vi sami ter vam pove-dp 1 tudi v navroeuosti gospoda Kandoreja. — To je »sniea. -— Ma odpovn jia stari Sandore in Folgal. Dr. ">ejnbr je b zmagoslaven. Mahajoč z rokama je nadaljeval: Vi vidite, da sem se naučil ne zaupati zunanjosti. Ha zven-pa >em in.el •*•««?»- p«'ini govo-fiija (iospodr. jaz iinam dobre oči. kljub svojim očalom. Prisegam vam pri v-etn. kar jo je najbi Ij svetega, pri svojem republikanskem prepričanju, da ni kazala grofica niti najmanjšega znamenja presenečenja. ko j.- izg«»vori! Kokole une Žaka dr "Boaskoran. še nikda>- nist t »nogla župan iz Scvter in dr. Sejnbo soglašati i j»Vd«- kateregakoli predmeta in tudi to vprašanje bi ne moglo proizvesti naenkrat taker;, učinka Vsled tega je rekel gospod Senesal: .Jaz se m bil navzoč pr: zaslišanju Kokoleja ter sem nasprotno zapazil presenečenje grofice Zdravnik j» dvignil ramena tt r rekel: — (iotovo vzkliknila: - Ali! To pja ne predstavlja nikakega dokaza, udi jar. bi rekel: — Al., če bi kdo prišel ter mi rekel, da ni-um župan iz Sovterj;. prav. Kljub temu pa bi ne bil presenečen. Doktor — je vzkliknil Sandore. ki ni hoted prepirov. — * r'oktor . . . Zdravnik na s- je obrnil proti Magloarju, katerega je skušal *n vsak način izpreobrmti ter rekel: D.t. liee gn»fiee Klodijez je izražalo presenečenje. Njene oči . i« i irovorib o trpk'-m. ostrem K.vraštvu. o veselju in osveti. To pa ni še vse. \li mi hoeet* povedati. gospod župan, če j<> bila grofica pri nj'iii. ko je b:l grof Kiodii";; prebujen od požara.' Ne .ona je bila pri svoji mla.;'-»i hčerki, ki je imela ošpice. Hm. kaj si mislite o ošpicah, radi katerih je treba ceh noč prečuti pri bolniku? In ko sta padla dve »n-ela. kje j e b:la grrfiea takrat ? Še vedno pri svoji hčerki. n» lru/i strani hiše od mosta, kjer je izbruhnil požar. Župan iz Sovterja ni bil prav nič manj trmoglav kot pa zdrav-irp Tak«> je ij:iel pripravljen odgovor: — Prosim vas spomnite se. dektor, da je grof Klodijez sum izjavil, da .ie našel vrala zaprti: od znotraj, ko j«- poli i t ei k ognju, p:ar*kot jih j" pustil par ur poprej. Zdravnik ' e j.- ironično p? ikfonii ter vprašal: — Ali s<» t«>roj v resnici le ena vrata v gradu Valpinson ? V kolikor j • meni znano — je rekel de Šandore. so najmanj tri. In jaz moram eei. je dostavil Magioar, — da je šla, 60-giasno z iz |avo de Boaskoraiia. grofica onega večera skozi vrata pralnice. da se sestane r. njim — Kaj sein rekel jaz.' — je vzkliknil zdravnik. Obrise! si Je očala, ves razjarjen ter dostavil: — In otroci! Ali misli trospod žnj>aii. da je nekaj naravnega, da bi grofica Klodi.i^z, ta brezprimerna milli p<» njegovem mnenju, pozabila na svoje otroke na v?šku požara? — Kaj,' Uboga ženska j" čula strele; videla je. da h'ša gori; zadela je ob nepremično telo svojega moža in vi jo karate, da ni o-hrcnila vse svoje prisotnosti duha? — To je '•no uiizi'-anje glwle te stvari. To pa ni moje naziranje. Jaz mislim, da ni inog^a grofica a sled požara nazaj v liišo. potem ko je bila zadržana iz\en vrat. Mislim, tudi. da je prišel Kokole zelo ob pravem času in da je zelo srečna previdnost razsvetlila, njegove možgane s sijpjno idejo, da rev otioka na riziko svojega lastnega življenja. Na to ni