3$& St. 34. Wien V Goriei, 24. avgusta 1877 „So2a" izbaja \ sak ietvrtek in velja s poSto prejematm ali v Govici ua doia poSUjana: Vse If to . . . f. 1.50 Pol leta. . . >.30 Cetvrt Iota 1.20 Pri oznurilib in pra\ tako population, quo j h* mohotic'ti-mc ii turipft par son oxncrablc j administration. l.:ijnavtm(>. I l> sinomo koinu vi'rj**ti gbld<« >tanja in prihod-njosti tur.ski* drzav»\ suifiuo po v.scj piavici wrjeti Lamartinu, hummi prvili pisateljrv, posuikov in ilr/av-iiikov frani'o«kili, ki je i/. wndja in prave ukazclj-uosti potoval vrf Int. po t'vrcpski in azijski Tmriji tor si* natanjfrio seznanil /. omlotnimi kraji in ondutnim ljudstvoni. Iiawutrn inoz, ki j«> bil cclo m-kaj rasa predscdnik pred/adnjo ropuMikc, katern je podrl Napoleon III. sii'l jo hii Icta l^'ia iia |iofovjiiijn / vso svojo drnziiio in je najpny obhoiiil azijs.ko. poteni pa tudi evropsko Turrijo; obiskal jo tudi inalo Sibijo in popisal zgodovino .sriiskoga osvobojenjapod (Vrniui .Itir-jem in pud Milospm. kakor so inn jo narokavali so-boritelji Milosevi in dodal je foj zgnduvinski rrti tudi nino^n najlepsib sibskih pesnij v francoski prestavi. l'o tiftaih, katere je nnnj napiavil tin "Id /ivclj in po natanjcnem opa/(>vn»iji uu>ke adminisfracije, spisal jn svoje opazke o tni>kom nniodii in turski drzuvi in sicer tako nopuM-a ;sko da Imlj nij mogoci>, kor jo celo 7. vsem spo>t«vanjem omciiil tudi dobrih lastnosti I tega naroda. I Ta plsatelj govori o zavrgljivi nifvredni admini-stracijl tuttiki blizo tako-Ie,: „Kadar jez govurim o nitivrednem turskem gospodarstvu. ne nameravain gr-(llti in doliiti mohamedizma. da je brutalen in divji; ampak dofcim ga pregreSne neskrbnosti in fatalizma nepobolpjivega, katert sicer ne podira naravnost, ampak pusti, da gre vse okoli njega pod zlo. TurSko ljudstvo je §e precej tnoralno in dobro; njegova vera nij tako polna predsodkov in tudi nij tako izkljuiljiva, kakor si jo mislirao: ampak njcna m»Linna resignacija in popolna vdanost pro.vidnosti mori dn§«vnc moci ljudstva, katero pripusiia vse le. Bo«n in osodi. Bog pa je tloveku podaril take znvtfnosti, da se mora sain gibati in dt'Iati za svojo CdoveSko eksistcuco, Dog le sodi Clove&ka dejanja, anipak on jib ne vodi; a mo-hametizem je hotel prevz^ti boijo rolo in se je tija postavil kakor nefinni opazevalec bozjih del; on veil, ,,Nij ti to plemenit jesdk, nij li to rodovitna velikodu&iiast?" opazi Lamartine k tomu pismu In skkpa nadaljo • wCnrigrtKi no bode zginil v zwku in Bilna potraba (necessity) bode uopefc nazaj pokVieala one Rums, katoro zacasiio kliee doom car vsled svo* je pofttone politike.B Ijs te opaake sledi, da je La* iiiartiiiM po natotijdnih fitudijah na liqu knja uze pred 45. leli pridobil si prepri&inje, da Turftka no more pre^ivofi to stoletje in da je Rtiaka prva poklicana prctiHtrojiti to vEvropi nemogofio drLavo» segidano na takih principih, ki m no vjemajo z napredkom tega stoletja; da paL Turk! am »jn in tnorejo ostati kofcdobrl drsfcavljani prenredjene drlave, oziroma driav, a da voditnlJHtvo in adminUtracija m Jim mora vzeti, ako lioce Evropa, da one prekrasne delate pogtanejo v vsakem obzirn aktivne za Evropo. Kako bo pa6 BmeSne tnkun, na tcuialjftoat innawsuo, nenriatranakf* Stndljfl opiiMjotdm m, izjavam argnmetitacljo wadjariklh in ustavoverskih iovinistov, kl trdft, da je 'I'nrclja Kvronl potrebna, in da jo jo traba oliranitl zarad ravnotttJQS itil, Um jf. da ('lovok, kadar mn gro /a rvoj lastni intorcs, /a svojo ekaiatonco, no ozlra Ka vec na pa* ni.'t in; razlogo in na nevpogljivoat nailedkov; on malm okolo aebo, dokler more in dokler ga na propria „iait accompli," da drtigace ne more bit!; a fm fw to vikanj« pr«»topiia bo.le Kvropa in jfgodovlna na dnovnl red; jabelko je zrtdo in past! mora lz drevesa. Da pa je ttusija dobro razumela avojo nalogo v orijf-nni in jo so zelezno dojjlcdnontjo zasleduje, to nam kaae lyVno postopanje teta 1854, lota 18?0 lu lotos;; ona pripravljala gi je dolgo teren in Ce se sine iz dobre politike aoditi na dobre napehfi, sraemo bltt gotovi, da bode Rusija v Carigradn Tutdiji diktirala mir in temu miru prikimala bode tndi vsa eVropaka ostarela diplomacija. MogoCe, da Rnsija pusti oaman-ski dinastiji se kako senco oblaeti; a 2a adminU stracijo in napredek nezntoSni Turkl gotovo ue bodo vec gospodovali Lez kristijane na batkanskem polotoku in s tern bode zbrisana za zmerom velika aramota za civilizirano Evropo. Vsaki dt'2ava, katera je zasl edo-vala se Mezno doslednoatjo kak moralen cilj, zmagala je koneftio, mej tern, ko so drlave, tirajoCe politiko brez pravih ciljev in zavirajoCe lirenje svet preuatro* jajoiih idej, koneftno vfdno trpele veliko Skodo, kajti naravni princip je, da kar no6e napredovati, mora na* zadovati, ker ticanja na vedno enem mcatu nijma v postavah Llove§tva in namve( n; r *y[& teifi, ko Lamartine popolnoma ohsojnje tur-sko vUdo, govori v svoji kniigi: „Voyage en Orient" o balkanskih Slovanih in bvali posebno Srbe in Bul-gare, kateri so vredai in poklicani biti gospodarji o-nih lepib dezel, v katerih prebivajo. 0 Srbih pravi, da so ljudstvo, katero se sme primerjati glcde Sistosti obicajev in nravnosti in kreposti starim, se nepokvar-jeniro Boraanom ali Gerkom in da torej Una to ljudstvo, katero je branilo svojo svobodo tako hrabro, kakor nobeno drngo e Evropi ne, lepo bodoenost. 