ВдшшапкпБо^ 8 ћитижжцр« Мжжж*,*# М, 9овШЛ m и Deuugvnm #m ммнм таЛпг) попаШеИ Ml «,— fMl Bam (#imiWWM#ni BU MM ЏшЛЛдЛЛж лшнмтттвт dw ZWbm* fl* dm omoMolemiho ISooat vemtai ввг вОЈаМтл тЛ tm Ш ». Лет ТЛвЛеоОт MooaW wiwotwihh M. НгаМмиу. 4. Уотвмћсг IMt 4. Metna nemška ffftrnmhfl |e prekrMlala vse sovraise načrte Priznanje pred Spodnjo zbornico Churchill ie priznal liasko svoiih prerokb - Po nujnem pozivu podaljšanje nofranjega miru Stockholm, 3. novembra. Winstonu Churchillu fe zelo močno do tega, da se volilna perioda ne pr^ne, dokler še traja vojn«, ki jo je on zasnoval. Vrhu tega mu je Se izredno do tega, da oataw na svojem položaju. Zato je naslovil pri začetku drugega branja zakona o podaljšanju zakonodajne periode dosedanjega parlamenta nujen poeiv na Spodnjo zbornico, naj ohrani notranjepolitično premirje. Pri t«m so mu uSla nekatera priznanja o vojnem položaju, ki so za nas zanimiva in dragocena, da jih moramo pribiti. Tako je izrazil svoje prepričanje, da ni računati a kakšno politično vstajo v Nemčiji. Dogodki .20. julija so ga torej poučili. Nadalje je odkrito izjavil, da je vse njegove preračune o koncu vojne imičila nezlomljena moč nem Ske obrambe in Se nadalje zagrizena volja nemškega naroda, da hoče prebiti vojno do končne zmage. Spominjamo se Churchillovih besed v spomladi, da bo vojna končana, »preden bo padalo listje«. Spominjamo se nadalje tega, da sta generala Patton in Montjomery stavila, da bo vojna končana 31. oktobra; namesto tega je nastopila za Anglo-Amerikance najbolj krvava faza vojne. In Churchill mora idai pred Spodnjo zbornico priznati, da se mora smatrati »poskus«, dolomiti datum, ko bo vojna z Nemčijo službeno izrečena kot končana, samo za ugibanje«. Britanski ministrski predsednik postavlja s tem svoje mejnike znatno nazaj in se nalašč izogiba temu, da bi še enkrat navedel kak rok. Pri tej priliki Churchill tudi ni mogel preiti silnih nemških nasprotnih napadov, ki so ustavili anglo ameri&kl pohod. Tudi težav z novimi pošiljkami, ki jih imajo Anglo-Ame-rikancl In ki jih je v prvi vrsti povzročil uspešni boj naših oporišč ob Rokavskem prelivu in Jadranskem morju, ni mogel za-molčati. Opozoril je zbornico na to, da je treba storiti še veliko dela,—da bodo zopet Popravljene luke In Izgrajena služba novih Pošiljk, Tudi kar se tiče vojne z Japonsko, je Churchill smatral za umestno, spoprijaz-nltl se z mislijo, da se je »treba vojskovati t Japonci še nedogleden čas naprej.« Angleška Spodnja zbornica je potem v torek zvečer brez posebnega glasovanja — kaj drugega tudi ni bilo pričakovati — sprejela zakonski predlog o podaljšanju dosedanjega parlamenta za eno leto in je tako tudi Во1даг1]д po prejetem udarcu s kijem Zaflreb, 3. novembra. Objava pogojev premirja za Bolgarsko, ki se je šele v soboto izvršile po radiu v Soflli, torej 36 ur po prvi objavi moskovske radlooddajne postaje, je povzročila v bolgarski javnosti globoko po-bltost. Na ulicah glavnega mesta skoraj ni bilo človeka, ki ne bi imel solz v očeh, in zlaeti v zelo številni macedonski koloniji je obup im ogorčenje zaradi :gube njihove ožje domovine, ki se je bila združila z bol-garsto matično deželo in pride sedaj zopet pod tule gospostvo. Dočim so smatrali prej dan miru v Neuillyju kot dan narodnega žalovanje Bolgarov, bo v bodoče 28. oktober, ko to morali v Moskvi podpisati te neusmiljene pogoje premirja, označil Golgoto Bolgarije. Najtežje občutijo dejstvo, da kljub temu, da je sedaj nastopilo tako zvano premirje, vojna za bolgarsko armado še ni končana, ampak da se šele zdaj prav za prav začenja, ker je Bolgarija pod poveljstvom Sovjetov prisiljena k boju proti Nemčiji. Očitno )e, kakor ugotavljajo skoraj vsa po ovinkih iiz Sofije semkaj došla poročila, po objavi moskovskega dlktata razširjajoči se • nacionalni odporni pokret na Bolgarskem Zopet dobil nov vzgon. Georgijevovi vladi fte bo lahko izpolniti tiste točke pogodbe, kjer je treba tudi sodelovanja prebivalstva. Beneševa ura je odbila Braltalava, 3. novembra. »Slovak« se bavi °l>težno I krizo, ki se je pričela razvijati ^ Lon^nu okrog Beneia. in piše, da je že ?*ibila ura temu' političnemu pustolovcu. Y govražnem inozemstvu spoznavajo .•dno bolj, da Slovaki odklanjajo Beneša ^ .da je položaj sllčen na Češkem. »Bližnja v?*'očnost zahtevata od Slovakom večje ob-ђ J^osti«, piše »Slovenske prav,da« v da v ^lem uvodniku. Slovaška je živela doslej silil vsega Uporniška akcija jo je pri-da »i pritegne pas. Nujno bo tudi, da 'iejo Slovaki sami v boj proti uporni-boni Cediti proti Cehoslovakom, bodisi proti -X '*«vikom "Boj ne bo zaman Vojna se bo drugače obrnila. Ta čas morajo zaključuje list, »Izkoristiti zase ter e^ti kt» ^ boriti ustrezno podaljšala dobo vlade notranjega miru. V predidpč! debati, so številni govorniki Izrazili svoje razočaranje glede tega, da vojna vendar ni končana jeseni tega leta, kakor so splošno pričakovali. Zlasti se je zdelo, da imajo razni govorniki vtis, da so jih pristojna vojaška mesta napačno poučila. Bil je nedvoumno napovedan konec vojne proti Nemčiji, in šele sedaj, po reakcijah na za-padnl fronti, presojajo pravi položaj zopet pravilno. * Komaj nekaj tednov je od tega, kar je nek znani anleriški vojni dopisnik izrekel tisto besedo o zadnjih Mo metrih, ki jih mo- rafo sevezaiki $e prehoditi, de bodo potom končnoveljavno Icoraikali skozi vrata zmage. Taki glasovi so medtem zopet utihnili. Iz-treznjenle v javnem mnenju naših nasprotnikov na Zapadu je bilo precej kruto. Vsi časopisi so pisali članke o tem, da bo imela Anglija zimo brez obstreljevanja z »V 1«. Zunanji minister je bil napovedal, da bodo ukinjeni predpisi glede zatemnjevanja. Podoba je bila, da se bodo izpolnile pro&nje glede že dolgo zaželenih dopustov za deloma tri do štiri leta v prekomorju bojujoče se anqleske čete. Churchill sam je dal najmočnejšo hrano splošnemu optimizmu s tem, da je v vsej javnosti večkrat napovedal konec vojne še za leto 1944. Razočaranje, ki je nastopilo po prevratu vojaškega položaja na Zapadu v smislu dalekosežne stabilizacije nemške fronte, je po predležečih poročilih Angleže in Severnoamerikance očitno zelo hudo zadelo. Mi Nemci smo se že davno odvadili, da bi imenovali določene roke glede konca vojne. _ Vemo, da moramo prebiti bodočo zimo, šesto v tej vojni. Ne vemo pa. keda bomo na tem, da bomo mogli zopet udarit' nazaj, da bomo sovražnika končnoveljavno prepričali o tem, da nas ne more zlomiti Tudi sovražnik je med tem vzel na znanje besede Reichsfiihrerja da naše vodstvo nikakor ne namerava vztrajati v defenzivi ampak da bo po končanih pripravah tehnične in materialne prirode prešlo v ofenzivo. Moj zaveznik Mnoge je prelepila igra tolpe zarotnikov, M se jim je posrečilo uniSti rusko cesarstvo in vladati sedaj z železnim korobačem. Ti mislijo, da bodo z nekoliko sreče isto lahko napravili tukaj (na Angleškem), dobili državo s silo v svoje roke in jo potem držali s terorjem pri tleh. Ruski boljševiki jih stalno priganjajo, naj to poskusijo. Pošiljajo jim denar, pomagajo jim organizirati, učijo jih, kako se naj zastruplja duh naroda in kako se naj uganja propaganda revolucije. \ '.".'■iston Ohnrrhill. koncem mala 1037. ,Хч *»4 'k* Popolno zasužn'enfe Bolgarije Pogoji premirja so hujši, i(al(or za Finslio in Romunijo Berlin. 