C. C, Post ale. — Esce ognl mercoledi e venerdi — 16 Marzo 1928. Posamezna Stevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. Si 22 V Gorici, v petek 16. marca 1928 utoxi. Nefrankirana pisma if ne sprejemajo. Oglasl se računajo po dof*o> voru in se plačajo v naprej. — List izdaja konsorcij »Gor. Stra* ie«. — Tisk Katoliikt tiskarne v Gorici. Ri> v« Piazzutta St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. šiev. 308. Nanki češkega voditelja. Zivimo v času, ko se demokracija in demokratičnost več ne priznavata. Nauk demokracije, da morn v drza? vah vladiiii in odločevati tjudstvo, pruvijo, da je varljiv. Enakost vseh ljudi je le na papirju. V resnici so povsod le maloštevilne osebe, ki od- ločajo. V najbolj demokratični strunki so povsod le nekaferi vo- ditelji, ki imajo glavno besedo. Ravno tako odločajo tudi v občini, v deželi in drzavi le posamezni od; ločni in sposobni možje in ne mnos žica. AH ni bolj pošteno in odkriio, da se ta resnica tudi javno in načeb no pfizna ter se v življenju družbe demokracija odpravi in nadomesti z drugim sislemom? Predsednik češkoslovaške repu- blike, ki je obhajv.1 te dni svojo 78. letnico, se bavi s tern velevažnim vprašanjem in zanimivo bo za naše čitatelje slišati njegovo mnenje. On, ki je goreč demokrat, priznava fezave demokracije. V vsakem člo; vekii živi nagon, da bi bil gospod; vsak bi rad ükazovnil in bi rad videl, da bi ga drugi poslusali. Zato smo vsi po prirodi gospodoželjni in oblastni. Demokracija vsled tega ni stvar, ki se sama po sebi razume, iemveč se vstvarja z boji in hudimi napori: Demokracija pomeni zata; jevanje ieh nagonov in gojifev cw stev skupnosti in skromnosti. Ne; kateri Ijudje in gotova ljudstva se le z največjimi težavami ali sploh nikdar ne pribovijo do tega nazora. Zato je Masaryk odločen nasprot; rtik boljševikov. Demokracija je po mnenju Masa: rykovem spoktovartje pred bližnjim. Ona sloni na delu, in sicer na vza? jemnem in podrobnem delu. Aristo- krut ne dctu, on ne ve, kaj je po; droben, skupen, organiziran trud. Zato so boljseviki absolutisti, ki se znajo borifi, znajo moriii in umira; ti, a ne umejo dcluti v pridnosti in v/Jrajnosti. Ker niso demokratje, niso graditelji. Splošna enaka volilnu pruvica zato po Mvsarykovem mnenju ne more sama po sebi ustvariti demo? kratične duševnosti. Pravi demokrat čuti in ravna demokratično ne samo v parlamentu, temveč tudi v svoji nb'cini, v krogu svojih prijatetjev, v svoji družini. Kdor je s svojim so; sedom brezobziren, s tovariši osa; ben, kdor nima spoštovanja do rev; neva hližnjika, kdor je z ženo in otroci trd in oblasten, čeprav je vpi; nan v najbolj,dem. stranko in se-prU dusuje na dem. načela ni demo- krat: Demokracija je zadeva srca in vzgoje in mora imeti trdne köre* nike v zasebnem, druzinskem ž.iv; Ijenju, ako naj ima pravo veljavo in stalnost v javnosti. Če tega ni, je politična demokracija golo stepilo brez jedra in slim za sredstvo, s po; močjo katerega lezejo na vrh neka? teri odločni in spretni oblastnezi. To je vzrok, da imajo samo redki narodi, kakor n. pr. Anglezi, in še K Po stoletnih borbah, pravo demo; brutično vlado in ustavo! Kaj se godi po sveiu? Bitka radi nemške narodne mani* , sine na južnem Tirolskem je v glavs ' ncm zaključcna. Le tu pa tarn še poči kak zaostal strel. ki mu takoj sledi .odtfovor z nasprotne strani. Tržaški »Piccolo« zvesto bilježi vse take ppjave. Glas iz Berlins. Z zadevo ncmškc narodne mani* sine v Italiji se je bavil tudi »Verein für das Deutschtum im Ausland« (Društvu za nemštvo v inozem* stvu). To društvo ima velik vpliv v Nemčiji in zunai nie, ker duhov? no veže vse Nemce na svetu v ve= liko enotno