0 Srbih jesplob uze mnogoznauo nasim citateljem; manj o Bulgaria, kateri zdaj prav za prav igrajo prvo rolu na Balkanu, ker se mogocna Rabija v prvi vrsti bori za njihovo osvobojenje in samostalnost, O tem ljudstTfi pise mej drugim slavni pisatelj uze v tistih casih blizo tako-le, Bulgari so Slovencem uorodni narod brojefc ranogo miljonov, kateri narod se Jako hitro wnozi; oni zive v velikih vaseh in ma-lih mestih popolnoma odloceni od Turkov; nekateri Turki, poslani po past, celo leto hodijo od kraja do kraja ter pobirajo od Bulgarov davke. V drugo doti-ko ne pridejo Bulgari s Turki. V ostalem zive Unl-gaxi popolnoma po &vojt\ Njih obicaji podobni so onim nemskih kinctov; ienski spol je mocno podoben v vsakem obziru gor-akim Svicarcaiu; Bulgarke so lope zivahne in graci-jozne. — Nravnost je popolnoma obranjena, akopram se Bulgarke ne zakrivajo kokor Turkiuje, ampak presto obcujejo z moskiiu spolom. — Videl sem tudi bulgarske plese, ki sc nialo razlotujejo od plesov francoskih ktnetov; Bulgari zanicujejo in sovra/.ijo Turke; oni ko popolnoma zrcli za neodvisuost in bodo scasoma se Srbi vred izvistna podlaga za nove driave, namesto sedanje Turske. Pezela, katero prebivajo, postala bi kmalo miccn vrt, ce bi ne bila tarila administracija, katera zavira pravi napredek. kajti Bulgari imajoveliko veselje za poljedeljstvo, a pod TurSko administracjjo je vsako imetje v vedni nevar-nosU".— Ce clovek primerja lastnosti Srbov in Bulgarov a Turiko vlado, obide paL vsacega izobrazenega rjo-veka sveta jeza, da so taki narodi niorali toliko sto let sdihovati pod sramotnim jannom in sc veca jeza ga obide, ko vidi, da je v Evropi se zmerom dosti takih Ijudi, ki se po krivem iinenujejo prijatelje civi-lizacjje, napredka in svobode, pa v svojem slepem e-goiamu ne privoScyo Slovencem na jugu, da postanc-jo koristni udje v vrsti napredujocih evropskih dr-iav. — Ta nedoslednost ma§cevala se bode nad njimi in zgcdovina bo to zaznamovala kot madez sedanjega casa, kajti odslej se ne bode deiala samo nemska, madjarska in anglezka zgcdovina; ampak deiala se bode tudi slovanska. — Busija se je postavila na ie-lo najlepSemu dejanju, katerega ima zaznamovati sedanje stoletje; te zgodovinske rcsuice ne bodo za las o-vrgli raadjarski tabori in anglezke lazi. Za denes naj sluii takim ljudem poduk, katerega jim dajo Lamar-tinevi spisi, ki datujejo od poprejsnjib casov in so popolnoma nepristranski pa tudi merodajni, ker se je marsikaj u2e uresaieilo, |kar je bilo v njih preroko-vano. ___ Vojna za osvobojenje Jugoslovanov. Evropsko bojisce. Kakor so stvari stale pred tednom, tako stoje Se danes. Ne Rusi niso se skti^ali napredovati, pa co molil je precej dolgo molitov, pri kterej je Istvan Y dulm Mel, kajti bil je laCen ia disefie meso je v -Bkledi tako izvrstno vonjalo, da so se mu kar lasko-ffime delale. Bila je precej velika skleda mesa, pa ni trpelo dolgo, a vze so bili na dnu, pri cemur je Istvan po-nosno svoje delo kon^al. nEj baratomP dejal je pak svoj vrcek|povzdi-gnol, fljaz sem Oger, in prva moja napitnica velja mojemu kralju, naj 2ivi kralj Zikmunt l" NihCe ni z njim napil. fik kaj ?" odmakne vrfiek od ust in zaCuden o-koli gledaje, „nihCe z menoj ne napije? Vsaj je Zikmunt brat kralja Vaclava in stric mejnega grofa Jfolta?1* „To ni pri nas navada, prijateJj iu odgovori krc-mar za vse, ntam pri primatorju bo danes dovelj na-pitpic, tukaj pa ne. A ko bi vze napili, verjemi mi, pHi bi na zdrayje kralja Vaclava in mejnega grofa in kralja JoSta, njegovega strica, mkoli pa ne na zdrav-je Zikmunta, ki se je pokazal ^kralju Vaclava tako Ijttbeznivega brata, kakor nam Gehom Ijtibeznjivega namestnlka, ko je svojega brata v zaporu drzal.a Istvan je spoznal za dobro zadovoljiti se s to «ttlpovedjo. „On vendar le bode vas kralj !tt dejal je sam pri sebi v dubu in molce je izpraznil svoj vr-cek zahtevaje tudi on k poditku. DomaCi hlapec, ki je ravno z ostalimi pri mizi jedel, izpolnil je naglo njegovo ieljo in peljal ga je v cumnato k Janu. ki je v globokih mislih sem ter tja korakal. nJaz sem mislil, da vze davno spi§B, ogovori ga. „Jaz gnal?" mmp se bolestno Jan, w5Te, ne, tudi Turci ne morejo ne najmanjega vspeha zabiljezi-ti in vsa porocila o napredovanji Sniejman pase na jugu Balkana in o pobitji in prepojenji Rusov iz raz-nih balkanskih prehodov so iznajdbe in izmisljenja slepih turskih prijateljcv. Da, ?e Kazanlika niso Turci dobili v svojo oblast, koliko manj morejo torej go-voriti o vzetji §ibskega prehoda. Rusi stoje se ved-no nenadlegovani mei Donavo in Balkanom, pa mej rekama Lorn ia Osma-Vid. Proti IMevni se nabira mofna niska vojska, na katere desnem kriln stoje tudi Rnmunci. ke z Zofijo in Carigradom. Po dmgej strani se pa porm'a, «la napravljujo Rusi nasproti Plevni nnCna ntverjenja. Ozir j» maje >e na vest, dn jo uze Ni(MM) moz rn>ke vojske ;ifh>tavlj<»ne proti Pl.'vni in da prihaja m* vaak dan muogo pomornih ret iH'z Donavo, mislimo si lab-ko, da mora v najkraj *m« fasu zopet zaceti se v»jna akiija, v kateri bodo Ru>i po ilozivelih britkih izkus-njah povsod z mnogobrojnejiitni cetami nastopali ne-go do sedaj. Sicer se ne more o sedanjih nastavlje-njih ruskih vojnili cet uiv gotovega porofati, kakor ob casu, ko so bili Rusi zaseli Rumunijo, in to suia-trajmo kot jako dobro znamenje. V generalu Zimermanu v Dobruci se sli^i s<«(laj nekaj, potem zopet kaj drnzega. Zadnjifi smo zabilje-zili vest, da zapusCa vefji del njegove vojske neztlra-vo Dobrnt'o, dan*1* pa se