3. novembra. Sedaj so objavljeni pogoji premirja za Bolgarijo, ki jih je podpisal Višinski. Prekašajo najhujša pričakovanja. Za nedoločeno dobo ostane država podjarmljena. Nobene koristi nista prinesla prebivalstvu Georgijevov puč In brezčastna podreditev pod voljo Moskve. Zaman je opozarjal bolgarski zunanji minister Stajnov ob začetku moskovskih pogajanj za premirje na to, da se je vlada trudila, da že v naprej izpolni zelje Sovjetske zveze in njihovih zaveznikov. Odgovor, ki ga je dobil, je diktat premirja, ki je kljub nasprotnim Reu-terjevim trditvam ostrejši, kakor pogoji, ki so bili naloženi Romunom in . Fincem. Premirje obsega devetnajst točk. Mnogo določb so Bolgari v resnici že izpolnili: vojno proti Nemčiji, razorožitev čet, ki ne stoje pod poveljstvom Tolbikhina, izpraznitev Severne Grške in Macedonlje, v kolikor Tol-bikhin ne določi kaj drugega. Izročitev vseh ptmorskih in zračnih oporišč Sovjetov, popolnoma svobodno gibanje sovjetskih čet v vsej državi, izpustitev vseh ujetih politikov levičarjev In državnih izdajalcev, narobe pa aretacijo vseh naclonalnomlslečlh sil in sllč. Poostritev je nastopila na področju tako zvanih popravil: niso imenovani nobeni določeni zneski, ne nalagajo se nobena obročna odplačila. Namesto tega se začenja neomejena dajatev reparacij: Bolgarija mora nadomestiti vse škode, ki so nastale т Grški In Srbski Macedonlji ter v Tracijl, Bolgarska mora nadomestiti vse škode, ki jih je utrpela lastnina zaveznikov vlolgariji. Bolgarska mora izvršiti vsa stvarna in gotovinska plačila, ki jih zahtevajo zavezniki v državi. Bolgarska mora zaslguratl za zasedbene oblasti svoje industrijske tvornice in svoja prometna sredstva, svoje zaloge In plačilna sredstva. Bolgarska mora opraviti vse dobave in dajatve, ki jih zahteva vrhovno povelj stvo Tolbikhina. Politični brezpravnosti sledi torej materialno izžemanje! Z devetnajstimi točkami si je Sovjetska zveza ustvarila^oporo, da tako rekoč zakonito razpolaga z vso Bolgarijo, '.'.»o, kar Bolgdiska sedai dobavlja in- daie-naj bo samo delno odplačilo na vojne odškodnine, ki' se bodo šele v bodočnosti ustanovile. Dobava ljudi za sibirska taborišča se mora dozdevno tudi smatrati za delno od plačilo. Razkosanje in obubožanje Bolgarske se vrši pač v etapah' Ce London hvali to postopanje kot posebno človeško, je s to sodbo samo dokazan razpad mednarodnega prava. Premagani narodi nimajo nobene pravice, zahtevati zaslguran obstoj. Rooseveitova brca de Gauliu Stockholm, 3. novembra. Kot javlja Reuter iz Washingtona, je izjavil predsednik Roosevelt na sestanku z novinarji, da Francije ne bodo pritegnili k povojnim razgovorom o »svetovni varnosti". Rooseveitova izjava prav nič ne preseneča, ker le znova potrjuje zlagano in cinično ravnanje Anglije In Zedinjenih držav z vsemi, ki so mislili, da lahko od teh osrečeval cev sveta v Wanshlngtonu In Londonu kaj pričakujejo. Beda in lakota, gospodarsko izkoriščanje in izročanje boljševizmu, to je % a pm ШШ % ■Ш »Za tistole zaveso« »The Philidelphia Inquirer« USA., z dn« 1. junija 1940. leta prikazuje trojanskega konja, ki so ga ameriški komunisti pod vodstvom Earla Browderja spravili v Zedinjen« države in ki je prikrit z dozdevno mirno zahtevo po novih pravicah za delavce. plačilo, ki ga dobivajo vsi trabantje Roose-velta in Churchilla. Zeljo, da bi po vojni zopet smela govoriti v mednarodnih vprašanjih, pa je Roosevelt de Gaullovi Franciji gladko odbil in s tem brutalno preklical vse obljube »velike demokracije« francoskemu »zavezniku«. Vesoljni potop nad Walcheren — Velik zločin zaveznikov Vojna besnost proti Nizozemcem, ki so brez obrambe - 35.000 ljudi izročenih morju - že 5000 smrtnih žrtev Berlin, 3. novembra. Angleški bombniki so sistematično uničili nizozemski otok Walcheren in preplavili pokraiino, ki so {o doslej prištevali k najrodovitnejšim ozemljem in Ici je dala 35.000 ljudem domovino in kruh. Jesenski viharji v Rokavskem prelivu so pognali morske valove z ogromno silo čez Walcheren. Cele vasi so propadle, ljudje in živina plavajo mrtvi v vrtincu bučegega morja. »^odo.r s« troi ob#to4 lo M svojo Kakor trdnjava leži otok , Walcheren pred dolqovsino delto Schelde in zapira dovoz v Antwerpen. Skozi stoletja so nizozemski ljudje delali na tem, da pridobijo zemljo v boju proti morilskemu morju. Walcheren je postal rodoviten otok z mnogimi vasmi in približno 35.000 prebivalci. x # Tiha samota tega otoka se je končala, ko I# dobila 1. kanadska armada, pojačena s 1. britanskim zborom in z eno poljsko legijo, začetkom oktobra nalogo, da vzame ustje Schelde in osvobodi morsko pot v Antwer pen Generalni poročnik Martin ki je glav nI vojašk' sotrudnik 'ondonskega lista »Dal ly Telegraph« je opisa' nalogo kot težavno in dolgotrajno Štiri milje širok rokav Schel' de pri Vlissingenu nasproti otoku Walche ren bo ustavi) armado noben način ne koristi nič poplava Walcherenal Tako je pisala v »Dally T^legraphu« že dve netletji priznana vojaška avtoriteta Ze Anogc dni so skupine britanskih bombnikov podvzele sistematične napade na jeze otoka, in vojni dopisniki istega angleške ga &asopi«a so triumfirajo-č oznanjali, da so najgloblja mesta otoka že poplavljena. V do-glednem času pa bo, če bo plima dosegla svoje največje stanje, otok popolnoma poplavljen, razen nemških oporišč, napravljenih na višinah. Edina vojaška naloga, ki so jo stavili Kana-dijcem, je bila izročitev teh oporišč. Ze ob začetku zračnih napadov so, kakor so poročali angleški vojni dopisniki, uvideli, da se ta namen ne da doseči s poplavo. Kljub temu so nadaljevali ž metanjem bomb na jeze in zmagoslavno oznanjali: »Luknja se je razširila na 130 yardov, morska voda vdira v divji povodnji.« Zračni snimki v angleških časopisih so odkrili strašen prizor vdirajo-čega vodovja, v nato sledečih dneh so nadaljevali z bombardiranjem Niso vedno zadeli jezov, cele vasi sp popolnoma porušili. Vsi napadi so se izvršili v namenu, da bi predrli zaščitne jeze, da bi se doseglo največje uničenje. Otok Walcheren stoji danes dva in pol metra pod vodo. Približno 5.000 Nizozemcev je nailo smrt v hladnih valovih. 30.000 jih obupno bori >• Bvojt iiTlimj«. Жажм агмН- Sče malega glavnega mesta na otoku i« al poplavljeno. Jesenski viharji zaganjajo mor^ je z največjo silo na kopno in razrijejo orne zemljo. Spričo vsega tega je bil canterburySki Skof še tako drzen, da je odredil v angleških cerkvah prošnjo službo božjo za nizozemsko akcijo, in kot plačilo za svoj pristanek k opustošenju Walcherena je dobila begunska kraljica Wilhelmine eno izmed najviSjih angleških odlikovanj: the Order of the Garter. Imela je žalosten pogum, da |e izjavila T angleškem radiu: »Slišali ste, kako se moja ljuba država opustoši in poplavi in kako še trajajo uničAja v nepregledni množini.« In kljub temu je končala s pohvalo angleškega naroda in z obdolžitvami Nemcev — i«tl dan, ko so izšla v londonskih časopisih nova poročila o opustošenjih na Walcheren z naštevanji odvrženih bomb in t slikami o blaznem uničenju ljudi in živine. Londonski »Dally Telegraph« dostavlja tem еШгат še, da je to prostovoljna žrtev, ki to vzame nizozemski narod nase za svojo osvoboditev. Angleška perfidnost je sedaj aa svojem vižku. Podjetje, o katerem so priznali, da je vojaško brezplodno, izvršijo z nečloveško uničevalnostjo sistematično in z načrtnim stopnjevanjem, vtem ko skušajo nizozemskemu narodu dopovedati, da je to njegov voiol prispevek na atMmt Angležev. rnmm # аш, m. KAKAWA4KB1C ВвТИ SotMte, 4 mmwukfa 1X4. V oktobra iseslrelipiih 739 anqlo-ameri^kih letal Sri№ jHoji fMNi ii Tiso« SQvj«0 so v *«№ #6 »UeiNiiakev 0(?»