družino. Na nekem zbo^ rovaniu tetfa društva so zborovalci sprejeli resolucijo, ki ußotavlia, da »ni dvoma. da ie bila obljuba, ki jo ie vlada dala Ncmcera na iužnem Tirolskem ob priliki priključitve k Italiji, poteptana«. Nato pa izvaja: »Ohranitcv materinega iezika v družini, v cerkvi in v Soli, ohrani* tcv nemške,tia narodnega značaja in običajev je naravna pravica Ncm= cev, ne glede na ozemlje, na kate^ rem prebivajo. Nemec mora biti dober državljan v drzavi, kjer sta* nuje. To pa ie lahko samo, dokler v njem spoštujejo Nemca. Nobe? •no nasilje ne bo moiilo iz Nemcev iztr^ati nemštva. Slab poznavalec našega naroda in kulturne sile, ki spi v njem, je tisti državnik, ki misli. da bo z za? tiranjem Nemcev dosegel kaj dru* gej^a kot podvoieno voljo, ohraniti nemški značlaj in zbujati zanimanje vseh Nemcev za usodo zatiranih bratov. Pravo, pisano v po.^odbi o Zvezi narodov in v naslednjih po? ßodbah, dovoljuje samo omejeno brambo manjšin, toda ta bramba je samo naravna zapoved nepisanega prava človeenosti. Ni ü,a oTnikanega naroda, ki bi ne obsojal napadov na zasebno družbo. Radi tej4a bi tudi ne smelo biti države ki bi lahko nemoteno teptala duševno vsebino in narodni znaeaj svojih narodnih manišin,ne da bi jo javno ožigosali pred sve= tom.« To resolucijo ie najprvo objavi* la »Taegliche Rundschau«, ki je ,i*la= silo zunanjega ministra Streseman- na. Po tem listu so jo posneli vsi drugi. V Italiji se je resolueiji odzval znani rimski list »Giornale d'Ita? Ha«. Najprvo zavrača trditve, ki se mu zdijo prav vse docela neosno* vane- nato pa naslavlja na »Taegli* che^ Rundschau« sledeče besede: »Ta berlinski list si je osvojjl za* hteve resolueijc. Rad bi se obrnil na »omikanc narode«, naj se izreče- jo proti »neeloveškemu delu«, ki ga vrši Italija na južnem Tirolskem. Omikani narodi se pač ne bodo ba= vjli z južnim Tirolskim, ki bi jim lahko nudilo dokaz,, da Italija bo' lje ravna s svojimi narodnimi manj* šinami kot Nemci.« Zaka.i se to vprašan je vedno znova I vrača? [ Vprašanje narodnih manjšin je ' tak(j važno za razvoj politienega življenja v Evropi, da ni cudno, ako se merodajni kroai vedno in vedno j zopet bavijo z njim. Spričo te važ^ nosti je pa tudi gotovo, da omenje* ni doßodek ni zadnji. Na Poljskem so imeli te dni vo= litve v državni zbor (4. marca) in v senat (11. marca). Volilno ßibanjc je bilo zelo živahno; ponekod je udeleždba pri volitvah znašala nad 90 odstotkov vseh volilnih opravi* čencev. To dcjstvo dokazuje, da so prebivalci poljske republike precej vneti izvrševalci svojih drzavljan? skih dolžnosti. Poljska je velika republika med Nemčijoin Rusijo. Ustanovljena je bila 18. sep? tembra 1919. Vendar poljska drža* va ni tako mlada. Poljaki so imeli že v srednjem veku mogočno drža? vo, pred katero so trepetali Rusi, Turki, Nemci in sploh vsi sosedje. V drußi polovici 18. stoletja pa je drzava radi notranjih zmed tako oslabela, da so si jo Avstrijci, Prusi in Rusi brez težave razdclili in ji vzeli neodvisnost. Po svetovni voj* ni pa je na razvalinah carske Ru* sije nastala nova poljska država, ki je priteßnila k sebi tudi poljske de? žcle v Avstriji in Nemčiji. Danes je Poljska država, ki seLa od Kar? patov, do Baltiškega morja in ima 27 milijonov prebivalcev. Lahko jo torej štejemo med vecje in po* membnejšc evropske države. V vzhodni Evropi je pa pole^ Rusije na jpomembne jša. Maršal Josip Pilsudski. Kdo ne pozna te.Lja imena! Maršal Pilsudski, rešitelj Poljske in današ- nji ministrski predsednik. Njegovo življenje je bilo zelo vi* harno. Rodil se je 1. 1867. Njegov oče se je udeležil poljske vstaje 1. 