javlja zopet, da se nnbaja se vedno v Kistend2i in Midjidji ter dajo temver doslo mn Se pomoci in sicer pri Tulfi 8.000 in pri Brajti kakih 10.000 moz. Vse to ne moti zagrizenih tnrkofilov, da se se naprej lazejo po svoji stari nava-di, kajti ravno danes prinasajo zidovski listi, da so Cerkezi v Dobruci preSli cez Donavo. Turki napenjajo vse svoje moci, da bi se po-mnozili svojo vojsko. Javili smo uze zadnjifc, dadoj-de :J5.000 mo2 iz Bagdada v Evropo, a mej tem se bode zbirala zopet nova reserva (muste»Iiatiz) 50.0f)Q mo2 v Rnmeliji in Traciji in na dalje drugih 70.000 mo2 v Carigiadu. Radovedno je pafc vse, kod jili «e-ki vzanie in ali bode sploh imela toliko Casa, da spra-vi zopet toliko vojske na noge. Monimo, da ne, kakor nas bo ticila nnjblijija priliodnoet. Ccrnogorci boCejo vsakako pridobiti Niksicko tverdnjavo; saj pa je to tud[ cisto naravno, kajti le potem je kolikor toliko Cernogora obvarovana ne-nadnih napadov turskib od bercegovske strani. Vsled naskoka, katerega so rtapravili hrabri Crnogorci pred nekaterimi dnevi na to Uerdnjavo, je njenaosoda kolikor toliko dolocena: udati sc bode morala. Vendar se ob jednem javlja, da se blizajo mnoge turske ire-gularne fete iz Hercegovine in stare Serbije, da 'pre-pode oblegojoce in napadajoLe Cemogorce, katerim je Slo naproti baje 5.000 cernogorskih jnnakov. Za-to pa utegnemo v kratkem dobiti poroCil o bitkah Cernogorcev s Turci. Kako neporugena §e je hra-brost cernogorskih sokolov kljubu premnogth Ijutih bojev s Turci, spri6uje naj nam poroCilo iz Cernego-re, da so vojni oddelki cernogorski sami zahtcvali, naj se poskusi NikSicka t»erdnjava vzeti v naskoku. kar se jim je skorej popolnem posrefiilo, kajti le se jeden mal pritisek in na Niksickem gradu bode vihra-la cernogorska zastava, Istvan; jaz imam sedaj se vazno pot pred Jseboj, o kterej ne sme nihce vedeti." „Misli na svoje opravilo, od Cegar izpolnitve a izvrsitve tvoja osoda zavisi*, opdminja ga Istvan. RJan, nicesar ne odgovorivSi, prekorakal je zopet Cumnato, skrbno posluSaje vsako Sumenje. Sled-njic je vse "v hi5i utihnilo; Jan odpre lahno duri. in prised na pavlaco, ki se je po tedajsnji §egi ob zad-njej strani bise potezala, odpravi se tihih korakov po njej do dvorisuega obzidja, in splezavsi nanj, spustil se je doli na ulice. Bilo je pred polnocjo, ko je stopal Jan prek tr-ga v postranske ulice krog primatorjevega poslopja yedoce, kolikor mo5 tihih korakov. Povsod po mestu je vladala globoka, nocna tisina, niti lasji scekot se ni nikjer oglasi], zdelo se je, da je Ceski Brod v tem trenutku mesto izmrlik, da ni ua nobenem okno blr-sLala hit', tudi tam pri primatorju7kjer"fe vladalo zve-(5er hrupno veselje, bilo je sedaj tiho.' le tu pa tam je bilo se ktero okno temno osvetleno, pa tudi to se je kmalo zagrnilo v temo, cemur je bil Jan hvalezen videti, kajti zadovoljno je pokimal z glavo. a nedade se motiti zarad teme v svoji nameri, korafil je naglo naprej, kot clovek, kteremu je vze vsak kamen tukaj znan. Priced v postranske ulice, stopal je, kolikor moC taje svoje korake, se z veco pozornostjo dalje. Kmalo je neliala hi§a, za ktero se je precej ve-lik vit Siril, obgrajen s plotom iz desk. Bilo je v njem mnogo dreves, sedaj pa ni bilo mogoee razloft-ti, kake vrste so, bili so podobni z golimi vejami, z ivjem posutimi, umrlim, ki svoja koSiena ramena v srajce obleCena^ v zrak apenjajo, Na juznem {ernogorskem boji^u se nij niC po-sebnega dogodilo do danes. PreSli teden so sicer trcili Cernogorci s Turci skupaj in so bili zadnji pre-podeni proti jugu, vendar nima to sre&ihje nobenega posebncga pomena. Morda bodo po pad a Niksicke tvenlnjave Crnogorci bojevanje nadaljevali tudi v Al-baniji. Azijatsko bojisce. V zadnjem \htu opomenili smo, da utegnejo Rusi v Axiji na vsej ierti zopet boj zaCeti in res so do-sla do danes porocila od vseh stranij na tem bo.jiiscu, po katerih se Rusi povsod naprej pomikajo. Videti je vendar, da je prva glavna naloga nalozena levemu ruskemn krilu pod poveljstvom generala Tergukazov-a; an ima desno tursko krilo razruSiti in potem priti vojski Muktar pa^ie pri Karsu za hrbet; to se mu mf*nda gotovo tudi ]>osreci, kajti velik del pomocuih .to.000 moz je bil njemu poslan. Zafeti boj se mora vsakako z vso energijo nadnljevati, da dube Rusi Se prod koucem oktobra znano mesto Ercernm v svojo oblast, kajti le po osvttjeuji tega bode Rusom uiogo-fe prezimiti na turskih tleb v Aziji. V kratkem torej moiajo nam dojti porocila o bojih tudi iz azij-skega bojiLra. Dopisi. Trst, 22. avgusta 1877. (Cesarjr.v rojsten dan. — Italijunissiiii in njih organ. 2000 praznih stano-vanj. — Rodie. — Potovanje cesarevica Rudolfa, — Vojasko. — Statistifno. — Razno.)