гкоаддМ1149 Wehrffli«:ht i« dn# J. Пфует1»г* ођј«у}19: Na »• l^ojuje)« ««(# čete n# obeh ;*f»neh p^jfkr^ipejše WfsWefhel^* za v##iw pe<^ »*№lie. V mpMičču »eyffo vzhoda« od Brugjgeja s« (?krćena p4>««^]c« na ozkem prg^tory še vedno zagrizeno upira. Na večinoma p»pl«v4jen»m Walcheren stoje naši grenadirli v srditih bitkah s sovražnikom, ki se je izkrcal tudi n« s»DJui»*» jM» »1о)(л. f.wpyg# pogjpve# da bi si od Siid-Bevelanda izsilili #f4h^ Waichef««, вшо razbili. Ob Spodnji Maasi je bojno delovanje nekoliko popustilo. Nsše divizije so v položaju svojih mostišč fevrpii# боуга?џ1Ј> oklop-njakov. Zapadno od Brede #mo odrezali #fwra;aib #Д, ki bg Jiw«:lu ugo#©.bjjene. Brzi čolni S9 v pretekli PO^l torpedir^li na morju pri Ostende dva bri-tae«k« p»f»ika JI prvimi pošiljkemi » rkup-np $00 bft 5да»1гв se labjfp, d# w if «д« Izmed teh ladij potopija. Vrhu tega so pred-straini 4oini in iskalci min pred nizozemsko сфа1о p^tOT>lU dy» bnt«w»k» br*e ^oipa, »#' tr#tjeg» % Qb$trejjev?n1em z^Sali in dv* drvga poškodovali. V ustju Schelde eo naši г«св(г«1д1 čolni potopili дек p#r#ik t тЈиМ^^јв Џ 2000 >)rt ip drug« џд^хл^џ* vojna yo;il*. N$ pbeh straneh Stplberfla so so v Htiem oqoju zrvilli napadi ■avernoanveri-SklH i»*t»Jio«oy, Vzho^M o4 Pont e Mov*, #om* ter y a^^dovih да «tr#»eh B$cc*T rata so se na široki front; razvili silqi boji. Šele po premenljivi borbi jn znatnih zgubah oklopnjakov je covra^nik pridobil nekaj sveta. V gozdu pri Mortagne smo razbili njfg9v* n*p»4«. џ 9r«4nU fuUj# poroC»|« k • oM#-#tr$m«k** (fyidwifkem 4#lov»»jw, ;I»*U v ob#|ni>» *4#*k№, F9»»4ke Flwop* lapsdne od lt^o4o«* j« o$i«tiU ptpk »pvr»li>ik*. N« otoku M>lo» M tr#j»je boji. f9 (;krc*m|v #Rgi4#k)h čet (m nil Ifomvm*' »tičAjb tolp n* 4aim»t*m«k) ob*U m«4 fplitoTO, Metkovičem i« Dwbrovp*pm so «• R##i «4r*4i 99 чкахц o4m«k' nil; ргјрг4у1ј*п* gwfk" v ph#(, nem p#*w v Sr«4»)em nM« i»i» гпџџџ |г*;|)ј|е b@(g4r#k# n«P*4« V%h94M# o4 Var4»rik# 4вКпв in v prpfterv pri Priltini, Boleari «0 wtrp«U lfrv»4# Tu4t bel)' 8eyi#ki n,g#4i y ;#p#4n# Mer#vii *9 esult )»rra. ZMni vejaški JtritiJf С)ГгШ FsUf M bsvi r ČMopisu L«n4*«s N*w«« z «в)аШж peložajtai Ллчрк»^1жмм4*мима*у M Zapsdu in P9WPP pddebHv* £•» w Wpwdlp, Fall« prisMve, d* |# p»rax Nwrntii# «0906 мшр le Џ0 *pirj«tpa> рошгШ, »»dslievatl p«b«d v Vzhođml Fnteiji ia м РвЦ- џквт, IržlfPM (ф ChvrcbiU W tio'kvi obVMtil Stalina o načrtih, po katerih bodo Aaai** AjMritupql M ZspMiw $# Лжј(« #*р#и v»« #i)«. Predlagal je, naj t« poskus ipremlja »ov-»Umtiv» »t> fredpji k0mtl. Te i« мНпа Sama, M nam preostaja le r tej zimi, is fm, še te«« *e uvidi«*«. t#k# zaključuje CyriU Falls. On priiifja potem de nadaljnjega «p«zna-nja, da sta nemoč zaveznikey, spraviti v red prog« la nove polUjl^e, zlasti p« n^mika obramba v okolici Antw«rpna. odločil« e tem, da s« vojska lfA4. leta n« konča. To j* hud udarec, k«r ■« v zav«zniik«ni taberu trdno računali s t«ni kone«m. N«mtka obramba pristanišč v Kekavsk«m prflivu in genialno izvedene razrušitve tistih luk, ki so jih Nemci kontno prepustili Anglo Ame-rikancem, so vzrok za te, da stvar na Z«' padu ne gre naprel. Povrh napravico epera. cije ob mejah Porenja v resnici vtis velik« potrate sil. Da bi se dosegel zaveznikom tako potrebni hitri kon%f vojnt, bi s# moral izvršiti ma|gkr#|n«|š| prittsk ПР Nemčijo «d Vzhoda, Zapada in Juga. Ne glede na to, da le sezona vojneg# pohode ž# 4*1*6 napredovala, tako zaključuje Cyrill falls, bodo na-d^.ljnje %akasq),iv# Nemčiji dole le io vsč prilik?, d? 9i#čl §vo)8 pojisije, Mob)li%#cl|a vseh n@m#kii) sil, ?i3sU ppsuvltev betsljo-noy Veijfsstvrms bedo zeip ugpdne včlnko-val« za Nemčijo Zavezpikl moralo z?ra/ii tega tvegati največje napore. Ostr« hrttika f«««r«|a V poročilu O bojnem položaju na Nizoz«n>-sk«m očita e«neralni r poročnik Martin r >Pally TelvOfraphu« Anelo.Am«rlkanoen», aU. bi ce bili morali po zlomu fronte v Norman* diji (akgj lotiti zavplevanja prl*tanl*č, ki «0 potrebna za končno ofenzivo- NajbliSII ci« Hi laveznilfov bi bili morali biti Antwarpen, Rotterdam in Amsterdam. Morali bi zato oara« dotpčiti vat ai|e na to, da pridejo tja na obalne geste Hkrati bi bili »9ve«mki morali mia« liti na to, da I# prekoračeni# nemikt mtia siptr dala dobro gaaio, da pa n* pomaga do-biti volne, ie niso zagotovljen# nove po« šiljke. Iniciativo ima Nemčija Vojaški ooložal s« I# tako na lapadni kakor na yzhpdrji fronti vidno spremenil v pri-loEf neinšifega #.eich$, ugotavlja vojaiki kri- tik jpsRslcvQa £3sopi«a »Informaciones«, Pane# se tojuleio, teko pravi komentar teg» Ii$U, v bližini nemike trdnjave, namreč tam, kj#r heče GeneralfeWmarschall Model, Izza zmape pri Arnhelmu je pršila iniciativa nemško vodstvo in celotna slika operacij se le močno in oJsčutno spremenila. Sličn« situacija se mora ugotoviti tudi na Vzhodu, kjer se je dramatično napovedani sovjetski pohod na Kčnigsberg -le samo ponesrečil, aippak špf«menli 0&Л6 * umik. čeprav *o sev|*t«ki ffenarali napeli vae sile, da bi do> aeqrli avoje smele Sovietl o iiasku na Vzhodnem Pruskem Vrhovne poveljstvo Moskve )e d«Jo temeljito razlago položaja na vzhodnopruski frčati, V njej izjavljajo, da opravičijo razbitje sovjetskega mnoštvenega navala ob nemški obrambi, da so Nemci napravili v vzbodnopruskem obrambnem pasu posebno močna branike, ki praktično obvla« dajo vs?ko vas in vsako cesto, Ni nič redkega, da je okrog ene edine vasi in okrog cestnih križišč nakopičenih do 40 betonskih bunkerjev, Med temi leže široke minska polja, pri čemer velikokrat uporabljalo mine, ki ne re@glf#|o na Icktlne pripomočke, Ve» bremoe le tako odlično prikrit, ds I# neviden. Cetudt danes še nt nobenih sa- ne»lllvih poročil o globini teh obrambnih položajev, ne bo nič pre»enetl)lves(a, če se izkfliejo kot resnična nemška poročila, da )e mreta betonskih položajev razpredena do globine 160 km. Nemško vodstvo ]• na Vfhedno Fruiko poslalo avoje najboljše In r којц najbolj Izkušene divizije. Ministrski svet lonomljeve vlade je sklenil obsežno »višanje davkov. Vkljub povišanju cen in obtoka bankovcev pa so s» znl% žali dfvčni dohodki. I? števila davkoplačevalcev moremo sklepati, da |e na dnevnem redu, smotrno libegavanje davčnih obveznosti, kar tamkajšnji primitivni način Izter-lave le še oIa|šu|e. ( ZKtCALO ĆASA )' Xaker (##W# »f—rii« Domej, к> Цжроежк! bril čolni pri n«pe,ARC« porot* iz Rima, d« )• obtok bankovcev v zaeedeoi Italiii dosegel že 360 milijard lir. List te pristavlja^ da «« tituoitio aoepod«r«tvo v eeeedeni Italiji r«zvite v znamenju neprikrite inflacije. Da se razbremeni upravno uredništvo in priiudiio deiova* moči v justičiii upravi, |* nemški državni justični minister prepovedal •Orememfoe 4e)n#kih dr%ib aH komandtt-nih družb na delnice v družbe z omejeno zavezo, Justičoi minister navzlic temu lahko v spor«zuaiu z gospodarskim ministrom (popusti izjeme. Ukinjena je tudi določba, po kateri so doslej morale družbe z omejeno zavezo гмко leto v fanuarju predložiti regl-f trškemu £odU>£u tc6a* podaUce o družbenikih. S tem bo odpadlo poSiljanje tlsočev lor-mularjev jregistrskim sodiščem, Pnrikrst 9 vofxl fc v ZedhijeiUh državah uredpo objavil) nekaj številk o ameriškem Izvozu 0« zasebni račun (torej brez izvoza po zakonu