Senesal ničesar odgovoril. — Na temelju vsMi teh dejstev. — je nadaljeval zdravnik. — so postale moje sumnje tako močne, da sem sklenil Ugotoviti resnico, če bi jo nK'gel. Naslednjega di e cem zasltšal grbfieo in priznati moram, na zelo izdajalski način. Njeni odgovori in pogledi,niso b li taki. da bi modificirali meje nazivanje. Ko sem jo vprašal ter »e pri tem ozira! naravnost v njene eči. kaj misli o duševnem stanju Kokoleja. je skoro omedlela. Komaj sem ujel njene besede, ko mi je odgovorila, da je včasih zapazila na njem bliske inteligence. Ko sem «o vprašal, Če ji je bil Kokole naklonjen, je bila v zadregi, ko je odgovorila, du je t:la njegova udanost ona živali, ki je hvaležna Za šreco. Pomlad gre v deželo. Minili so! I, tračni in mrzli dnevi. s-Once se i: '.prehaja zmagovito po vedrem 1 ebu. polja, travniki in vrhovi se 1 deva jo v novo zeleno obleko, i rev je in grmovje že odpira svoje: t op je, in kmalu se pojavijo čreš- č je in drugo sadilo drevje v svo-j! em cvetju. In gajih in logihis' agosfoli in zažvižga tisočer en i itičji zbor, hiteč gradit nova 1 rnezdeea bodočemu zarodu. p Tudi človeku se zdi, kakor da soji ladli z njega zimski okovi. Duša < mi je veselejša. duh podjetnejši.! -:ri gorkejša. Kakor l>i bil pi-ršel, i /. temne ječe, hiti v naravo Lire-j; »eiieč in srečen, da je preživel ža-11 ost no, m i*t vo dobo zime in da mo-e z novimi, svežimi močmi zopet; ia delo. Zoj>ct na delo, ki mu edi-iu more prinesti zado\ oljno«t in irečo! Srečo! Kaj je sreča ? Odkar živi. nisli in trpi človeštvo, išče in se ion vedno le za eno in isto — za irečo. Vse filozofske šole »j izku-j iale najti odgovora na vprašanje:j ;a j je sreča? In še danes razni i-j iljajo učenjaki in najpreprostejši kmetici: kaj je sreča, za katero se liojuje. peha, teka in hrepeni vsak }lovek zase in vse človeštvo sku-i oujZdaj, ko plava nad nami mlada pomlad, pa je naše hrepe-i lienje po sreči še živejše. gorkej-še. In v srcu vsake gospodinje, kij se žrtvuje z vsem svojim razu-i mom in delom le sreči svoje rod-i bine, svojih otrok in svojega mo-l ža. trepeta v pomladi še glasneje; vprašanje: kako li doseženi srečo sebi in svojcem ? Mislim, da je na joči vidnejša lastnost sreče mir. Tisti harmonični mir v čustvih Ln mislili, mir globoke notranje radosti,'ki izvira iz zdrave, sveže deloljubuosti in zadovoljnosti. Najživejši in najčistejši izraz »reče pa je čustvo ljubezni. A kaj je ljubezen? Največja potreba naše Sitnosti: živeti v drugem in za drugega ter oživeti iznova in živeti vu^no v človeštvu za človeštvo. Nič ii i strašil tršega za človeka kakor sa motnost. Zločinci. Obsojeni na dosmrtno ječo. so si rajši sami vzeli življenje, kakor da bi prenašali še dalje grozo samotne ječe. Človek pač ne more prenašati obandjenosti, ker je po svoji naravi družabno bitje. Zato se zbira človeštvo v. skupnosti, gradi vasi. trge in mesta, se združuje v društva, prireja zabave, hodi na izpreliod, kjer je mnogo ljudi, ter si išve družbe, da more. ž njo vred govoreč, glasno misliti in izražati svoje misli in svoja čustva. Vese-ije, ki ga delimo z drugimi, je za nas večje in višje; žalost, ki jo. zaupamo drugim, je za nas lažja iu manjša: navdušenje v