—- Ccsarjev rojstni dan se je letos v Trstu prazno-val z nenavadnim pompom. VojaAke godbe in stre-ljanje na vse jutro, potem ob 8 nri vojaska parada in ma^a pri sv. Justu in sopet streljanje, katero se je tudi popoludne mej banketom castnikov ponavljalo, pri katcrnn je komandant primorske vojne divizije, vojvoda Virtenberski, napravil pomenljiv toast na ce-sarja, kajti nnglaSal je skoro, kakor da bi bil blizo cas, ko bo „treba dokazati zvestobo do cesarske hi-Se." Vsi nazoel smatrali so to kot znamnje bli^nje akcije od strani Avstrije. Lep i>rizor bil je posebno pred cerkvijo av. Josta, kder se je zbralo vse, kar le kako unifnrmo nosi; vi-del sem tam nad sto rnznih oblek; posebno pa so se mi dopndali tuji konzoli v se zlatom in srebrom okin-Tranih frakih. Tudi pogled na luko bil je hvaHen, k:!er je na l«d;jah vibralo na tisuCe zastav vseh na« rodov. Vse je bilo zastopano pri tej slovesnosti, naj-manj pa magistral, katerega je zastopal sain zupan pa §e en drug mestni oce. Skrajna italijanska stranka, kateri so pod gene-ralom Mdringom zrastle tako velike flafuti, sc vede sploh tako, kakor da bi bila u2e popolnoma emanci-pirana od Avstrije; posebno pa se sopiri nje organ nL'Indipendenteu, kateremu je urednik nek jako sum-ljiv dlovek, rodoma Slovan, ki je pred nekteremi leti Se zagovarjal pravice Slovanov v Dalmaciji, po tem z vlado koketiral in zdaj postal najhitjSi Italija-nissimo. Ta list, ki se zove liberalen, pa pi§e za Turke, je neka cudna zmes, ki v rogoviljenju preseza ranjcega „I1 nuovo Tergesteo." Ker prejasno kaie Avstri.it protivno tender.ro, mu je vlada odvzela dovo-ljenje prodaje po ulicah in po tabakarnah in kar je en par tednov sem, konfisciran je skoro vsak dan; Grede nek.^liko korakov ob plotu se ustavi; ozr-si se nnzaj na hiso, je globoko v/dihni:. Tukaj na voglu hise bilo je ?e eno okno ra/svitleno, a akopram ni bilo nicesar videti, kaj se za njim godi, ker je bil mraz prevlekel sipe se svojimi cvetnatimi preprogami, je vendar srpetal Jan: .,Ha. Svatava, se bediS? Da, drugoc je tudi bedela, kadar je fakala name, takrat se veda je mislila le hame*;, nadaljuje zamiSljen tihi sainogovor, „na koga neki sedaj misli, koga neki sedaj caka? morda caka svojega zenina, 2enina, danes jej zasnubljenega, baha!11 zasmijal se je skoraj na glas a besnost in bolest doneli ste obkrati iz tega smeha. „Pravi tvoj zenin sem pa jaz, Svatava, cu-jes?1* govoril je polglasno, ozrsi se k oknu kvi§ko. ,,Dej pozor. tvoj zenin pride!" pravi odlocno, in skoraj o trenotku tem zavihtivSi se fez deske stal je v vrtn. ..Bom videl, ce se name misli, ce niso bile njene obljube in prisege prazni dim in sopar. a njeni poljubi otrov mojemu srcn". a pri teh besedah posto-pil je cisto pod okno, kjer je siroka jablana svoje ve-je ob liiSni zid vpirala. Tako je" b';l ves zatopljen v svoje misli, da sc zapazil ni, da je se eno okno na drugem voglu hise razsvetleno, a sicer jasneji, nego okno njegovo Iju-bimke. Ha, li ve on, C*e je se njegova ljubiinka? Ta njegotovost vznemirja popolnoma njegovo duao, jeza in 2al, vsa muka ljubosumja razsaja zapored po nje-govih prsih. Zato ni videl luLi v drugem oknu, ni videl za njinTobrise sence moske postave, ki je tikom pri oknu stoje se svojim dihom raztajala nekoliko preprogo po rarazu stikano, ki je se svojimi ro2ami zakrivaja okno, •wmmzmmmmmmm. skoro gotovo ga namerava vlada popolnoma zatreti. Jez sicer ne odobrujera pritiskanje novinarstva iz Li-sto policijske previdnosti; a nepo§teni novinarski iz-rodki se ne dajo zagovarjati in na vse zadnje je v Trstu siltio potrebno, da so nckoliko popravi, kar je Miiring zakrivil; Slovanom, ki zagovarjajo spojonjc slovanskih zcuielj z Italijo, vnSfim najglobnej.-'-i propad; oni stoje zanaj kroga pravire. Trst hirro raste in it ilijanski krifcu'i k temu manj pripomorejo, kakor p,i drugi ljudje: Rlovenci, Neinci in poLteni Italijaui; wudar pa liorojo ti pri-viligirani voditelji uiivati vsj s>metano in posrecilo sc jim je, da zive kakor troti od truda potaih ljudi; vgnjezdili so se v panj in ne bo tako hilro mogoce spraviti jib iz njega. Pa pustimo to, hotel sem ome-niti, da v Trstu mnogo zidajo in da so vkljub temu stanovanja prav draga; zarad toga so piim./rane po-Stene druzine stisniti se kelikor le mogocV. Ysled tegaostalo bo 21. t. m.. (21. r.vgu>ta je nnmrcfi tu-kaj obcna selitev, ker se vse pogodbe delajo na ta dan) cez 20 sfauovaiij prazriih. To je velikansko fctevilo in dokazuje. da so v Trstu zadu'ja leta prevei* zidali. Po krihu so muogi kapitalisti odtegnili svoje kapitule kupeiji in obrtniji ter ji't /azidali: a priSli bodo iz di-zja pod kap: iz nkraharf v krah. Ce je u/e letos 2000 stamivanj pnizuih. k h'tu jib bo sc veL, ker ljudje zidajo n^pivn.-lioma, kupeija pa pesa: kedo bode po tern takeni phuvval draga'stanovanja? Prisel bode rkrahl!' in v Trstu bodo pustale hise in stanovanja se prav ivne. To nas iu':i, da je vsaka pretirana spekulaeija J'ebn-speoulation" nezdrava in da je srednja pot zlata pot. Vteraj je sel ziiani general in namestnik Ilodic se svojo druzino skoz Ti>t na svoje niesto v Zader: cakal ga je tukaj popolnoma popravljen parobrod Andreas Hofer, ki je vedtio na razpolaganje namestm-ka dalmatinskega. Bil jo kakih 10 ur v Trstu. Go-vori se uiodiio. da pojde on §e to jesen v Bosno na Cclu avstrijske vojske in da se je celo v tern zmislu izrazil pri neki priiiki. Jutre pride v Trst parobrod „Mirninaru. na katerem se bode pojutrajsnjim vkreal nas resarevie na* slednik Rudolf, da obi>ee Pulj in kesneje Diiliuacijo. V Pulji so delajo vclikanske puprave za slovoseu spre-jem; na programu so :i diuvne raznovrstne voselico na kopem in na niorju, Spiwtila se boct» moj drugim tudi «na velika uklepniea, „Princ Eugen", v morje. Tudi v Dalmaciji eaka tiaScga cesarevUfa posebno sr-fien sprejem. Vojaske vaj.« v Postojni so bile ujfe sopet napo-vedane, a vfiornj j;li j" initiistc-rstvo uze sopet pr^kli-calo. Tezko je is/.,' vttinnvati, kaj to vedno preklira-vanje poincni.