o zakupu in posojanju). Ta za-sefoni izvoz le lani dosegel 2 ia četrt milijarde dolarfev, kar (e znatno več kakor r zadnjih letu* pred voino, ko izvoz ni dosegel polni dv* milifardl Američani ce hvalijo, dm imajo za povojno dobo znatno prednost nasproti Veliki Britaniji, ki je izgubile mnoga trijiča. V tel zvezi eo zanimivi tudi datkl. ki jih j« Iznesel angleški državni za-kladnl tajnik sir Anderson e angleškem izvozu. Iz teh podatkov ce vidi, da je morala Angllla v Interesu zavezniške vojne žrtvovati svoje Izvozne Interese In (e izvoz po količini padel na 30% predvojnega obsega. Po sedanji volni bo moral« AngU^a znatno pov«čati svoj Izvoz, £• bo hotel« uetv«rit1 ravnotežje plačilne bilance. Angleški Izvoz bo moral biti vsaj za 50% večji, kakor je bil pr#d vojno. Do*#a bo moral petkratne vred noit tedanjega izvoz«. Angleži sami dvomijo, č« bo te Angliji u»p#ie, ker je mnoga tržišča izaubil« v korist amcriikta« izvoza. Zato s« Anglija zelo trudi, da s* ne bi i# uničila uvozna (posebnost evropskih držav, k#r bi bil# f '#m znatno zmanjšan# angl#-šk# izvozn# možnosti. N« drugi strani pa s# kažejo Ž# obrisi anglo-ameriike povojne bro-b# za izvozna tržišča, Ipričo tailieč, ki jih ima Švica т prometnem pogledu pri Izvozu, je za Švico velikega pomena izvoz ur, k#r j« za ta izvoz potrebna majhna prevozna kapacitata in s# pošiljk# lahko i tovornimi avtomobili pošljejo preko Francije do španskih luk. Od leseni lanskega leta je izvoz švicarskih ur v Zedinjen# držav# prav znaten. V Ameriki vlada veliko povpraševanje tako za žepne, kakor tudi za zapestne ure. Zaradi uvoza švicarskih ur- se je pritožila ameriška indu-stril« ur, ki le trenotno zaposlena if izdalo-▼Bn|em rezntn aparatov za oboroCevalnv duitrijo. Ameriške tvornice ur se boje, da bo z uvozom švicarskih ur občutno zmanjšana možnost proizvodnje po voini. Vrhu tega si bo medtem švicarska ura zavojevala trg. Ameriška industrija ur se sklicuje na določbe proti dumpinqu. Kot dumping označuje finansiranje izvoza švicarskega izvoza ur. Zedinjene države plačajo švicarski uvoz ▼ blokiranih dolarUh, ki jih preko švicarske Narodne banko odkupuje država, da na ta način omogoči izvoz. Tako so švicarska blokirana dobrolmetja v Zedinjenih državah dosegla i# protivrednost 7 milijard frankov, ki jih Švica ne more uporabiti za uvoz ame-rišlcega blaga. Zato smatrajo Američani tak način Izvozne subvencije kot dumping. Dehle % ђКо nn bnrjii Pfipovfst, lipnel0 f>e/me lidfttlot Ffvf dni je kile vt#»tj, kajfpr da bi ## J*nai hal e#vor|ti # ženite, Bal», j#, da bi il dekle morda kaj domišljevala zaradi (#9#, ker |e on prišel na pomoč. Toda ta skrb ie bila nepotrebna. Lenka ga je smgtrala :a ve lil;# prtHjKineea In previsokega, da bi »i bil# UlSila, dvigniti pegl«de 1| njemu In Janez je tudi kmalu opazil, da se mu je ni treba otepati. Sili je pred njim plašn*|ša. kekgr pred komurkoli. Tisto jegep, ko je Lenka prišla v Nerjundo, je bil Jana* velikelirat na objsku pri rodbini oskrbnika na Plvakrl, in veliko pe 1# govorile o tem, da Ima vse upe, pestati tam zet Po-pplne gptpvq, da je imelo njegovo snubljenje ujpah. pa le postale ljudem šele e bešlpu. Tu je prišel oskrbnik t ženo in hčerko v N^r-lundo, {n bilo je popolnima jasno, da so se prlpeJjaU samo laradl tega, da vldlje, kako n*| bj se godljo Maidi, če bi #e omo-žila г j#ne#om Тч je bilo prvikrat, da je Lenka z bližine videla drkle, « katerim le je Janez hotel poroditi. Majda @e nI bila 30 let stara, toda njena posebnost le bik. da j« nihCe nI mogel pgaledatl, ne da bi mliiil, kakšna po stavna in krama gospodinja bo ona nekoC Bila le viiokoiraila, močne postave, plava jn lepa in na oči taka, kakor da rada skrbi %a mnoge ekfog sebe. NI b'U nikoli plašna ali zbegana, ampak le mnogo govorila in zdelo se je, da ve vae polje, kakor Usti, kateri ne qevwl rsd Nekaj ift le bila hodila v mesto v ielt in noiUa najlepše obleke, kar jih je Lenka ipleh kdaj videla. Toda nt napravila vtisa, da je nečimrna, ali da ljubi sijal- Ker Ia bila boga-a 'n lan«, bi «« bila P»' lahko v*ak dan noretila « višjega «(anu toda vedno je rekla, da noče roatati nobena li#e dama In sedeti breideln« prekrtianih rok. Hot«la s« je Mnešiil a kmetom i« ep^av« t|aU hI*# sama, kakor prava kmetica. Malda le j* zdela Lenki pravo čudo le nikoli ni bila videla nikogar, ki bi bil tako sijajno nastopal- Ne bi bila verjela, da je č!av«k lahko v vseh oairjh take popoln, In. Rdela s« ji j« velika sr#č#, da bi v bodočnosti liuiila taki gospodinji. Pri obisku oskrbnikov# rodbine je vse de> bre potakloi toda 6« s* j« Lenka spominjala na ta dan. i« občutila nek nemir. Ke so Bili tujci prišli, je bila ona stregla in nudila kavo. Takrat, ko je vstopila z ročkami kave, se je bjla oskrbnikov# gosea sklonila k nje-ni gospodinja in jo vprašala, če ni to dekle 8 hiše na barju. Ni bila posebno znižala glasu, tako da je Lenka razločno slišala vpr#. šanje. Mati Meta |e bila rekla, da. In tu je ona druga nekaj odgovorila, česar Lenka ni mogle slišati- Bilo le pa nekako tako, kakor da bi se čudila, da trpijo tako ostbo v hiši. To je Lenko хејо bolelo, skušala se je pa potolažiti s tem, da le te besede spregovorila mati in ne Majda. Neko nedeljo v viqredi je naneslo, da sta Lenka in Jane: šla skupaj iz cerkve. Ko sta bila ћоТ1а preko cerkvenega griča, sta bila sredi velike trume drugih obiskovalcev cerkve; toda kmalu so zavtll drug za drugim vstran in naposled sta bila Lenka in Janez sama, Tu se je Janez spomnil, da od tistega večera pri hlSi na barju z Lenko ni bil več sem. In SPomin na to, ga je sedaj dojel s polno silo. Zelo mnogokrat se je pozimi spominjal na to njuno prvo srečanje in pri tem je vedno občutil, da ga le spreletelo neka| sladkega in ljubkega. Ce je bil sam pri delu, si je navadno priklical v spomin zopet vso lepo noč) belo meglo, močno mesečino, črni goidni vrh. svetlo dolino in potem dekle, ki a je bilo objelo In se jokalo od veselja, Jim večkrat se je domislil lega dogodka, tem lepil se mu je *del, Ce pa le Janez doma v!del Lenko mgd dru^'ml zaposleno z delom In mvko, si te le (e*ko mog^ ored stavljati, da le ona bila takrat zraven Sedaj pa. ko je šel a nlo sam po poti od cerkve, «1 mogel opustiti telle, da bi tlla ta trenutek zopet tista, kakor dottčnl večer. S' Ltnk« i* ttkoj govoriti o Majdi. Hvalile |o I# močno, rekla, da |e na|l«pi« in пцјрат«1пв|1« dtkle v viam okolišu, in č#« stitala Jantiu, da bo dobil tako odlično ženo, »Mora* ji rači. naj m« la vedno puiti na Nerlundl«, ie rtkla- »Tako lapo bo, #lU' žiti taki goipodiAlt.« Jana* it I* imthljal *aradl njen* vn*-m*, a ji j* 1* r*dkob*i*dno odgovarjal, ka< kor da v mislih nI ravno pri stvari. SIcer je na bilo v redu, da se ji je Majde tako do-nadla in da ■* je veselila laradi njegove noroke, »To zimo si vendar rada bila pri naet« I# vprašal, — »Da, gotovo. Ne morem niti povedati, kake dobri #te hlll proti meni mati Meta in vi vsi.« — »Ali si kaj hrepenela po qeidu'« — »Oh d«, v začetku pač, ampak sedaj T)* več,« »Mislil sem, da tistega, ki je v gosdu doma, ne mine hrepenenje pe njem.