družbi je za vsakogar lepše in vziiosiiej-še. jeza, gnev in ogorčenje sredi i j udi je za. vsakogar olajšuj očejše :n znosnejše. Toda človeški duši vendar še ne zadošča docela javna diiištvenost. zakaj v vsakem človeku gori skrita lučka, .ki u-gasne sredi množice iti ki gori plamenoma le. v tihi sobici domačnosti. lučka uajnežnejših žarkov, ki jih moreta in smeta gledarti in gojiti kvečjemu dva: on in ona. mož in žena. Zato si išče vsak človek poleg velike družbe, poleg dobrih znancev in prijateljev Še čisto zase in le zase druge duše in drugega srea. da mu more zaupati svoje najskritejŠe. najsvetejše, "najslajše želje in misli. Tudi to stvem^ ! j en je je torej socijalim, družabno. a vendarle omejeno na dve liitji. ljubezen s.polska. ki se prelije v zakonsko ljubezen, Lz katere pa se razraste ljubezen r'Kli-i teljska. Izmed vseh čustev osre- t čuje človeka najpopolneje ta lju- j bežen, ktn- zadovoljuje najbolj ( človeški potrebi: živeti v drugem t in za drugega, oživeti iznova v o-trokih ter živeti v vnukih iu pra- j vnukih večno za človeštvo. Ta ljubezen najbolje ubija osamelo«t in . občutje lastne ničnosti in minlji- ■ votftL Živeči z ženo in z otroci čutimo potrojeno, da živimo, in živimo, delamo, ti*jnmo radi in hočemo še dolgo živeti. Živeči v rod- ; hini izgnbiiiio občutje praznosti, iluzornosti vseh svojih naporov, nevažnosti svojega obstanka. Četudi smo za svojo osebo že dosegli ali zamudili vse, se nekako oživimo iznova. ko vidimo samih sebe v novi obliki, v pomlajeni formi v svojih sinovih in hčerkah. Z njimi začenjamo živeti zopet svojo mladost, lia njih gledamo svoje nckandje sanje, igre, skrbi, ideale in uspehe, ob njih — svojih ljubih otročičih — se nam vrača I že davno zašla pomlad in naše vroče poletje. Tako preživljamo svoje življenje dvakrat, trikrat... :lz zakonske ljubezni se nam rodi hrepenenje po nesmrtnosti, in ne-j smrtni postanemo v resnici po i svojih otrokih iu |><> otrok otro-j k ill. Človek saiuec živi in umrje 1 brez sledu: človek oče in mati pa 'ne umrjeta nikdar več! Svobodno življenje ima svoje lepote, a rodbinsko življenje ima teli lepot v tisočkrat ni meri. Re>, da rodbinsko življenje zahteva žrtev, toda podarja mu zato srečo, ki je samsko življenje ne pozna in niti ne sluti. Popoln človek, ki doseza res , po naravi določeni mu smoter in i najvišji razvoj čustvenosti, je le . oče ali rnaii, medtem ko je samski človek cvet, ki uverie brez lista in . sadu. Gotovo je tudi resnica, da . so bolesti, ki jih včasih prinaša rodbina, hujše iu strašnejše, ka-i kor jih more kdaj doživeti samce - ali samica. Toda tudi te bolesti so i očetu ali materi ničevne v primeri l's srečo in razkosnjem, ki jima ga > je dajala tekom življenja ljube-. zen zakonska in ljubezen roditelj-i ska. Tudi rodbinslio življenje je ► vihamo, polno bojev, skrbi in ue-[ zgod; tudi rodbinsko življenje ni liiirnostoječa mlaka, nego burno-[ tekoča reka sredi skal iu iprepa-■ dov. Gotovo. Ali življenja sploh, [jni drugačnega, in prav je, da ga i jni. Bilo bi sicer dolgočasno, brez j-iljev, brez triumfov. Brez borbe , jni 'zinage, brez g«Klbe ni plesa., ,jMir globoke notranje radosti, iz-\irajoee le iz zdrave, sveže delo-ijubnosti