- Monta jo to celo zrcalo naSe zananjc poltike,—nedolot'nost, Da bodo inseli Va^i citatelji bolj jasen pojem o mnozitvi in potrebah tnk. prebivalstva, podam Vain tukaj nekoliko statistifnih dat. V inesecu julijii sc je rodilo v Trstu 243 otrok mozkega, 200 zeiiskega spola; unirlo pa je If 5 mozkib iu 174 zensk; poro-cilo se je 60 parov; iz Trsta odslo 14, v Trst do§lo 22 ljudi. b tega se razvidi, da se je Trst v enem samem inesecu pomnozil za 102 dusi in to Se v ta-kem mcsrcii, v katerem ljudje prnnerno mocno vmi-rajo. K sreii je mej doraslim prebivalstvom za 1/r, •veC* mozkih nego ^eiihkib. So noktt»ri meseci. v ka-terih se Trst se bolj zdatno pomnozuje: poprek smc-mo Steti, da trza^ko prebivalstvo vsako leto poraste za 1500 dug. Zatorej se je nadejati, da bodo tr^a-Ski hisni gospodarji ^ez par let najbrze u^e odda-li onih 2000 praznih kvartirjev, Se bodo kaj ceneji postali, ker denar ne raste tako hitro, kakor pa otro-ci. Zaniinivo je tudi zvedcti, koliko Trst vsak rae-sec mesa porabi; meseca julija pojeli snio v Trstu 1506 volov, 171 krav. t konje. 2000 telet, 2875 ko-ntrunov, 90 janCkov in eez 50000 glav kuretine. To je uze nokaj. Mnogo se pa v Trstu na skrivneui poje, kar ne pride v fttatistiko- in toroj smemo k vserau temu ki kakih I00/o dodali. Tc dni se je en parcck porocil civilno; g. zu-pan je nanicstoval diihovuika in napravil zaro&enima tudi obligatno pridigo. Vsak ilan se v Trstu zgodi kaka tatvina, kak tepez in kakor v Trstu se tudi v trza^kih zaporih mnozi prelnvalstvo: ga nij dneva, da ne bi jili deli saj D pod kljiii*. Xekemu spefeniu fakinu je drug lakin ukradel uro in verigo, pa mu v roke. potisnil eno staro pistnlo. Ko se zbmli, zapa/.i ono neprosto-voljno uiorijo. Te dni je prisel nek gospod k polieiji in se je mm izdal, da je kaneelist mesta Cividale na Italijauskein, ki je ukradel iz depositue, lease nuiogo diamant.iv. Rekel je, da ga je Iakot prisilila k toiiiu koraku, iskal je sluzlu) in se hotel prodati Turkom ali Kukoiu za vojaka, pa ga nij hotel nobaden. Polieija je te dni imela povelje, da koniiscira uze v zaCi'tku popisani Oasuik ,,1/Iudipendente"; nainesto tega pa je. pobrala „(.!ittadinoa in tako so Ti^afiani uzivali pi(»povedan sad nainesto nepiepovedanega, „Cit-tadino" nekda zahteva odskodovanja in to po vsej piaviei. ltojanska eitalnica je imela v nedeljo svoj redni obeni zbor; ker pa nij doslo zadostno Stevilo udov, se je moral zbor odloziti na prihodnjo nedeljo. Cudna je ta letargija, saj je dozdaj rojanska fii-talnica vedno dobro napredovala. Nekatori menijo, da se bo to drustvo spojiio z novim slovanskim dr«^ Stvoui, za katero pripravlja osnovalni odbor u2o vse potrebno, morda zato inula briga za iiitulnico ? Vce-raj so pripeijali zandurmi ',) Italijaue iz Dalmaeije, ki so se vojskovali na strani Despotovica za slavjansko svo!)odo, denes so sli naprej v Denetke, Undo vioeino imamo v Trstu; vfieraj j« ka/al tennonieter Mi0 It.; pri vsem tein smo So sre^ni, da nij nastala ^e prav nobena opidemiCna bolezcn. Le-tiiiii v okoliei dobro kaxc in v Istri tudi; viua bo he prei'cj in dobrcga. ___________ Politidni pregled. V Gorici, 24. 'avgusta, V notranjem je nckako vse potihuilo in ko bi tudi se galiski zbor ne z'ooroval in bi Ma-djari in Hervatje ne taborovali, potem bi po-polnem zaspali. Hervatje se po svojih taborih dobro vedejo, tudi njili «2e zacenja pre§injati zavest, da so vsi Slovaui bratje. Stardevicjanski dull, kateri ne pozna razen hrvaSkega nuroda na jiigu, je popolncm obmolknil. la to je prav, kajti le zdrave ideje imajo prihodnost. Opo-ninenja zasluzi pac, kako prosto in ojstro sraejo Jan se Iahno zavihti na jablauo. ki se je streak, kot bi se cudila. kedo j-> budi iz njenega ziinskega spanja, in z ivjem je so laj posipala svojega starega znanca, kakor ga je se pred letoin, 0 spoiuladanaki dobi, posipala se svojim cvetjera. Jan je stopal po njenili vejah, dobro izbirajc le takove veje, 0 kterih kakor bi bil iz skusnje vedel, da se pod njim ne zlomjjo. akopram so krhke mraza, dokler ni dospel ravuo »=tric okna. Posegel je z rb-ko. ali predno se je dotaknil okna, posepetal je sko-raj bojece : «AH pa se pozna mojc znamenje ?•' Se-daj §e-le pak je potegnil trikrat na posebni nacin prek okna. vsakokrat sc dotaknivsi okvirja. Kenadni sum in slabi vsklik bil je slisati v Cum-nati, invzopet je vse utihnilo. „Se pozna moje znamenje". ^epctal je Jan ra-dostno, „no je li bil to vsklik rado&ti ali strahu?u dvomil je znova ter ponavljal svoje piejsno znamenje, sedaj se bolje dotikaje okvirja, kajti roka se mu je tresla hrcpenenja. Senea se je pokazala za oknom: „Jan, moj Jan !a slisal je Jan klicati, videl je. kako senca za oknom roki razprostira. kot bi ga hotela objvti. rSvatava!u zaklicc Jan doati glasno, da se je njegov glas po vrm raznasal. in pritiskal je svoja usta k sipam, da se je kmalo otajala na njih zmvzla pre-proga, a on je videl svojo Svatavo, kako tudi ona pritiska svoja usta k &ipi. Tu poxabi Jan na vse krog sebe, uicesar ni videl, nego Svatavo, nicesar ni slisal, nego njene globoko vzdihe. Zdajci pa se jc odprlo okuo na drugein voglu, ki je bilo doslej tudi razsvitleno, a nekov mo2 se je nagnil daleC iz njega, da bi bolje videl in sliSal, kaj se tukaj godi. JJarad teme pa ni videl do jablane, na kteti se je Jan stoje se svojo ljubiinko razgovarjal, a ker je usta k steklu pritiskal, sliSal je poslu^alec sa-mo Sum bused, razumel pa jili ni; veudar je osupuil in utaknivSi desnico v nedrije, stal je ondi za hip kot okamuel. „Moj bog, kaj je to ?