« , Lenka se je na pol obrnila In cileoaU Janeza. ki j* šel na drugi strani. Janez se JI le bil v ladnjem času na olnoma odtujil, ampak sedaj je bilo v njegovem glasu in v njegovem smehljalu nekaj, kar je *opet spe-znala, Da, bil je vendar le ravno Isti, kakršen je bil takrat, ko le prlSel v njeni naj-V1^5M In >^'1 pm le ho- tel^oroAl v drugo, si je bila v svestl, da jI be ostal dober prijatelj in zvest pomočnik. Postale ji je tqko lahko pri srcu, čutila je, da bo de njega lahko Imela zaupanje, kakor de nobenega drugega, In zdele se jI je, da mu mora pripovedovati vse. kar se |1 je bilo zgodilo, odkar sta zadnjič govorila med seboj. »Tebi hočem povedati, da sem v, prvih tednih Imela na Nerlundl prav telke čase«, je začela. »Ampak tega materi Meti ne sme* povedati.« — »Ce hočel, da nat molčim, bom molč#!,« — »Le pomisli, da sem v lačetku Imela strašno demotežlel Bila sem na trm da b) roppt stekla v gozd« — .Dornotolje s) imrli? NI! чет mnenja df s' bila vesela, ker si bila pri nas,« — »Nleem mogla nič zato«, je rekla opravičujoč se. Uvidela sem pač, kak#na ereča je la mene, da smem ostati titkaj. Vi т*1 ate ћ1И tek« џН- jasni do mene, |n delo ni bile pretežko; kljub temu sem hrepenela. Nekaj me je vlekle in vabilo in me hotelo poveail v gozd. Zdelo se mi je, kakor da Izdam nekoga, ki le lm*l pravico do mene, če ostanem tu v dellnl.« »Morda je bil tO...«, je zafiel Janez, ampak sredi stavka je prenehal — otrpk, po katerem sem hrepenela. Saj sem vedela, da se mu je dobro godilo in da j* mati bila prijazna * njim. NI bilo nič določnega. Imela sem občutek, kakor da sem divja ptica, ki so jo zaprli v kletko, in mislila sem, da moram umreti, če me ne izpustijo.« »Glej, glej, torej tako slabo se ti je go-dllol« je rekel Janez in se pri tem smehljali kajti sedaj se mu je naenkrat zdelo, kakor da jo spet spozna. Sedaj je bila podoba, kakor da ni med njima ničesar, ampak da sta se lele prejšnji večer ločila tam zgoraj pri hlSl na barju. Lenka se je zopet smehljala, a nadaljevala potem a pripovedovanjem svoje muke. »Nobeno noč nisem spala«, je rs>-kla; »komaj sem se vlegla, Ce so ml začele teči solze, in če sem zjutraj vstala, |e bilo podzglavje popolnoma mokre. Podnevi, če sem hodila med vami, sem lahko zatrla jok« kakor hitro pa sem bila sapa, so me posilile solze« »Veliko si se že jokala v svojem življenju«, je rekel Janez, nI pa bil ravno videti sočuten, ko je to pripomnil. Lenki se je zdelo. kskor da hodi vee čas poleg nje In zadr> žuje smeh. — »Ne morel si niti predstavljati. kako slabo se ml je godilo«, je rekla in govorila vedno živahne!e, prizadevalo* si, da bi mu dopovedala. »Lotilo se me I# hrepenenje, ki me je odneslo od mene «*• me, Noben, trenutek •« nisem mogla ču* titi srečno NIČ ni bilo lepega, nič zabavne* ga, nobenega človeka nisem mogla vzljubiti. VI vsi ste ml bili ravno tako tuji, kakor prvi dan, ko sem prvikrat vstopila v aobo.« »Ampak«, se le začudil Janez, »ali nisi ravnokar rekli da hočeš ostati pri nas?« — »Da. gotove sem rekla to.« — »Torej sedal ne hrepeni« več po gozdu?« — »Ne. to je m\' nile. OwlravUea* aem. U počakaj, bol lalla (Dalje prikwta**! Sobota, 4. тоФмикж IMi. K A K A W A ir K E W BOTE 8ti— Ж. — itev. ST. Tsi prežeti fanatizma ljudske vojne li bo|i na Vzhodu 14-dnevna bitka - Kritični 22. Ql(tober - Neizmerne sovietsl(e zgube s potrato materiala, da nikoli takega, i potoki krvi *o boljševiki poikušali izaUiti prodor do Visle. S fanatičnim poirtvovanjem samega sebe жо se iim vrgli nasproti vedno znova nemški bojevniki vseh orožij in razbili sovjetsko napadalno silo, tako da mora nasprotnik sedaj, ko je izčrpan po neizmernih zgubah, začasno obstati. Na Vzhodnem Pruskem v oktobru. Že skozi dva tedna se bo|uje|o naše divizije v prostrani, z njivami in pašniki ter bogatimi kmetijami pokriti ravnini pred pravo vzhodno-prusko pomorsko ravnino. V žilavem In zagrizenem boju proti naskakujočim sovjetskim armadam In zborom oklopnjakov, v katerem se odlikujejo nešteti čini požrtvova-n|a In junaštva vojakov vseh vrst orožij, se bore v vsaki vasi in knletljl in stoje dan In noč pod bremenom vdorov, obkoljevanj In Ogrožanj boka v najhujšem topniškem ognju in pod napadi bojnih letalcev, ki se vrste v stalnih presledkih kakor po taktu stroja. Pred tem fanatizmom, ki ga podeljuje samo obramba svete zemlje domovine, so morali boljševlkl, ker so jih prisilile njihove velikanske, po izpovedbah ujetnikov vedno znova potrjene žrtve ljudi In njihove mejo ti-sočev prekoračujoče celokupne zgube oklopnjakov, vreči vedno nove divizije In skupine oklopnjakov v boj, dokler nI v zadnjih dneh mogočna potrata povzročila po-nehavanje njihove napadne sile. Nevarni prodor oklopnjakov Ko so že bili svojim četam obljubili nagli predor do Visle, so bili po U dneh najbolj krvavih bojih zadržani v obmejni krajini. Dne 21. oktobra zvečer, Sesti dan boja, so ie mislili, da stoje tik pred uresničenjem svojega na veliko zasnovanega operativnega cilja: prodora v globino vzhodnopruske-Pa prostora. Skozi neko vrzel fronte severno od romlntskega gozda so drdrale sovjetske brigade oklopnjakov in divizija strel-cev proti zapadu. Odredi nemških olrtopnja-kov so se jim vrgli nasproti, Na tucate »T 34« In »KW 1« je bilo odstreljenih pri Heu-Oeisdorfu, toda osem kilometrov zapadno od tam se j* valila masa proti cesti Goldap-Gumblnnen. Zaporni zapahi so driall Južno od romlntskega gozda so bile skozi široko vrzel fronte močne sovražne čete na Pohodu proti cesti Treuburg Goldap. Usoda bitke za Vzhodno Prusko je stala dne 22. ф oktobra na preveslci. Ce hitro In odločno Uvedeni ukrepi nemškega vodstva ne bi Uspeli, se posledice niti ne bi mogle zamisliti. Vsak, to sivo megleno jutro nastoplvil nemški bojevnik si je bil v svestl veličine te odločitve. Štiridnevna bitka, ki se je sedaj začela južno od Gumbinnen, se je končala z velikim uspehom: v trdih bojih so se združile bojne skupine, ki so sunile od se ■'•ra in juga proti 3roBwaltersdorfu, In tvorile trden zapah oklopnjakov za hrbtom sovjetskih prodrllh skupin. Oklopnjaškl grena-dlrjl In lovski bataljoni, ki so sunili naprej Iz Gumbinnen, so vrgli boljševike nazaj Ob Angerappi je bil zadržan njihov pohod pri Nemmersdorfu. Nemški zaporni zapah j« zdržal kljub besnim napadom od vzhoda in zapada Hrabrost £et in umetnost vodstva so bili Izsilili odločilen preokret. Veliki prodor, ki je bil začet s tako ogromno potrato in žrtvami, ge je ponesrečil. v Napadal klin s« ]• »lomil Namesto, da bi korakali proti Gumbinnen In Insterburgu na lapad, so se morali boljševlkl obrniti In poskušati, da se rešilo pro- ti vzhodu. Toda cyjredi lastnih oklopnjakov so lunill za njimi in vdrli globoko v njihove topniške položaje. Napadeni od vieh strani, so utrpeli boljševiki najhujše zgube. Pot njihovega umika označujejo sramotna znamenja zverinskega vojskovanja: mrtva trupla umorjenih, zažganih in onečaSčenih žena in otrok. Dne 24. oktobra je sovjetsko vodstvo prekinilo boj južno od Gumbinnen. Na omejenem prostoru je v štirih dneh zgubilo na tisoče mrtvih, 293 oklopnjakov, 79 topov, 23 protioklopnjaških topov in 19 letal. Odločilno so pa pri tem obrambnem uspehu udeležene proti vzhodu razvrščene nemške divizije, ki so severno od velike državne ceste Kčnlgsberg — Eydtkau od Ebenroda do SchloDberga potekajočo fronto držale kljub vsem z masirano silo izvedenim napadom sovražne pehote, oklopnjakov in letal ter dale ob boku neobhodno potrebno zaslom-bo lastnim napadnim četam 219 lOTfetskih oklopniakov dmm Nemški uspeh pri Gumbinnen j« tudi zmanjšal nevarnost, ki j# obstajala v Istočasni razširitvi sovjetskega napadnega prostora od juga do gozdnega ozemlja pri Au-gustovu. Najnevarnejši