1863. Mladi Pilsudski je že v zgod= nji mladosti začel ceniti svoj ma<= terin jezi'k. Po maturi se je vpisal v C'harkovu na univerzo. Študiral je medicino. is^er je prevee prosto go* voril o ljubezni do materinega ie* zika, ga jecarska polieija izgnala. Kmalu nato pa je b'i'l'pregnan v Si* birjjo, ki je unieila že to'liko ljubi? teljev državljans/ke svobode. Pilsud* skega pa ni. Nasprotno! V Sibiriji se je pripravil na boj. V Sibiriji je po dolgem premišljevanju prišel do prepričanja, da Poljske ne bo rešilo rneščanštvo. ki se je že vdajalo ru* sfcemu pritisku, temvec delavstvo, ki je ohranilo svojo borbenost. Ko se je vrnil iz Sibirije, je 1. 1893. z ne'katerimi tovariši ustanovil v goz? dovih v okolici Vilne »Pbljsko so* cialistieno stranko«. 21. julija pri* hodnjega leta pa je že izšla prva številka tajnega lista »Robotnik« (Delavec). »Robotnik« je odločno zahteval delavske pravice in neod* visnost Poljske. Pilsudski je sreeno združil narodni program s social* nim. »Robotnik« se je tiskal v tajni ti^karni. Ovaduhi so jo iskali in si razbijali glave; našli je niso. Taki* sto so iskäli Pilsudskega, zaprli vea* sih cele mestne dele v Varšavi ali drugod in jih preiskali, ustavljali vlake sredi proge itd. a našli ga niso. To življenje je trajalo do 1. 1899. Takrat je ruska polieija odkrila tajno tiskarno in zäjela Pilsudske* ga. Vrgla ga je v najgroznejšo ječo Varšave, odkoder ni bilo izhoda. Pilsudski ji je ušel. Cilumil je blaz* nost. Odpdjali so ga v Petrograd, da bi'ga opazovali. Tovariši iz'so* cialistiene stralike so ga rešili iz petrograjske bolnišnice. Nato je odšel v inozemstvo. V naslednjih letih je iz inozem? stva organiziral vse nastope Polja* kov v Rusiji. Mudil se je posebno v Krakovu in Lvovu, kajti Avstrij'a je podpirala njegove teznje. Ob i'z* bruhu svetovne vojne je Pilsudski sestavil znamenite poljske legije, ki so se na avstrijski strani bori'le pro* ti Rusiji. Ko pa so avstrijske in nemške čete 1. 1916. zasedle Polj* sko, se je Pilsudski sprl z vrhovnim poveiljstvom, ki ga je dalo zapreti v nems'ko trdnjavo Magdeburg, kjer je ostal do raz.pada Avstrijc in Nemeije. Po razpadu se je vrnil na Poljsko, kjer mu je narod izročil vso oblast. Pilsudski je organiziral poljsko državo, nato pa se je umak* nil. V politično življenje se je zopet vrgel 12. maja 1926. z znanim poho* dorn na Varšavo. Od takrat je go< spodar Poljske. Lahko bi bil postal diktator, pa ni hotel. Je preveč de* mokratieen. Dokaz njegovega de* mokratizma so prav volitve zadnjih dni. Ves volilni boj se je vršil z ge* slom za Pilsudskega ali proti nje* mu. Pilsudsiki je zmaga'l tako v po* slanski zbornici kot v se-natu. Jasno je, da ba Pilsudski vodil še dolgo časa usodo poljske države, tö pa edino radi tega, ker dela sporat* zumno z ljudskimi zastopniki in uživa veli'ko zaupanje ljudstva, kaj* ti le tisti državnik, ki je z ljud* st vom, lahko doseže kalk trajen uspeh. ökno v svet Pogajanja med BeJgradom in Rimom. Romunski zunanji minister Titu* lescu je izjavil, da se bodo po nje* govi misli pogajanja med Rimom in Beogradom končala dobro, ker bi bil od'krit boj najveeja nesreča. Zmaga I tali je bi bila namreč v prid samo Mažarski in Bolgariji, med* tem ko bi vojni uspeh Jugoslavije princscl predvsem Avstriji in Nem* eiji korist. Turcija in razorožitev. Turčija se bo, kot smo že poro* eali, tudi udeležila konference za razorožitev. Zastopal jo bo zunanji minister Tevlik Rušdi bej. Radič zopet izključen. V torek 13. marca se je v narodni skupščini vršila razprava o prehrani pasivnih krajev. Vlada je za pasiv« ne kraje .nakazala 61 milijonov di* narjev. Pri razpravi je Radič očital ministru za socialno politiko, da je slepar, goljuf in ropar. Predsednik