in zadovoljil ost i samega ^ seboj, ta mir nam do naša le u-spešna borba za naše ljubljene o-. troke in vnuke, v katerih bomo že živeli, ko se vrne pomlad še stokrat- in stokrat k nam. In z očmi svojih pravnukov bomo gledali zopet in zopet, kako se pomladansko solnee izpreliaja zmagovito po vedrem nebu. kako se belijo na obronkih dehteče črešnje kakor ; mlade neveste, — in naša nesmrt-; na duša se bo v srcih naših pra-. vnukov veselila vedno iznova ti-sočglaiinega ptičjega zbora, hite- - čega gradit nova gnezdeča bodo-. čeavu zarodu. .1 to j še takrat bomo srečiu ! Svetnik - špiritist. Znano je. kako zamet i cerkev sP:ritistične. doktrine, kakor tla gie za nepošteno konkurenco. — Poglejte si koledar 17. maja! Ta dan se slavi sv. askal. ki pa ni sloveči francoski pisatelj niti p»-\>vž Paskal l. iz 9. stoletja, ošabni j ontifeks: niti Paskal II.. ki je na vse pretege izobčeval svoje nasprotnike. sam pa se dal podmiliti 7. darovi in bil končno obdolžen i azkolništva. Naš svetee je jxuii-/ en redovnik z imenom Bailon. — Njegove kreposti so se pokazale š.de no smrti. Dogodil es je sledeči čiHiež. Nevidna roka je tolkla od-l levajoče udarce po njegovem portretu. ki je. vis:el na zidu v kapeli, kjer je molil: tupatam so bili this o "krepki kot pokanje muškete". Posrečilo se je. priti z udarci \ stik z dušo bodočega svetnika. In ti pojavi so bili izvor za postopek v Bailonovi kationizaciji. o kateri najdete vse podrobnosti v Spiskih Bolandistov. Na praznik sv. Paska Ia se noje /Iri plužbi božji hvalnica, iz katere povzamemo naslednjo kitico : w skrb. katero se ji posveča. Kaj mislite o tem. gospodje? Meni se je zdelo, da je Kokole na dnu cele. te zadve; da ve on za resnico in '/a bi jaz lahko rešil Žaka. če bi mogel dokazati, da je idiotstvo Ko-Koleja le namišljeno in da hoče le \arati. ko molči. To bi tudi dokazal. če bi mi dali za tovariša koga drugega mesto tega osla iz Pariza. — Sedaj pj? se vinilno k pr\i točki ter napravimo svoje zaključke. Zakaj, mis1 i te. j.* tako nevrjetno in nemogoče, da bi grofica Klodijez izdala svoje dolžnosti ? Kei uživa splošen sloves radi svoje čistosti in razumnost. Dobro. Ali n: uživa! Žak de Boaskoran slovesa častnega moža. vzvišenega nad vsaki dvom? Soglasno z \ašimi nazori. je absurdno domnevati, da je imela grofica Klodijez sploh ke-daj kakega ljubčeka. Soglasno z mojimi pojmi pa je absurdno domnevati. tla bi jKjstal Z iK preko noči lopov in požigalee. — O. to ni ist-t stvar. — se je oglasil gospod Senešal. — Gotovo ne, — - odvrnil zdravnik. — in v tem jmate enkrat prav. Če je Žak de Boaskoran izvršil ta zločin, bi bil to eden onih absurdnih zločinov, ki se nam gabijo. Če pa je ta zločin izvršila gro-'"oa, pomen ia le katastrofo, katero je pripravil grof Klodijez onega dne. ko se je poroči« z žensko, ki je bila trideset let mlajša od njega. (Dalje prihodnjič.) I i 1 t^AJAliH M Aijffsepltcijo «|dz!lo j j Priporočljivo za odpoirjoč Li pri zdrMVljeqjli srbečice [1 ' iq rwzqil] t\yžip() Kolezrji. I j CENA SO c t 1 M Id ij Vprcišojle pr* vltšcm 'c^rjlj. rj I . : :. ll KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo ii New Yorla. N. AMSTERDAM C5 marca — Boulogne HOMERIC B