* pra^al je samega sebe v nemSkem jeziku, flpogovor z mojo nevesto v nofii po snubitviV Djabol, djabol J*1 v.sklikne ter si ruje v 0-bupu las6, ..kako si me ogljufal 1 Ali to ni, ne more biti. to je kak ropar, tat—-kt utnoiknil je, potem pak dejal z glasnim hripavim smeham: „Da, tat je to, ki mi hoce ukraati nevesto in njeno krasno imovino, a jaz oboje tako lpibim", doda gorefie. „Pa tega ro-parja kmalo pozenem", skletie nakrat, „da, poienem ga inkazuujem, da mu 2elje poido, Se kedaj brigati se za ptuje premozenje." A vzemsi z mize svoj meC, zavihtil se je z okna ter spustil na tla, nemaraje za kak udarec, da bi le svojo nevesto otel, a morda Se vec, krasno njeno imovino, ki jo je tako zelo ljubil. „Xo, pofiakaj ti!" govoril je sara seboj, ob zidu k jablani se plaze, na kterej se je Jan z njegovo [nevesto razgovarjal: «Ne pozabiS tako bvi Guntrama, Oertlovcga sina, svetovalca prazkega." Nicesar ne slute, razgovarjal se je Jan se svojo-ljubimko: „Tedaj se vendar se name spominjaS, Sva-tava, moja dusa ?•* govoril je pri oknu, a Svatava ga je razumela, kajti pritiskaia je obe roki k sreu. „AH povej4, govori Jan dalje, „kaj, Ce to pomeniti? kdo te je m0gel.za3nu.biti bvez tvojega dovoljenja ?* ¦ Svatava je lomila roki, ter zakrila si z dlanama oblige. „Ne zaluj, ljubica moja !rt teSi jo Jan, „da se le tvoja ljubezen ni premenila, pa je vse dobro. Povrnil sem se, tor izpolnim, kar je tyoj o6e od me-ne zahteval, Kupim od njega poseatva svojega oCeta^ ria§i sosedni bratje Hervatje izraSeyati se za tlacene balkanske kristijaue in za njibpvega 0-svoboditelja, mogofiuo Rusijo, Vakor je videti v sledeeem clanku „Slov. Naroda;{ pod naslovom „IIervatje in slovanstvo" : ' . „Veseli nas Sloveuee, da pri hrvatskih taborih ire slovanska ideja vedno bolj jmglnSa. To je pravo stali&c, na katerem bode xjedinjenje nase, pofitiLno in jczikovo, enkrat lehko in sigurno. Uze na zagrebSkem meetirigu so govorniki, na.j-prcj Mazura in za njim celo Foluegovic, vedno to na§e staling naglaSali. Se bolj jasno in veselo se je pa pokazalo na cirkveniSkcm taboru v hrvatskem Primorjt. Tako je. na primer govoril dr. Pilepifi: nBU hue naccla narodnosti i slobode silni ruski narod digne svoje fete, prcgazi Dunaj i udavi na Tur-finn, da oslobodi juzno Sloviuatvo od turSkoga jarmn, da se jednom vefi i ujedini. ((iromki: ^ivell Itu'si, Li-ve'i Slaveui I) Svo ostalo Slavenstvo, komn nijo dano u toj borbi ufiestvovati, prati svojimi simpatijami taj pokret i zeli svojoj brafii iz srdca najbolji uspjeh I najbolju srcCu. — Ako Talijani, stanujucl u bogotih gradoviii i po plodnih ravnicah, bogaU Bvakom umjo-(w\i i svakim naukom, borili se viukovo za svoje je-dinstvo iu no mirovali, dokga ncpostigli; akoNlemci, nau^ni i proinetiii, bogati na svakoj knjizi, odnSov-Ijeno listom ho digli, da uevrste svojo jedinstvo i ute-moljo svoju slobodu i bvojo veliiianstvo, Sto nemozo juzuo Slovinstvo poduzeti, da so oslobodi,* da Be ujedini?1"* In dalje pravi isti hrvatski govornik 0 Riifilji; „„Spocituje se Rusijt knuta i Siblrlja, a koliko je tomu, da se kod nas pandurom Stap iz ruku Izvl-nuo, a ako Rusija ima Siblrljn, to ima prosvietljena Francezka svoju Cajennu. U Sibirljl ustvojavaju br sveucilista, a u Cajenni ljudi od nevolje pomiru, Ilii« sija neiina modernoga ustava, te 0 toga je borbarska, a koliko godiiia uJSivamo mi, trMvaju ostale evrop^Rko dr^ave blagodati ustava, pak ipak nltko nljo nrnn ka» mo, da riiio — barbnri. Jo li Austrija prljegod, 18(10, dole se niju na ustavnu v njoj vladalo, bila bavbavuka div.avaV lttisiju inogu uazivati barbarskom samo oni barbari, koji bi hljeli tudju uearcCu i tudju uevolju, samo da na njih mosu osnovati svoje gosporlstvo. Ml se ruskoga barbaistva ne bojimo, pa ncituamo uitl razloga, jer Kusija nije uhvatila se mala, da osvaja 1 gospodstvo svoje sin, ta prostratio je njezino carstvo, vec zaratila se za pravdu i pravicu, da oslobodi svoju bracu, da izpuni du^iosti, koj<> joj nam 16u i nnfiela narodnosti i svrha covjecanstva. S toga mi Jlrvatl kao plemcuita gtana slaveuska i poSteui ljudi lnoinmo 2eleti i bogu se inoliti, da bude blagosiovljeno ruako oruzje, kojim se ima osloboditi uboga raja turSkOga robslva, te da i Jugoslovinci postanu ljudi, a nebudu vise robovi slaba i nevaljala gospodara.HM Drug govornik JoviC je rekel; „„A tko je povod, da su se uzigrala srea naSa u zivoin zahtjevu, da hrvatska otacbina ozivi, da bude opet dicna i sna^na? Povod tomu ditaa su naSa braca Rusi, koji junackim pregnucem prekoraciSe Bunav, da oslobode svoju i na§u jadnu bracu kod Balkana izpod iga turskog. Prvi top na Dunavu uavjestio je rumenu zoru zlatue slobode, koje rumen zore tract i do nas dopiru. Oslobodjeni baikauski Slaveni biti ce sna2no tujujaaqauj'jJ'jiiL'««.!