izmed vseh pri tem doseženih vdorov je bil sunek skozi jezersko ož'no v smeri proti cesti Treuberg — Gol-dap, za katero so se vršili vroči boji in ki je bila štirikrat zopet nazaj osvojena. Po novem vdoru južno od goldapskega jezera se je sovražnik dne 22. oktobra približal mestu. Toda šele po najtrših in ogorčenih bojih za vsako posamezno cesto se je premoči posrečil vdor. Ste/ilna odporna gnezda so fanatično se bojujoč zadržavala prodirajoče boljševike, dokler jim nismo s protisunki severno in južno od mesta učinkovito stopili nasproti. Odstrel 219 sovjetskih oklopnjakov samo to nedeljo označuje trdoto bojev. Z jasnim nemškim uspehom je bila s tem zaključena prva faza bitke. V svojem nadaljnjem poteku so poskušali boljševiki % na novo pripeljanimi armadami nov frontal-ni naskok in sunek od severozapada proti Gumbinnen ter pritisk preko Augustova proti zapadu. Toda hude zgube prvih 14 dni — bilo jih je že samo oklopnjakov 1002 in letal 243 — so že zavrli silo njihovega napada. Volkssturm le |e obnemel Dežela in narod sta postala vojno taborišče; vtem ko v ogroženi obmejni krajini rešujejo velike kolone, katerih vozove vodijo žene in starčki, nemško narodno imetje pred požarom vojne, gradi mladina še dalje utrdbe. Odredi Volkssturma se vežbajo v orožjih za oklope prodirajoč boj iz bližine in njihovi prvi bataljoni, ki so se ustanovili Iz v viharjih prve svetovne vojne 1914/17 preskušenih starejših mož, teh prvih granl-čarjev, so že vršili svojo dolžnost v glavni bojni črti. Fanatizem svete ljudske vojne jih je prežel prav tako, kakor grena-dirje, ki se bojujejo z vsako žilico svojega area. Krlegsberichter A. Haaa Moskwa na. pohodu h boljševfzaclji swela Btrlin, 3. novembra. Plameni v#ta|e|o nad Evropo, v kolikor |e poftala Igračka proti-nemških lil. Nobena dežela, ki |e pod ob-' lastjo nemških nasprotnikov, nI Izvzeta od težkih pretreiov. Tudi tam, k)er boljševlkl ne napadalo laml, temveč prihajajo kot »os-vobodllcl«, se trudi boljševizem, da podre zadnje preostanke državnega reda, da bi končno z nasiljem odstranil vse ovire In razvil zastavo Izrazitega židovskega gospostva v znaku srpa In kladiva. Vsepovsod je ta razvoj bolj ali manj pod neposrednim vplivom Moskve in njenih agentov in cel6 najvišja anglo-ameriška vojaška poveljni-štva so kljub vsej napihnjenostl le Stalinovi pomočniki. Tudi nevtralna Evropa bo občutila ogromne požare, ti so jih zanetili iz Kremlja povsod, kjer vladajo nemški sovražniki. To dokazujejo nesramni napadi bolj-ševišklh agltacijskih central proti Španiji, proti kateri že nastopajo ogromne, iz Moskve organizirane oborožene tolpe v Južni Franciji, da bi na oni strani Pirenejev napadle Franca. O njihovem cilju govori sovjetski list »Vojna 1 rabočji klas«, ki prinaša besno hujskajoči članek proti Španiji in končuje s tipično židovsko pobarvano Izjavo: »Bodoča varnost Evrope zahteva, da se popolnoma razčisti jedro fašistične okužbe v Španiji.« Moskovski boj je naperjen torel proti vsej Evropi, v kolikor imajo njeni narodi le še Iskrico ljubezni do svobode In se nočejo podrediti boljševizmu. Tako vodi od neposredne boljševliacije baltskih držav, Bolgarije In Romunije preko zmešnjav z vedno jasnejšimi sovjetskimi znaki v ItaMjl In Franciji ter nninovelSlh boHi^vlšklh zahtev po oblasti v Belgiji ravna črta k hujskanju v Španiji. To vretje, ki je zajelo "ellke dele Evrope je sistematsko, kakor priznava Stalinovo uradno glasilo »Pravda« sama, pravi, da mora biti vsak strankin agitator glede Leninovih In Stalinovih i.rukov »znanstveno« na višku. Vse dogajanje groze In krvavih rločlnstev, ki ga danes doživlja . Evropa, se dogaja v Lenlnover, duhu, za katerega pač ni mogoče dobiti boljšega tolmača, kakor je Stalin, ki ,e v svoji knjigi »Problemi lenini^ma« dobesedno napisal: »Zveza sovjetskih republik je zgled bodoče sovjetske republike, ki bo obsegala ves svet.« To priznanje »leje duše« krasno komentira »Krasnaja zvezda« v članku, ki ga je napisal KalinSn 18. jbnija 1938.: »Zmaga boljševizma in Sovjetske zveze bo toliko časa nepopolna, dokler bodo imele ostale države sveta drugačno obliko, kakor jo Ima boljSeviški režim.« S tem smo dobili v roke ključ za 'najnovejšo zgodovino Evrope. Danes doživljamo boljševiške množestvene zločine. Kdor sodeluje ali pa tudi le zapira oči pred njimi, je v zvezi z zločinci. Kdor je ostal pri življeniu, se mora proti njim boriti. Lizbona, 3. novembra. Ameriški minister za trgovino Johnston poroča, da je Stalin med njegovim posetom v Moskvi napovedal težjce norpodarske krize v vseh kapitalističnih državah, tudi v Ameriki. Te krize,^e dejal minister, so popolnoma v skladtiVz moskovskimi načrti o svetovni revoluciji In služIjo boljševlkom . c odskočno desko. Stalin rafčuna pri svollh načrtih za uresničenje svetovne revolucije s podaljšanjem vojne In z nesposobnostjo plutokratsklh vlad, ki niso kos takim krizam. Bistvo amerlkanske UNRRE Liubljanm, 3. novembra. Vsaka stvar, ki M je lotijo Američani, se v njihovih rokah spremeni v sredstvo ameriške interesne kupčij-ske politike. To velja še posebej za mednarodne organizacije, ki imajo humanitarni značaj. To velja v enaki meri za UNRRO. zavezniško organizacijo za pomoč in za obnovo združenih narodov, ki ima svoje ime po začetnih črkah angleškega naziva (United Nations Relief and Rehalaititation Administration). Sporazum o ustanovitvi te zavezniške organizacije je 9. novembra 1943. podpisalo v Washingtonu 44 držav. V Montreala je bila pravkar skoro neopaženo in z občutkom popolne zmede in nemoči zaključena druga konferenca UNRRE. Od 44 dežel, ki so tam podpisale sporazum o ustanovitvi UNRRE, je doslej le 30 dežel vplačalo svoie prispevke, ki se gibljejo na višini približno 1% narodnega dohodka posamezne dežele. Iz Južne Amerike ni doslej prispel v fond niti en dolar. Številne evropske vlade, zlasti begunske vlade pa vedno bolj odrekajo sodelovanje, kar velja zlasti za emigrantsko poljsko in jugoslovansko vlado. Sovjetska zveza je po dolgem obotavljanju in pogajanjih dosegla znižanje prispevka. »Deutsche Adria Zeitung«, ki poroča o bistvu UNRRE, pravi, da je ta zunanja slika nesoglasja odsev razočaranja glede dosedanjega dela UNRRE. Vse, kar je doslef UNRRA storila, je to, da je zgradila taborišča za 50 tisoč beguncev v Severni Afriki in Siriji. Ničesar doslej ni storila za gladujočo Italijo, prav tako ni nič videti o velikih dobavah žita, zdravil, tekstilnega blaga in po-trošnih predmetov vsake vrste, o katerih j* govoril predsednik UNRRE Lehmann. Cel6 »Manchester Guardian« mora priznati, da ta organizacija nI mnogo storila v primeru z velikimi prvotnimi ambicijami. List pripisuje neuspeh okolnostl, da UNRRA nima lastnih zalog živil in drugega blaga in da naleti povsod na odpor pri vojaških oblastvih. Resnični vzroki pa tiče drugje. V vseh soudeleženih deželah so spoznali, prikrito namero Zedinjenih držav, pretvoriti to organizacijo v trgovinsko-politlčnl Instrument, ki naj omogoča Ameriki zavoj evatl nova tržišča in preko katerega hoče Amerika kontrolirati gospodarstvo pomoči potrebnih dežel. Poleg tega se je kmalu izkazalo, da so izostale z veliko reklamo napovedane dobave, in sicer zaradi pomanjkanja zadostnih zalog in prevoznih sredstev. Tudi švicarski Ust »Neue Zflrlcher Zeitung« označuje to organizacijo kot instrument politike za dosego oblasti, kakor se je to pokazalo na