mare« — Cherbourg LONE STAR S. 25 marca — Cherbourg ROCHAMBEAU 28 marca — Havre YORK t* marca — Bremen ORBITA »1 marca — Hamburg HUDSON 1 aprila — Bremen OUVMPIC 1 aprila — Cherboun KROONLAND 1 aprila — Cherbourg noordam 1 aprila — Boulogne la lorraine 1 aprila — Hawa MAURETANIA 4 apHia — Cherbourg PARIS s ape»la — Havre LAPLAND 8 aprila — Cherbourg rotterdam 8 aprtta — Boulogne aouitania 11 aprila — Cherbourg 8EYDLITZ 12 aprila — Bremen FRANCE 12 aprila — Havre ORDUNA 14 aprila — Hamburg RYN DAM 15 aprila — Boulogne! AMERICA 15 aprila — Cherbourg j •FINLAND 22 aprila — Cherbourg) OLYMPIC 22 aprila — Cherbourg POTOMAC 22 aprila — Cherbourg I mauretania 25 apHla — Cherbourg I ARABIC 25 aprila — Genoa HANOVER 26 aprila — Bremen PARIS 26 aprila — Havre ROCHAMBEAU 27 aprila — H avr« OROPESA ca apHla — Hamburg zeeland 29 aprila — Cherbourg n. amsterdam 29 aprila — Boulogne vrgentina 29 aprila — Trst aquitania 2 maja — Cherbourg la savo ie • maja — Havn noordam 6 maja — Boulogne york 10 maja - - Bremen FRANCE 10 maja — Havre lapland 13 maja — Cherbourg orbita 12 maja — Cherbourg HUDSON 13 maja — Cherbourg rotterdam 13 maja — Boulogne mauretania 16 maja — Cherbourg majestic M maja — Cherbourg RYNDAM 20 maja — Boulogne AMERICA 20 raaja — Cherbourg prtsi wilson to maja — Trat AQUITANIA 23 maja — Cherbourg PARIS 24 maja - Havre ORDUNA 26 maja Cherbourg FINLAND 27 maja — Cherbourg rcrengari a 30 maja — Cherbourg N. AMSTERDAM 3 Junija — Tloulogne OROPESA 9 Junija — Hamburg ROTTERDAM 17 •unija — Boulogne MAJESTIC 17 Junija — Cherbourg BERENGARIA 20 Junija — Cherbourg ADVERTISEMENTS^ Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Beograd, Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovl, J®'«. KorCula, Kote*. Kranj, Ljubljana, Marloori Metkovlč. Sarajevo, Split, rSluenlk Zagreb. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA Yr*t, Opatija, Zadar. Ounaj. IZVRŠUJEMO hitro in porrcl denarna Izplačila v Jugoslav!^ T alljl,, in Nemški Avstriji ter izdajamo ček« v kronah, limb in d dar jih, plačljive na vpogled pri Jadranski banki in lseh njenih po-družnicah. PRODAJAMO parobrodne ln železniške vozne listke na vse kraje ln ža vse Črte. (Vidi zgoraj kretanje parnikov.) Kadar ste ne potu V staro domovino in se nahajate v New York ti, s« Vam bo Iz plačslo. ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zader pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako kupite narobrodni listek pri nas aU ste ?a morda knpili drugje. Zajamčeni so pri Jadr&nski banki izv?nredno usodni pogoji, Id bodo velike koristi ca vse one, ki se te ali ^ bodo poaluievaD aaee banke. Frank Sakser State Bank Qui miri* tuis pulsihus Ex area et imaginilnis A d versa et felicia Quae sunt futura nuntias. (Ti. ki s čudežnimi udarci v skrrnji ali v sliki naznanjaš ne-v.iečno ali srečno bodočnost). Posihdob so v Vatikanu l»o5» ne^aiipni napram trkanju v zidu. Neg lede na t (t pa je i»i 1 Pascal Bailon posvetničen zaradi dejstev katera obsojajo kanonski propisi. Cerkev je kanonizirala spiritista. Toliko da ni uvrstila rr.ed svete •ana Ju a na ! . . . Nemške vasi ob Volgi. V Rusiji je tudi ogromno Xein-•ev in samo ob Volgi je 202 nemških vasi. Tudi