skupščine je Radiča štirikrat opo* rninjal. Ker ni nie pomagalo. je predhigal', naj se Radic izkljuei od treh sej. Večina je predlog sprejela. Radic se bo torej tri dni pokoril, skupščina 'bo pa lahko mirno delala. Neptunski doßovori. Poročevalec angleškega lista »Daily Telegniph« javlja, da je zve* del v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu. da bodo neptunski do* govori predlozeni narodni skup* ščine v potrdilo še v prvi polovici lctošnjega leta. Skupščina da jih bo najbrž potrdila, Kriza češke vlade. CehoslöVääkr ministrski predsed^ nik Svchla bo baje iz zdravstvenih razlogov odstopil.1 Smer vladrie po*> litike pa se radi tega' nb bo spre* mehila. Stran 2. »GORIŠKA STRA2A« Med Nemčijo in Rusijo. Zadnjič smo poročali, da so sov= jetske oblasti zaprle več nemških mženirjev v rudarskih revirjih Dons ca. Nemška vlada je posredovala v Moskvi, naj se zaprti inženirji ta? koj izpustc. Čieerin pa ni hotel dati nemškemu poslaniku nikakega ugodnega odgovora. Rekel je samo, da so sumnje žailibog le preveč pod? prte z dokazi. Stresemann je nato naročil posilaniku v Moskvi, naj še erikrat in bolj odločno zahteva, da S€ prizadeti izpuste iz zapora. Uspeh tega ponovnega posredova? i nja še ni znan. Vsekakor pa se je razmerje med Nemčijo in Rusijo radi tega dogodka poslabšalo. Kulturni boj v Romuniji. Romunska vlada je predložila par- lamentu zakonski načrt, ki določuje, da je pravosilavje državna vera. J Katoliško vero in druge vere pa je postavila v drugo vrsto. Narodna kmetska stranlka odločno odklanja ta zakonski načrt, češ, da je naspro? ten ustavi, ki jamči vsem veroizpo? vedim popolno enakopravnost. DNEVNE VESTI. Osebna vest. Č. g. Jakob Soklič, župnik v Klan? cu v Istri, je dobil od prefekta v Pu? lju odlok, da mora do 15. marca za? pustiti svoje mesto. Jugoslovanska letala v Gorici. V ponedeljek sta pristali . na go* riškem letališču na mirenski cesti dve letali, ki jih je Jugoslavia ku? pila v Franciji. Letali sta se radi slabega vTcmena spustili na tla. Ko se je vreme izboljšalo, sta odleteli proti vzhodu. Sprernljali so ju ne* kateri italijanski letalci. Goriška kvestura se seli. Goriška kvestura sc bo prihodnje dni preselila iz svojih starih prosto? rov v palači prefekture na Stolni trg (Piazza Cavour), kjer bo urado? vala v obnovljenih, lepih prostorih nekdanje deželne zbornice. Šestdesetletnica Maksima Gorkega. Svetovnoznani ruski pisatelj Maksim Gorki je te dni obhajal šestdesetletnico svojega rojstva. Rodil se je 15. marca 1868. v Ni* žjem Novgorodu. Vsa ruska jav? nost je to obletnico slovesno praz? novala. Denar izven veljave. Prefektura nam je poslala nasled? nio vest, da jo objavimo: Odlok finančnega ministrstva od 6. dec. 1927 je odrcdil, da morajo javne blagajne sprejemati bankov* ce od 25 lir do 30. junija 1928; 30. iunija 1928 stopijo iz prometa ban* kovci po 5 in 10 lir. javne blagajne pa iih moraio spreiemati še do 31. decembra 1928. Zakladnice ne smejo omenjenih bankovcev izročiti več prometu, ko so iih zamenjale, drugače bodo kaznovane z disciplinarnimi in de? narnimi kaznimi. O potnih listih. Tukajšnia. kvestura nam ie po? slala naslednjo vest s prosnjo, da jo obiavimo: Kdor hoče dobiti potni list, mora j plačati pri občinskem uradu za predpisane znamke, zavitek itd.: a) za navadni potni list (trgovci, obrtniki. uradniki s stalno plačo, obče premožncjše osebc) L. 65. (V tern znesku jc vse obseženo: pri? stojbina za dovoljenjc L. 60; L. 3 za znamke. ki so potrebne za vidi? miranje fotografij; kolek, ki ie po? treben za »nulla osta« za L. 2. b) za izseljeniški potni list (to je potni list, ki ga rabijo osebe, kate* re se izselijo izkliučno radi