konferenci v Montrealu. Vsi dolgovezni razgovori na konferenci so se gibali okrog vprašanja, kako naj posamezne dežele dobe pomoč Iz skupnega lonca, ne da bi bilo treba odkriti lastni lonec. Na drugI strani pa nestrpno čakajo ameriški dobavitelji, ki si hočejo z povojno dobo zaslgu-ratl prodajo odvečne proizvodnje In ki smatrajo UNRRO za najsposobnejše sredstvo v ta namen. List še dostavlja, da bi se lahko tisoči otrok in mater prehranili z milijoni, ki jih troši ogromni birokratski aparat UNRRE.' Ta organizacija prinaša blagoslov predvsem uredništvu centrale, ki potroši na mesec za plače nič manj kakor 220.000 dolarjev. UNRRA nudi tipično sliko organizacije za mono-pollzacljo svetovnega gospodarstva, ustanovljene -»od humanitarnim plaščem. Neplo-donosno delo UNRRE pa moralo drago plačati zavezniški narodi. (»Jutro«) Verier and D ruck: NS-Gauverlar and Druckerel KSmten, GmbH.. Elannfart. — Variacelelter: Dr. Emil Heltjan (zet. bei der Wehnnacht). — HanDtichnftleiter Friedrieh Horatmann. ZarseH Anzmrmlintp Nr 1 eflltie. Kai ш $e lahko kadi? / Vprašanj* veitl, na katero te mora tudi Vestno odgovoriti: kadi >• lehko v## kar |* tobak. In drugega niči Tore] ni nadomaitka za tobak. Vse, kar at kot tako hvali in nudi. )e zdravju škodljivo, in Čaj ni za to, da ga kade, on j# za to, da ga pijejo, Travnate bilj-ke ire ljuba živina, ki naj jo prav tako ljubi kadilec ne ukani za to boro hrano, in listje I# in ostane т na|bol|iem primeru naitelj v hlevu. Torej, ljubi kadilec, dobro gospodari s svojo karto za tobak in pazi na svoje zdrav-l«l Delaj kaj bolj koristnega, kakor da neka zeliiča ali liste 3 umetnostjo in slino »luži*« ali »iermentirai«. Kar pri tam dobil, so ničvredne smeti. NI prijetno vsem tvojim so> ljudem, če jim puhal pod nos dim krompirjevih listov, bukovo listje dlll le huje. Ker pa vem, da ml, ljubi bralec, le ne ver-lamel, hočem odvrniti od tebe vsaj nai-kujše in ti navesti tiste rastline, ki so povsem škodljive zdravju, čeprav se ti idi, da se ^rlležejo v pipi kakor pravi tobak. To sot ^isllca, rabarbara, krompirjeva zel in zalčji ?*'elja. Ni le ugotovljeno, če spadajo tudt buče, rezane v kolute In posulene. v vrsto ''h nevarnih kadllnih rastlin. Vsekakor je ;*oda za buče, ki gredo v pipo namesto v Miodtc. w^aj ti bo svetovano: če le nikakor ne *1^'" preiti % dodelitvijo kadilnih ired-ne kadi nikoli nepravega tokaba Čistega ](y^^elanegal Te se pravi: nepravi tobak je tijL^erau sredstvo, da se primela pravemu (g^*Ku radi povečanja količine, ki pa prav Neo •'»elo prija pravemu tobaku kakor tebi h-lT^evega tobaka lahko dodaš pravemu to f»». ^ množinah 10 do največ ?5 odstotkov . *^16 večl tobak« se v sili napravi Iz listov - J"'?' ki pa ni vedno pri roki. Na Nizo-diei* ® primelajo včasih M ste pravega aH "''iHra hmelja, ▼ ItaHji liete pluta ali lalkega Fdrn, hI mu kmrim la tebak не »ioslRje oreha, v Nemčiji so poskusili a lipo. brezo, vrbo in lesko. Tudi liste lapuha kade, nadalje liste robidnice, maline in jagode, vodne krele, lavendla, betunije, kaduljc, timilana In poprove mete. trpotca In bezga, sladke korenine, ^mana in sončnice, pese In regrata. To so torej domače rastline, ki se nikakor ne priporočajo kot nadomestek za tobak, ali vsaj niso preveč škodljive zdravju, če jih že kade. Seveda le kot primes k pravemu to-bakul So ljudje — radi okusa se ni potrebno kregati — ki smatrajo eel6 loto in šotni mah za dober tobačni nadomestek. In v alpskih deželah kade liste planinske vlollce, planinske astre In епс1<ша Nikakor se ne smejo kaditi listi sobnim rastlin, in kdor pokadi svoje geranlje, si vkadi smrt v grlo. Lahko se v neki izberi tudi uporabijo aromatične rastline, na primer tako, da se zmesi ali doma vzgojenemu težaku zboljla aroma. Sem spadajo janež, estragon, sladki janež, listje vrtnice, lavendel, medena detelja in dišeča nerla. S tem je pa arzenal »nepravih« tobačnih rastlin tudi izčrpan, in le enkrat resno svarimo pred uživanjem vseh drugih sredstev, pred vsem pa maka in čaja in lusk kakaa. žlahtnili in v več sortah gojili. Pozneje je prišlo v Egipt, kjer so ga zasadili v kraljevih vrtovih ob izlivu Nila Po Grkih in Rim-'Ijanih. |e prispelo v Evropo. Hrulka je bila temu nasprotno pri nas že vedno udomačena. Rasla je divja v -prostranih gozdovih zmernega pasu. Lesnike, ki so jih skrbljivo posušene našli v posodah li predzgodovinske dobe, so dokaz za to Kakor zvemo iz »Odiseje«, se je gojila hruška najprej pri Grkih. Rimski naravoslovec Pli-nij poroča že o 41 različnih vrstah, dane4 poznamo že 300 vrst hrušk. Sliva izvira iz Male Azije in so jo požlaht-nili prvič v Siriji. V starem Rimu so že poznali črne. bele. rumene in škrlataste zvrsti. V srednjem veku so že gojili relneclaude, ki je dobila ime po francoski kraljici Claude. Pradomovina breskve in marelice je Kitajska. Dokažete se tam lahko že 2500 let pred našim štetjem. Sele kratko pred našim štetjem sta obe sadni vrsti prišli v Sirijo, Arabijo In Egipt, kjer so jih spoznali Rimljani in prinesli s seboj v Evropo. Tukaj sta se breskev in marelica vsekakor zelo počasi udomačili. Tudi trta je rastlina tujine. Rimljani so je prinesli čez Galijo v Burgund, na Rhein in de Mosei. Sami so jo spoznali pri Grkih. Njena domovina pa je še bolj vzhodno. Verjetno izvira iz Georglje aH Armenije, mogoče pa tudi iz Afrike ali Južne Azije. Ali že Tesie ., ... da znaša vrednost nekega pri patentnem uradu vpisanega blagovnega znaka za kovinske Izdelke neke znane rhelnske tvrdke nič msni kr.kor dva milijon« Mnrk? ... da prvi avtomobil tvrdke Benz v Mann-heimu sploh nI bil dan v promet? Drugi j* bil „Benz Comfariat" In tretji „samovozeča kočija', mpdel Due. ... da so v 17. stol^ju imenovali grena-dlrje vojake, ki so m&H .očne granate — francosko imenovane . ,3^ V nepopisni tiiloati. ninju TP IIih src in solznih oći, spiv-•I'amo veom sorodnikom, pri-■ tel jem, znancem in vsem, ki p gn poznali, da .ie 8. oktobra :Ч4. v boju na Vzhodu tetko mjen za vedno zatienii svojo "udne ofi v najlepši mladomtl star kf/maj 26 let, паЛ ljubljeni, dlni min, brat, moj dobri mn> ' ljubi atek Gottfried Tschischman 0«fT*lt«T. Spomin in uteha našR bo лвАа iinlitev. Brod - St. Veit-Sawe. ▼ okto '.ru 1944, Aalujo^l OBtali: mama: Marla. žmia: Mirček, sinček; Mirioa, hčerkica; Ivanka, sestrica; aestri^m, Đanioa in ostalo ^nrnrl^t vf,, V globoki itiloflti naznanjal"" sorodnikom, znancem in 'prijateljem pretužno veflt, d:« laa Je po dolgi In mučni bc)> )eznl, 18. oktobra, za vedno %a imstila na^ dobra nkrbna ma-.lica, semtra, teta. svakinja in •i.^Ča gompa ^ Franzitka Sdhkrjimz • ,">9. letu staroBti. Pokopali smu lr> 16. oktobra 1944 na pokopa-!*<*« T Steinu. DupIitM, Theinitr, Komendii ■.irklach, v oktobru 1944. Globoko žalujoči 'lnoTl; ^obuin, St»nlsl»ns, Kok. "r»n», vojaka; hferki: Antoni« Ч Pophi*, ter oelnlo sorofl-M. SAKVAIiA. Ob telki izgubi inoJeK« I"'*'-lohreg^ mota. očka, brata, stri a in .чунка, goapoiet I II je 100 kR . . . .RM 9,10 7.90 je 5 кк . . . . RM 0.53 0.45 je 1 кк . . . .RM 0,11 0.09 ITREXSSFARXAeSE KR&INVITKH Kralnbnrg, 0Ђ*гкг#1п KinlHK^n sicherK*Htellt durch die HnfhiiiK sHmtlieher Gemeinden de.