t«» ostanke živine. Po mnogih va--eh Ijdje niti svojih hiš ne morejo \cč zapuščati. Topo leže na posteljah in čakajo, da pride smrt li pomoč. Živila, ki jih pošilja vlada, so kakor kaplje na razžar-ieno železo. Dobivajo tri in pol funta moke in štiri funte ovsa na uesec. Xa mesto ovsa je vlada za januar obetala krompir, ki ga pa 'o 12. januarja še ni bilo. Toda ;elo to neznatno podporo dobivajo e dve tretjini prebivalcev. V be--.'imski tabor v Saratovu prihaja- SUHO SADJE Malaga grozdje boksa 22 ft. $2.86 Ciparsko veliko boksa 50 ft. 630 Ciparsko malo boksa 28 ft. 3.60 Grško, črno. boksa 50 ft. .. 6.50 Fige i- kolaeih 110 ft.....11.00 Brinje, 1 funt............ .09 Z naroCmlom pošljite tudi $2.00 za vsako bokso. /ogostafia impoiting Co. 618 -1 Itn Ave., Ne« York, N. Y. Zhižaiye cene za 40°jo. —KajnoYBiaa XiK. ^isto zlata— ZAffESTNA URA iza Senc In dektvta. 15 rubr-tin» Kplesje.-^o- danes »a ^.50 iXTAK PAJK, 24 MAIN STREET CONEMAUGH, PA* P R A T I K E! Citateljem naznanjamo, da smo sprejeli par tiboč iztisov "Družinskih Pratik" En iztis stane 20 centov 25 iztisov $3.75; 50 iztisov $6.50; .100 iztisov $12 00 ŠLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New York City BOJATCt NAROČAJTE SE NA "G I-A S NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽA VAS, DR. LORENZ 644 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI «l-OV£N»KO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJAt.t«T MCiKIH BOLEZNI. Mola «trnk". J« zdrav>^»n>^ akutnih In kroničnih boKanl. Jas sam ie zdravim nad 21 let ter Imam skušnje v v«ah boleznih In ker znam slcvenako, zato vaa morem popolnima ruirnetl lo »pcinatl vaSo bolezen, da va* ozdravim In vrnem moč In z'JravJe. Skozi 23 let sem Pridobil posebno akušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma aanest! na mene, moja skrb pa J3, tfa vas pspolnoma ozdravim. Ne edlaSajtCj ampak pridite eimpraje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, matuljo ln lito po telesu, boloznl v grlu. Iz* padanje las. bolečine v '-osteh, »tatrane; osJabe'ost,živčne In buleznl v mehu-Juledlcah,Jetrah, želodcu; rmenlco r«vmat!zem, katar; zlati žile, naduha itd UrajJn* uro: V .ponedeljek: sredo In petuit od dopnldn« do K. popoldne; T torek, četrtek in no ko ta. od 8. dopoldne do I. zvečer; v nedeljah ln prasnfklh od 10. dopoldne do S, popoldne. jo vsak dan nove trume. A tabor nima zanje niti perila, niti odej In ljudje umirajo /.u tifusom, kei vr-e jt* zanemarjeno, ušh-o itd. Čevlji iz kačje kože. Xa Malajskem polotoku obstoja majliua industrija, ki se je raz vila v zadnjem «*-asii ni» d ]>lnntH/.-niki hi drugimi, kojih j>osli jih vodijo v tropiriif džungli*. lvaee. kojili kože se ujiorahlja j-r izdelovanju eevl.'Yv. nst-b. Posebna je-dilnica. soba za kajenje, bara in brlvnica na razvolaK<» potnikom tretjes.i razredi*. Vino in pivc brezplačno. Za nad&ijne poUrobnosti vprašajte i .ri lokulnili zastopnikih French lane. SLUŽBO IŠČE žeiiska srednje starosti. M<>ž brez dela in ima devet m.'--—<-v st;irc**a otroka, Sposobna za vsa hišna dela, pripravljena iti tudi na dežel««. Vpraša naj ust meno ali pismeno na naslov: Služba. 1U6 Franklin St. ! (jreenpoint. P»rf«oklyn, s. l . ( _ I --1