dela in majhnihi.trgovskih poslov) ie treba plačati samo L. 7. (V teh 7 lirah je vse že obseženo: poseben kolek za izselieniški fond, ki stane 2 liri in zavitek, ki stane 5 lir. Samo v slučaiih, ko ni na delav? nih pogodbah, ki iih morajo pred? ložiti delavci, posebnega koleka za izseljeniški sklad, ie treba dopla? čati še 5 lir, s katcrimi nabavi kve? stura sama predpisani kolek. Vsi dokumenti, ki so potrebni pri izseljeniškcm potnem listu, so prosti vsake pristojbine (n. pr. »nul? la osta«, očetovsko privolicnjc itd.). Kazenske liste mora občina urad? no zahtevati in so tudi prosti vsake pristojbine. To jc okrožnica tukajšnje kves? ture. Mi pa dostavljamo: Vsak slučai zlorabe nai se iavi našemu uredni? štvu in kvesturi. O drobižu. Prometno ministrstvo je spo? razumno s finanenim ministrstvom odredilo, da mora občinstvo spre? jemati pri poštnih blagajnah ni? kljaste novce po 1 in 2 liri v znesku do 50 lir, novce po 20 in 50 stotink pa v znesku do 5 lir. Časnikarski kongres. V soboto 10. marca se ie v Rimu pričel kongres italiianskih časnikar* iev. Časnikarji so ugotovili, da sto* ii celokupni italijanski tisk odloč? no na strani fašizma. Meštrovič v Ameriki. Znameniti hrvatski kipar Meštro* vie je odpotoval v Združene drža? ve, kjer bo vodil postavljanje svo* jega velikanskega dela »Indijanski bojevniki«. Ta spomenik bo po? stavljen v Chicagu. To je eno naj? j večjih umetniških del v Ameriki. Slovenska univerza ostane. 44. člen jugoslovenskega finanč? nega zakona je pooblaščal prosvet? nega ministra, da lahko odpravi ne? kaj fa'kultet na raznih univerzah. Pri Ijubljanski univerzi so bile v ne? varnosti: medicinska, bogoslovna in tehnična fakulteta. Ministrski svet je pa na predlog notranjega minis? tra drja Antona Korošca razvelja? vil tisti čilen. Univerze ostanejo to* rej nevkinjene. Proračun za vo.jno mornarico. V torök 13. marca so v državnem zboru v Rimu razpravljali o prora? čunu za vojno mornarico. Državni pod'tajnik za mornarico Sirianni je povedal, da gradi Italija vojnih la? dij za eno milijardo in štiristo mi? lijonov lir. Sirianni je izjavil, da potrebuje Italija toliko ladij za brambo' svojega obrežja. Ženska volilna pravica na Angleškem. Vsaka angleška žena, ki je do- polnila 30. leto, je imela volilno pravico. Ta starost se je večini žensk iz raznih razlogov zdela pre? ; visoka. Le malo volilk se ie udele^ j ževalo političnega življenja. Sedaj pa je notranii minister izdelal za> konski naert, ki daje volilno pravi? co ženskam, ako so izpolnile 21. le? I to. Ako bo ta načrt sprejet, bodo J popolnoma enakopravne z moškimi. Turški državni proračun v zelo visoki meri vpošteva ljudsko prosveto. Skoro polovico izdatkov (6,158.930 turšBh funtov) je na? menjena šolstvu. V tern pogledu je Turčija gotovo najkulturnejša dr? žava na svetu. V deželi potresov. Japonska potresna opazovalnica je ugotovila, da je bilo lansko leto na Japonskem 6027 potresnih sun* kov. Od teh je bilo 2069 tako mac? nih, da so jih čutili ljudje. Ostale so zaznali le aparati. Nov prekooceanski polet. Angleški kapitan W. R. Hinchlif? fe je v torek 13. marca zjutraj od? letel z letališča Cramwell na Angles? kern. Sprva so mislili, da vre samo za poskusni polet. Ko se je pa zve* delo, da je vzel s seboj bencina za pot, dolgo 4800 km, so spoznali, da je odletel proti Ameriki. Vreme mu je še precej ugodno, vendar je ne^ | varnost precejšnja. Dosedaj ni še j nihče preletel Atlantskega oceana j od vzhoda proti zapadu. i O Italijanih na Malti. Rimski list »Giornale d'ltalia« se huduie nad Angleži, ker so progla* sili malteško narečie za enakoprav? no z angleščino in italijanščino. »To narečie,« pravi omenjeni list, »je le mešanica italijanščine, arabščine in sevcrnoafriških narečij.