*j!i.'jjJuu'jgBUUJ^iJ!UjJ^ iu z njimi odkupim tudi tebe od neljubljenega lent* na. Ne sine mi tvoj oce tebe odrcci, imam starejo pravico do tebe, nego danaSnji snabec tvoj;' ne sme." „Himmelelementl" zagnnel je pod njim Guntra-mov glas, in veja, na kteri je stat Jan, se je pod njim stresla, kajti Gantram je malmiI besno kviSku, pa zadel je vejo, v ktero se je njegov mefi precej globoko zasadil. Se predno ga je mogel izdreti, stal je vze Jan na tleh a izdersi svoj mec, odbijal je krepko i njim mableje Guntramove, ki je besno po njem tolkel: „Tat, ropar!" kriCal je pri tern Guutram iz polaega grla; nakrat pa je bolestuo vskliknil: „Morilecla zarjove, npomagajte! jaz sem mrtevlu Me6 mu je padel iz roke, z levico pa si je drzal desno roko, iz ktere se je kri cedila. Nakrat je bilo v primatorjevi hiSi vse zlvo; Iu6i so migljale sem in tain, in kmalo je pribitel primator sam na Celu svojih sluiabnikov na vrt, Iyer je pri lu-ii bakelj, ki sta jih nesla.dva hlapca, zapazil podja* blano svojega prihodejega zeta javkati. „Kaj pa se godi tukaj? kako prideS sem, Gun-tram ?" izpra§eval je tega zafiuden, ogledovajc zraven* njegovo rano. „Bezite za njim, tjakaj je tekel morilec I* pviga* njal je Guntram sluge mesto odgovora, kazaje z levo roko proti strani, kamor je po njegovih mislih njegov protivnik, ko ga je ranil, moral ubeiati. wKaj stojite tukaj ?" za^el se je hudovati nestrpljiyo bijoc z nog6, „kaj ne vidite, da bi me bil kmalo umoril ? Za njim, vjemite ga, da se kaznuje ta morilec !u (Dalje), zaledje nase, te se nece vi§e tudjin usuditi gazit na*a prava, znajuCi, da bi se i:a brzo naSlo osvctnikaBtt. Prostor nam ne dopnsla vcc citirati. Iz toga pa, in iz poroftla, da so bile na podlogi enacih go-vovorov resolucije enoglasno sprejetc, — vidno je, da je pvosinila slavjanska niiscl vsc Hrvatc in da iznniira tisto, za nas gnjnsno Stareevifjanstvo, ki le psuje na rojene bratc." Mi pa takraj Litavc niti ziiiiti ne smemo, kakor nam spricwje dogodbiea pri oblmjanji Sti-ristoletnicc Lozkega mesta, katcra so je pripctila znanemu g. dr. Vosnjaku. Ja Bauer, bei mis ist es etwas anders! Pri nas imajo Nemci in ncrn-skutarji svobodo v najeimi, mi pa nisiii;» Nemci, ampak samo Slovenci. ergo! To jc vendar cisto priprosta logika, Mcj torn, ko sc Hervatje tako nnvduseno v duhn bratijo z brati, pa nekatcri poljski po-slanci v galiSkom zhorn tako neusmiljeno politiko uganjajo, kakorsne bi smcli pricakovati oil popolnem zaslepljenih, zagrizenih fanatikov. Fbogi revezi, ti Poljci, da se dandanes sanjarijo u 110-vem ustanovljenji „poljskega ccsarstva" podrugi mocl in proti volji Ilusije, in siccr s pomoi-jo Madjarov in Turkov in Hog vedi s koga po-mocjo se. Noccmo trditi, da so ideje poljskega kraljestva popolnem utopije, a to pae smelo rc-eemo, da Poljska nekdanja bi se zopet ustvarila le s pomoejo Ilusije; torej bi bilo le politirno pametno, ko bi Poljci popolnem pozabili na to, kar so ali zasluzeno ali nezasluzeno preterpeli od strani Ilusije, ko bi se podali v narocjc mogoft-ne Ilusije in po bratskem, ljubezenskem potu skusali dosefti to, cesar jim n»j bilo mogocc po brezpametnih prekucijah. vsled katcrih nima na tisu6e hrabrih slavjanskih poljskih druzin svo-jiga doma in od katerih dob se jib prav mnogo klatl po eelem svetu, kateri so baS1 scdaj tudi skusali napraviti legijo samih Poljcev, ki bi se bojevala proti krvnim bratom na strani turikih verst iz same dirje zagrizenosti in divjega so-?ra§t?a zoper vse, kar Busija poeenja in kar je rusko. Terh 7sega madjarskega rogovilcnja proti Rusiji oglasil se je se, pac nepotrebno, znani madjarski diktator 1. 1848, Ljudevit Kosut, v nekem pismu na svoje ljubljene rojake, v kate-rem obsoja naso sedanjo vnanjo politiko in pri-poroea in sretaje, naj bi se Avstrija zvezala s Turcljo proti Rusiji. Ne smemo ma zameriti mi Slovani, saj se v njegovih zilah se pretaka ona stara madjarska kri, katero so bili Rusi pri Vi-Iagosu ohladili; sicer pa je uze star in mnogo let v prostovoljnem prognanstvu v Italiji, tako da ne pozna ved Avstrije razmer in ne more Mti presoditi njej koristne politike. * Turki pod Sulejman paso, 40 batalijonov mocni, napali so z vso srditostjo in ljutostjo Sibski prehod, a bili so po junaski brambi ru-ske mocne posadke odbiti z velikanskimi izgu-bami. Turci utegnejo se naskakovati ruska ut-vrjenja. Ob enem je zagrabil Osman pasa iz Lovca od Rusov posedeni Selvi, a je bil v hudem bo-ju mofino pobit. Pravi se, da je Osman in vsa ujegova vojska popolnem obokoljena. Razne vesti. "Tatvina, izversena na jako derzni nafiinT se je godila 20. t. m. v tukajsnjej jezuitskej eerkvi. Tat se je najberze pustil zapreti o poldne v cerkev in je do-velj casa imel do stirib oropati Mater bozjo za verizico in uhaae, katerih vrednost preseza 100 gold. Govori se, da je tudi sv. Alojziju pobral vse drago- * * Nesreda se je pripetila preSli teden v tukajsoji po§tni hiSi. Mlada deklica je pala vsled lastne ne-previdnosti iz druzega nastropja ter si nogo zlomila iu na glavi tezko racila se, ,vendar je upauje, da okreva. Na sv. Gori pn Gorici bode dne 2. sept., kakor smo uze v zadnjem listu javili, posvecevanje novega iz marmelja uapravljenega altarja. NaproSeni smo, objaviti se sledeci cerkveni spored. Ob 6i/2 uri bode pridigovai v italijanskem jeziku stoke cerkve pro§t bar. Codelli, potem sledi poswcenje altarja in ma§a, darovana po knezo-nadslcofn; na to bode slo-venska pridiga in peta maSa s zah?alnico. Porotniki za prihodnje zasedanje porotoikov, katero zacne 4. pr. ni. ob ». uri zjutra, so bill presli teden iz/iebani. Sreca v nesrecl. Oai dan vozari nek kt^ijsiz memo potoka Kon*na iz Ghetta ueprevu'no i« voz u-dari z ojnieo ob zid tak«, da je koLijaz odletel iz vo-za f;cz zid; vendar se mti nij ni^csa zalega godilo, kr.fti toliko pamrti mn je Se bilo ostalo. da nij Izpu-stil vajetev, na katcrih obvise&ga je koaj prav potrp-zljivo toliko dasa derzalT da so prihefeii Ijudje na po-niofv -katerL-so-ga.na_T»jetih__iz... Korena potegnili. Konj in voz se tudi liista m(- poskodovala. Zanlsaalft bmle posebao hisne posestuiket kateri imajo svoje hise za