-< Krei««« KrainbuiR. Goldannahme von jedermann bel tSglicher Ver-zinmuiiK: als Sparelnlage oder al» Depoeitenelnlapre mit KtliuilKims: bei vorteilhalter VerzinsusnR. DurchfUhrunK sHnitlicher Geldge-scliitfte Devisenbank. kintwicklung KinlaKenstandeB derKreisspar kasse Krainburir. Okroina hranilnica v Kralnbnrpn na Qorcujekem Za vl«Ke jamčijo vae občine okroija Kraiii1r)urK. Denar se dprejema od VHakoRar in ob dnevnem obresto-vanju: kot hranilna vloga ali kot (lepiizilna vlvKu % odpovedjo pri ugodnem obrentovanju. IivrSe se vsa denarna opravila. В.чпка гн devize. Rntwioklnng dM EliilarcnatandM d« KreUiparkMie Kialnbnrg: (BetrHge In Millionen RM) Razvoj vlog pri okrožni hranilnici Kralnburg. (Zneakl v milijonih RM.) 30. IV. 1941......2.58 80. VI. 1941 ...... 2.6 30. IX. 1941......4.2 31. XII. 1941 ...... 6,3 30. IV. 1942 ...... 7,5 30. VI. 1942 ...... 7,6 30. IX. 1942 ...... 8.2 31, XII. 1942......in.B 30. IV. 1948 ...... 10,4 30. VI. 194* ......lO.fi 30. IX. 1948 ...... 1:2 31. XII, 1948 ......12,3 30. IV. 1944 ......12.8 30. VI. 1944 ..... 13,9 30. IX, 1!M4 ......15,7 BUannmmra«n i (Entwicking der Verm()|ien»maBse). Bilančne vsfXe: (Prikaz imovinske mame.) 1. IV. 1941 2,8 31. XII. 1941 ......5,5 3J. XII. 1942 11 9 31. XII 1943 ..... 12 8 30 IX •1944 , 1B.3 Umiatibcweicanfcn i Prometna gibanju; IMl ..........86.3 JMB „ ......17*.# 1949 rrt« • »r-«-. Ј4в,4 MALI OGLA I s 1, г z И o I? o H I dprejraem takoj ve£ tteparic u delo n» dom. — F«nl Oberader, Schnhlubrlk, Kratnbnrg. 4339-1 I A r R >' N Л .1 F M Srednje veliko posentvo vxamoui v najem, v laknp ali grem ва oekrb-nika. Ponudbe na K. B, Krainbur* pod StroUovnJftk^. It o f) A M I*»p tportiil oiluški vomičrk p/ou. u za 180 RM. Kovač Antonija. Krain. "burg-Wart 164 4ir»0-(» Prodam majhno telioo bohinjske pasme. Naelov #e nahaja pri K. B., Krainbnrff. 4U3S-8 Prodam kravo, v tretjem темоа brejo. Jenko Matija. Trbole *t. 4* P. Flbdnir. K V 1 M K>i,>lm elektromotor, 5 PH. Ponudbe na K. B., Krainbnrg. 4355-7 Kupim prlmot (Sohr»n1>*took). Ponudb« n« X. B . Kr^lnburg, pod nnjn* knpčila 43SS-7 M K .1 M Menjam dobro Shranjen plmauu »troj, АВа,. жа radio »Volkiemp. fknper« *11 жа večjo Uavlnko bar-monlko. Mailov v upravi K. B., Kralnburg. _4M8-ir> Menjam nalivno pero, • 14 kar mlatim pereaom inamke »7al>nla«, sa dobro ohranjen moški »Zioden-mantel«. Foandbe ua Ж. B, Xrbg. Otroikl voal^ek, globok, menjam aa dobro ohranjeno otroško kolo Ponudbe na Ж, W. Krbg. Menjiim ргијол, levega, idravega, 7 meeecev lUroca, 70 kg težkega — la pitanje v prihodnjem letu, la prašlAa, čim teljega, КажИко doplačam po dogovom. Tonndbe Ж. B. KralDlmrg pod »Takoj«. 4868-15 Dobro sp»laioo »BpeerhoU« menjim M )«# W*#lov n» X. B. Жт9Лm'imrff. 4354-15 . - jam kravo za sakol, sa dobro mlekarico. Wetemlk Johann. Stra-J- Л »t. 7, 4341-15 2 ^блжка plašča, dobro ohranjena, menjam жа dobro kolo ali šivalni stroj po dogovoru. . Marjevchitsoh, trjTovec, Zwischenwafliern. 43^1-15 r*'"!ov v K. Bote. "Krbff. 4328-15 &_:.ijam: kohinjsko kredenco, do. bro električno peč s ftico, gojierioe št. 42. za sledeče % pisalni stroj, šivalni stroj ali radio »Volksem-pfang^r«. • Ponudbe na K. Bote, Xralnbnrg, pod »Menjava«. 4298-15 I / o t B L J E N o kosa z rogml je neznanokam ašla. ITa.lditelj naj jo proti nagradi odda na Gmbendorf 31 4336-22 # ki mi jo v poimdeljek. dne •JT oktobra 1944. okrog 9. ure dopoldne vzela pri krojaču am Kel-Mf»ii S. zeleno jopico, lepo prosim, du mi jo takoj prinese nazaj do krojača, ker jo nujno potrebujem nM na K. B,. Krbg. 4347-32 V soboto, dne 14. oktobra 1944. мгт pozabila v vlaku, ki pelje iz Kla--enfurta ob 7. url do Radmunun-dorfa. dežni plaAč. PoStenejfa najditelju naproAam. da s:a proU пн-frnidi vrne na naslov: Jožica Pod-gorschek, Hurbadolr fil. P. Ko-niemlH - Rtein. 7J85-22 Dne 18. oktobra pozabljen dešnik pri dr. Pansetu v Xralnbnrgu. Poštenega najditelja prosim, da ga odda proti nagradi pri Ж. Bote, Krainbnrg. 4R62-32 žepno rro % obeskom sem sgnbil 88 oktobra pri kriSihčn Veldesser Stralie in Stelnergasse. Najditelja prosim, naj jo odda v npravl Ж. B., Krbg. proti visoki nagradi. 4361-22 \ K R M I S C H T F S . .bean.icUilc)! (idet unwichtig lit'.me vlele ulteGiiWohnheltcn кексч-Uber dom elneii Zlel: dein bmtđlgen sirs ZHhiipfleEe lut xwar nicht un-wli'htlK, at>er AiifmiichuriK und Ge-si'lmiaek elner ZahnpRMta. »Ro»o-Hunt« blttet hIcfUr ebeiifalle uni VfrmlHndnlii. Rosodoiit Bcrgtn.innii 7iiliiip iSia eoSil ■- uKllch knmmeii die Beechwerden. dull BrniiHe-Kedern nclten werden Drum рПеке ale und halt' sle rein ■ lift Huatlou und CIto-feln. Вглшо A Co., Iierloliii. 7110 TFulii»r l»t Ш0 lohwach, il.ii.i til( lit II.nil liKCiiiltt'ii mllHcliaff,.,! kuiin fllr (li'ii SIfK Mil Kiilom Wllldi • . III allp.4 Kr alUrkl vor alleni mii h Onuii'lliell und Kraft. y,ate KUr-KPr. Itpulache Hnllnilttel au* frl-.41 hen Pflaniten. Yaatlabrlk Wernl-g erode. 71U l#ben. I>um l«t nietit nur kluf, mondmm much Vr/m\>ffB«tsune fUr jede Steigernng der Leistung. Deslialb ist es wiclitig, auf alles zu achten, was gesUnderes Leben fordert. - Darmol.Werk Dr. A. & L. RctmiidKall. Wlcn, 7119 Nochts wacht die Wachmannschatt den ♦Stldostdeutsclien Wachdlen-stes« Klagenfurt, Feldmanschall-Conrad-Platz 9, Ruf 10-80, Uber Ihr IlauH. GeschUft, Lager U8w. und schUtzt Sle vor Einbruch, Feuer-, Gas- und acynatigen Schftden. Also Schaden verhUten und dae blllige Bewachungs-Abonnenient beetellen! 7137 Nooh iit •« Zelt, in der D«utschen R«i(h«lotlerie. cier jfUBlen und gUn-stlgsten Klae.«enlotterie der Welt, initzuAplelen! Die Ziebung der 2. Klasse beglnnt am 13. November 1944. Lose fUr Spieler, die neu mitapielen wollen, mind auch jeHpy(len«-ArznelmU-iBl dan unentbehrllrhe RItftzeuK dee Лгг1ее Im Knmpf um die ОеечпЛ-erhaltunn rtee deul^rhen Vnlk" 71:У? Anicanf Ton krlefmarken, eventiirll auch tJberimhme т.чт kommlwlonm-wnlneti Vcrka\if mm von Thnen ver-langtpn Prelil. - Tnh Belaoek, 12a WIeii fin, WIedner nnmitntraO# 2-4. 7U7 Wle eln Schwamm mtiKl ilch dir W!l4rhe helm KInwelrheii mil ncnko-WiiHwer V"ll: der mrlmte .4i hiimtK .tji'hl NO Mplplciid heraiis Welc hcn Hie nlior if e ii II (f e n d 1 H n K e eln. Sie kimimen danii vlel bPMner i"'t dem Waichpulver lureoht. — ЖтОк) nun lHnw«Mi*n und WaaMr«nthkrlea. LICHTSPIELE жиджим#« yinfctfuimwa it.*nnie. ZweiBxletle SU'Iopi X Fur Jugeudl. aicht xugrelmtn. XX F&r Jngendllolie anter 14 J*h. rem Dicht ragelaaaen. AQlinB, 8.—в. XI.; »Bchrenuneln« X X Xrainboirr S.—«. XI.: *(М>м t«## SoUe« xx; 7.—e. XI.: »Sm Ш-dUoh* antinnal«. x BadmaniMdorf. 8.—6. XI.: WWm ItiuiB mit Onmdsiltmn« x x; 7.-9. XI.; »Bt Unohtm dU M«*. HM. X etaln. 3—6. XI.: »DonMMohtfItt X ; 7.—9. XI..: »Boooaooio«, x x L#*k. S.—6. XI.: »D«r «wlg# Klanec XX: 7,-9. XI.; »Jad 8Ш1«. xx VenmarkU, 4 and S. XI.: »Tolte ITaoht« x: 8. und 9. "Xl!: »вО Ш< nnt*n AnfentluUt«. x x IH. V*lt, 4. und 6. XI.: »■ob—l knf жеШк; 8. und 9. XI.: Mm Sohstten dM Вшг(«м, X UttM, 4. und Б. XL: DunbroM« X: 8. und i. »Falstaff In WUn«. ValdM, S,—e. XI.: кш ; e.—* XI.: *XWle Jiualn«!« X Hiea, 4. und 6. XI.: »Wi* hnmii tMt Dn Veronik*« x: 8 und «. XI.; *V«rd*oht Mil VzMila«. x BohwkTMnbMh, 4. und 5 И.Ј »PriMMiln Sl»y«; 8. und t. Х1д »Im Schatten des BergMf. x 8n Jedem ram Dmntmrhe WochnnmchanT Aclilniig, Aohtaiirl Neu* Kem-cpreohiiummer dee Qauknutltw-ћаилвв OHlImifeU/Oberkraln: Ne« ninrktl 35, 88, OSRAM madit vides (eiditer. -Mfch das Oćfrtschaitem: ©em* 0SRAM4ompen Wnd llditreich und wirtsdiofrilcii. Wos wir obar jeW on Sirom tpor*n, on nidit kri*gswichlf-g*n Wwntchan uns versogM), wtrd *Wie IkW мМк« ZUwoe «ielfodi lohnaa OSRA^' (W Stick iii'f