« »Giornale d'ltalia« zahteva, naj se mesto na? rečja proglasi književna italijanšči* na za edino veljavno v soli in uradih. Stavka kinematografov. Posestniki kinematografov v Ju«= goslaviji so sklenili zapreti kinema? tografe za toliko časa, doklcr ne bo vlada znižala visokih pristoibin. Ta sklep so že izvršili. No, škoda nc bo velika. Rusko zračno brodovje se vidno množi. V ponedeliek 5. marca so izrocili armadi novo sku? pino letal, ki so iih zgradili z ge? slom: »V«odgovor Chamberlainu«. Ko ie namreč angleški zunanii mi? nistcr Chamberlain prekinil diplo? matske stike z Rusijo, ie ves ruski narod začel prostovoljno zbirati denar za zračno brodovie. Z na? branimi prispevki so zgradili 66 letal. Proti skupni vzgoji obeh spolov. Francoski naučni minister Hers> riot je izdal več odločb v prilog so» lam z koedukaciio (skupno vzgojo obeh spolov). Združeni katoliški očetje v škofiji Cahors so proti od* ločbam ministrstva rekurirali na francoski državni svet. Ta je odlo? čil, da so po zakonu skupne vzgoj? ne sole dovoljene le ubogim obči* nam iz gospodarskih vzrokov, da se iim prihranijo stroški za dve so? li, eno za dečke, drugo za deklice, niso pa na splošno vsem občinam zaukazane. Po tei razsodbi so bile raznc ministrske odredbe ukinjene, kar pomenja velik uspeh francoskih katoličanov. V Rusiji. Ruska politična policiia je odkri? la veliko protirevolucionarno zaro» to. Zarotniki so povzročali požare, eksplozije in druge nesrcče v rud? nikih ob Donu. Člani zarote so ve? činoma inženirji, vslužbeni pri rud* nikih. S svojim razdiralnim delom so hoteli škodovati boliševizmu. Policiia je menda mnogo ljudi zaprla. SLABO JE DRAGO, ker ni dosti vredno. To je stara resnica! Tako je tudi pri testeninah. Le one so cene, ki so redilne, kakor PEKATETE (makaroni spageti i. dr.) Zanesljis vo prave so one v Vl» kg zavojih z napisom PEKATETE. Dr. Jan. Ev. Krek. 1865—1917. Za 10?letnico njegove smrti. Nai samo omenim, da je v prvi vrsti Krekova zasluga,, da ie vlada izdala postavo o begun? skih podporah in druge postave in odredbe, ki so bile v prid ubogim ubežnikom. V Ljubljani ie Krek v prostorih »Zadruž? ne zvezc« odprl »Posrcdovalnico za begunce«. Ta je bila izprva informativnega značaja, po? tern se ie okrepila v podnorno ustanovo. Imela je dva urada, za Slovence in za Italiia? ne. Obema ie bil dr. Krek pokrovitelj in oče, vsak pa ic imel svoj odbor. Slovenski del so vodili prof. Berbuč, dr. Pavletič in vrli ])evm? ski župnik Budin, italiianskcga pa sedanii tržaški škof dr. Fogar in pa nadškofiiski tai? nik profesor Caneva. Dr. Krek je obiskoval pisarni ob vsaki priliki, tudi vcčkrat na dan in je vedno predsedoval vsem seiam. To pisarno so oblegale skozi leta in leta dan na dan stotine beguncev. Nanio so se obračali ne samo begunci, rastreseni po Ljub? ljani in po Kraniskem, ampak tudi oni iz ta? borišč in od vseh krajev Avstrije in Ogrske- kamor so bili poslani ali so si samostojno šli poiskat bivališča. Ta pisarna ie bila pravi blagoslov za vse naše begunce. »Gospodarska zveza« je imela tudi aprovi? zacijo in pa mesnico. Kako ie dr. Krek skrbel za svoje ljube begunce — brez razlike na na? rodnost — tudi s to aprovizaciio, ki ii ie on načcloval, to vedo najboliše begunci sami. Zgodilo se ie, da ie hotel avstriiski gene? ral Boroievič pregnati naše begunce s Kranj? skega. Krek pa iim je daial poguma: »Le trdno se držite!« In poslal ie k dcželnemu predsedniku Schwarzu rec: »Slovenci in Fur? lani so poštcni, delavni liudje! Pustite iih pri miru!