mesnicami C?ia Morelli) v so-scSLini nunskega verta, sledeea st?ar. GoriSki sedanji 2npan je nninrei stopil v dogotore z nunami, da bi odstopife nekoliko verta, lelefega proti mesniski uliei, ondotnim hisaiiii posestnikom proti odskodniiii. Kakor javlja nL'Isonzo," se poravna stvar z nunami za gotovo pwv gladko in one bile doM sedaj toliko pro-stora zadej, da bode waj zrak pa tudi svitloba imela nekoliko vefe prostega vhoda v one bi§e nego do sedaj, kar je posebno iz zdravstvenih obzirov ved kakor potrebno. Sloga, povsod Sloga, eeravnose neprav tenie-Ijita, se je dosegla mej takozvaniroi Mlado— in Sta-roLehi v Pragi, kajti vsi narodni vodje pod glavnim vodstvom znanega dr. Lad. Jtioger-ja kliSejo svojemu narodu, naj dopolui darove in prineske za zidanje ve-likega, Leskega, narodnega glediSca v Pragi. Na Kraoj-skem se pa baS razgovarjajo po Hstih o mogoeosti sprave mej tamoSnjima narodnima strankama, katera bi menda ravno po zjedinjenji „Slov. Naroda* in jjSlovenca54 v jeden sam dnevnik kri in meso postala, Iz Krasa se nam pise: Na gorojem Krasu in, kakor se sliSi, tudi drugod, je zaicla su§a pritiskati; njezni ajdovi eveti povesajo svoje glavice k svoji ma-tcri, kakor bi hoteli potoziti, da je ^eja neprenesljiva'. Letno zito je KraSevce §e precej obdarilo, ako pa v kratkem dezja ne dobimo, bodo jesenski pridel-ki zelo piflh Glavno shodiSCe rotnarjev kraSke zemlje v Re-pentabru dne 15. avgnsta nij bilo, akopram jib je priSlo tlosta iz Istre, Tersta in sosedajih kraSkih ob-Cin, tako obilno obiskovano kot druga leta, demur je najberze pomanjkanje denarjev krivo. Krasevcil Optistite gostiine in plesne veselice, ker stane oboje mnogo denarjev, zaduje pa marsika-terikrat tudi Se bolezen prineso in prouzro6e prepire in tepe-^e. Hranite raji denar in upotrebite ga za v-sakdanji zivez in za po§teno placevanje davkov, da vam ne bodo prihajali vojaki na vrata terkat. Kobaridski narodnjaM napravijo 26. avgu-sta t. 1. besedo pri 2ganu se sledecim programom: 1. LovCeva pesen;2. Deklamacija; 3. Ponofini pozdrav, samospe? se zborom; 4. Mutee, veseloigra v 1. deja-nji; 5. Bled — me§an zbor; 6. V spanji — veseloigra v 1. dejanji; 7. Siv oblak — me§an zbor. V-stopnina k besedi 25. kr. K tej besedi vljudno vabi vse narodno obcinstvo veselicni odbor. Iz Tolminskega doSlo nam je prepozno po-rocilo .o Besedi tolminske eitalnice v nedeljo 16. t. m., pri katerej je sodeloval tudi Goriski Slavec. Pri-nesemo ga v prihodnjem listu. Nova slovenska knjiga je izSla ravnokar v J. M. Pajkovej tiskarni v Mariboru: Marjetica, izvi-ren roman. Spiral in nalozii Ant. Koder. Onesrecil je v nedeljo 12. avgusta biv§i di-jak na GoriSki kmetijski ioli in iz§olani ekonom Anton Podgoraik. Bil je oskrbntk pri graj§caku Gorupu v Fiamicelu na Furlanskem. Kupil si je revolver, da bi za vsak nevarea slucaj pripravljen bil svoje kiv-Ijenje proti nekaterim zagi'izenim laikim sovraznikom bratdti. Orozja §e nevajen in vadeL se ga stoprav sprozi se ma proti volji in krogla ga slugajno smrtao zadene v glavo. Pri rabi strelnega orodja pafi ne mo-renio biti nikdar dovelj previdui in varni! Varujte se sleparjev. Oni teden je policija zopefc zasaCila nekega italijanskega sleparjat s polno moinjo ponarejenih desetakov. Umi se, da so ga de-jali pod kljuC. Zalivala. Vsem castitim udom slavnega pevskega druStva ,,-Slavec*, ki so blagovolili aodelovati pri tukajsnem koncertu due 19. avgusta t. 1. pod vodstvom mnogo spo§toyanega pevovodje, gospoda profesorja Hribarja, Kobari§kim gospodicuam pevkinjam in vsem doslirn gg. gostom izreka lskreno zab,valo Odbor Tominske eitalnice. RazjuY pisarskc (dninarske) sluzbe pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Sezani z letno placo od 400 ozi-roma 450 goldinarjev. Prosilei za to sluzbo imajo vloziti pri o-menjenem glavarstvu doticno prosnjo do 5. sep-tembra 1.1. in dokazati, da so popolnoma zmozni slovenskega in nemskega jezika in da imajo tep rokopis. Semna 17. avgusta 1877'. Za neko druz4no v Terstu se i^e u6i-telja, ki bi imel poducevati v prostih urah 3 gimnazijske detke. Zmozen mora biti nemSkcga in italijanskega jezika in se zjutra od 6 do 8 in popoludne od 3 do 8 lire z defcki baviti. Xatancje pod J. II. E. post, vest Tcrst. Oznanilo. Andre j KauLiL iz Cekine h. St. 8 prodoja svoje premozenje, namree biSo z enim nadstro-pjem (spodej so 3 sobe, 2 kleti in kubinja; zgo-rej 4 sobe in sobana) hlev in stog za zito, 2 Lebelnjaka na preksoncji, polja za C krav, njiv 4 do 5 in gojzda 8 do 9 oralov. Blizo hiSe je tudi voda. Staitovanje je za gospoda ali za kme-ta. Cenjeno je premozenje za 11 tisufi goldinarjev. Oznanilo. Podpisano ziipanstvo uaznanja, da bo due 15. sept, tekoeega iu vsacega naslednjega leta v Dornbergu letni terg za zivino in razligno drugo blago. 2UPAXSTVO V DORNBERGU, 16. avgusta 1877. Josip ^inigoj, ^upan. \aznaiiilo. DEPOUeBEOIU, livarja zvonov v Goriei in, Vidnui, priporoeata, naj bi se ne zamenjavala firma De Poli e Broili, dobro znana po svojih do sedaj vlitih, dobrih in na razstavah v Rimu, Londonu, Trstu, na Dunaju, v Filadelfiji itd. premijiranih zvonovih, predstavljena po BDe Poli Giov. Batta e Broili Sebastiano" z gosp. Luigi Broili v Vidmu, kateri nij nikdar bil v druzbi 2 njima. V Gorici, 10. avgusta 1877 NB. Naslov (adresa) za Gorico: Gospodje De Poli e Broili pri od-vetniku dr. Verzegrnassi. J^stWK, iztt&YateJj ic njednik; YIKTOB DOl^NK^ — TisHftr? MAIWHa" v (rorici,