« Krek je naročil drju. Fogariu, sedanicmu tržaškemu škofu, nai ima v naivečii Üub? lianski cerkvi, pri sv. Jakobu, vedno vso služ? bo božjo za italijanske voine begunce v ita? liianskcm ieziku. V tern icziku nai iim pridi? guje, v tern ieziku naj pojejo itd. ves čas, do? kler bodo v Ljubljani. Posredoval ie pri ško? fiji, da se je to zgodilo. Po zatrdilu dr. Fogar? jevem ie Krek vedno rad govoril z italiian? skimi begunci v njihovem materinem ieziku in bil v moralnem in gnotnem oziru niihov vclik dobrotnik. Po Krekovi smrti je dr. Fo? gar na prošnio italiianskih beguncev imel v cerkvi sv Jakoba slovesno mašo zadušnico z govorom. In cerkev ie bila polna hvaležnih Italijanov. Navzoči so bili skorai vsi, kar iih ie biyalo v Ljubliani. Še to: Begunci vseh kraiev Primorske so sklenili delovati na to, da bodo, ko se Poyr? nejo domov, imenovale vse prizadete občine — slovenske in italijanske, oziroma furlanske — iz hvaležnosti »očcta dria Kreka« za cast? nega občana. Do tega ni prišlo. V dno srea mu bodo pa gotovo vsi hvaležni na vse večne case. — Častno in stalno občanstvo pa ie pre* jel Krek za vse občine vkup — v nebesih! Velika ie bila Krekova nadarienost, ogromno njegovo znanje in neverietna nie* gova delavnost in vztrainost. Čez vse velika pa je bila njegova liubczen, ki io ic pil iz Kri? stusovega srea. Ta pa ie potrocžliiva, ie do* brotljiva; ni nevoščliiva. ne ravna napačno (se ne hvali), se ne napihuie, ni častilakomna (se ne obnaša nespodobno), ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, se ne ve? seli krivice, veseli se pa rcsnice, vse pretrpi (vse pokrije, vse veruje, vse upa, vse prenese.) (Sv. Pavel Kor. I. 13. 4 * 7.) In kakor bi nam govoril dr. Krek z neba. slišimo mi in bodo slišali še pozni rodovi be? sede: »Moje delo ie kniiga liubezni — od? nri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pra* viccn sin! Dal scm ti, kar sem imel; če ie bilo veliko ali malo — Bog ie delil, Bog razsodi! Dal sem ti svoje sree in svoi razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje. — Kaj bi ti še dal?« Ivan Cankar, Bela krizantema, st. 58. »GORISKA STRA2A« Stran 3. Kaj je novega na dežeii? Miren. Slabe case preživliamo v naši vasi. V dobi enega samega leta so se gospodarske razmere naše vasi temeljito spremenile. Obcinarji so večinoma rokodelci — čevljarji, ki so odvisni od vsakdanjega zasluž* ka in splošnih gospodarskih prilik celc države. Doklcr smo imeli pri* liko, da si zaslužimo vsakdanji kruh s trdim dclom, smo pač izhajali in živcli, sedaj pa, ko jc zavladala brezposelnost, se je pokazala beda in žalost. Tovarne in drugi dcloda* jalci so delavce odpustili, kcr je za? vladala na trgu najhujša kriza. Ve- liko družin nima danes niti naipo* trebnejše hrane za vsakdanje pre* življanje in mnogi so odvisni od dobrotnih ljudi. Marsikako smrt zadniih mesecev, in to po večini otrök in mater, moremo pripisati posledicam tega žalostncga položa* ja. Merodajne oblasti, ki moreio tej bedi odpomoči s tern, da našim cevljariem naklonijo potrebno de* lo, prosimo, da nam priskočijo na Pomoe, sicer ne vcmo, kam pri* demo. Vipava. Te dni je bila dogotovljena in iz* ročena svojemu namenu nova vo* jašnica, ki stoji med cestama Aj* dovseina * Vipava in Vipava ¦* Vrh* polje. Zgradbo je izvršilo znano domaee stavbeno pod jet je. Malovše. G. Franc in Frančiška Cigoj iz Malovš sta prišla pred 3 meseci iz Severne Amcrike domov. Dne 10. t. m. sta se zopet vrnila. Pred od* hodom sta se prisrčno poslovila od vseh domačinov. Večer pred odho* dom so jima zapeli v slovo domaei fantje. Par fantov in deklet ju je sprcmljalo do postaje v Prvačini. Tudi tarn je billo slovo težko. Tern potom se oba še enkrat zahvaljuje* ta vsem domačim in znancem in jih lepo pozdravljata. Čadrg. Pri nas so mizerije vsaki dan ve-* čje. Gospodarji se hudujejo radi draginje, davkov in naklad, fantje* strici pa radi praznih mošnjičkov. Dela ni, zaslužka ni. Treba je oble* ke, obutve in hrane. In zdaj še samski davek! Veliko jih je, ki že po vcc mesecev niso bili gospodarji desetih lir. Odkod naj torej vzame* jo taki denar, da plaajo davke, ko nimajo mnogi niti toliko, da bi de* lall rekurz. In če si je mogoče kdo prihranil v prvih povojnih letih kako liro za hujše case (bolezen, starost) ali nai jo zdaj izda? Vaščan. Drobočnik pri Sv. Luciji. Naprošeni priobčujemo: V »Goriški Straži« od 9. t. m. smo poročali, da je bil aretiran tu? kajšnii gostilničar g. Leban Ignacij in da se isti naha.ja sedaj radi slepa* rije in goljufije v preiskovalnem zaporu. Kot smo se natancneje in* formirali g. Lcban Ignacij ni v pre* iskovalnem zaporu radi sleparijc in goljufiie, pae pa radi nekega manj* sega in povsem drugega prcstopka in to radi ovadbe nekega niegovega oscbnega nasprotnika. Ker se o vsei stvari vodi preiskava, nc moremo o tern dalje poročati. Grahovo. V nedeljo, dne 4. t. m. je umrl v naši vasi g. Anton Kcnda, p. d. Mo> hor, v 90. ktu starosti. Pokojni ie bil najstarejši moški naše duhovni* je. Kot vojak ic služil še pod Ra> deckijem. Zanimivo ie bilo njegovo pripovedovanje iz njegovega dolge« ga zivlienja, posebno še vojaškega. Služil je kot vojak eclih 12 let. Po- kojni je posebno rad čital kniigc in časopise, posebno priljubljena mu ie bila »Goriška Straža«, katero je do zadnjega rad eital. Nai mu sveti večna luč! — Kakor običaino. se jc zbralo tudi tokrat v hiši žalosti pol* no pobožnega ljudstva, da pomoli za dušo pokoinika. Ob>alovanja vredno pa ie dejstvo, da se pri ta* kih prilikah dogajaio razne nedo* stojnosti. Nočni izprehodi in javni scstanki so tudi v pohujšanje mla* dini. Kai praviio k temu starši? — Toli'ko za danes v upaniu, da se za* naprei ne bo dogajaio kai podob* nega. Ledine — Vrsnik. Skoda, da niso naši dopisniki v zvezi, da bi si dopisovanje razdelili in med seboj pomagali. Občina je velika in treba bi bilo v dopisih vpo* števati ne samo Ledin, ampak celo občino, tudi Vrsnik, Mrzli vrh in druge vasi. — Na Vrsniku še vedno govorimo1 o velikih zemljiških davs kih, ki smo jih dolžni za štiri leta nazaj, pa ne po naši krivdi. Če bi nam sproti vsako leto pošiljali po- zivnice, bi še šlo, a zdaj se je dosti nabralo, lira ima vso drugo vred- nost, les in živina pa nobene. Mi* slimo, da bi oblasti že mogle vpo^ števati naš položaj in odbiti na dav= kih vsaj toliko, kar je lira na vred? nosti pridobila in les zgubil. — Ko se spomnimo, kako se je posestnik Ivan Mlakar ponesrečil pri delu. nam je v mislih zavarovalnica za nezgode pri kmetskem delu, a ni ga človeka, ki bi nas poučil v našo ko* rist in potrebo, da bi si znali poma* gati. — Kar tiče plesa, kaj hodi do* pisnik kakor mačka o'koli vrele ka* še. Tudi na Vrsniku smo plesali. Kar po zasebnih hišah, ker nas gostilničar plesov noče v svoji hiši. Kdo ne bi, če pa je najbolj vneta za to zabavo naša nova šolska vodi* teljica. Prav škoda takih učiteljic na kmctih, ko bi jih bolj.se porabili po mestih, kjer so za plcs še bolj neumni in imajo plesne sole. Proti plesom ne pomaga ne škofova ne ministrovrt beseda. G. župan ima moč v rokah in lahko kar prepove vse plese po zasebnih hišah, ali pa naj jih kar se da visoko obdavei, da bodo tisti, ki imajo preveč, prispe* vali za občino, ki ji bo veliko da- našnjih plesalcev prišlo črez leta na grbo. Ledinska finanena straza je do^ bila novega brigadirja, ki obeta, da bo mož na pravem mestu. Brž so carinarji prenehali posedati po hi* šah. To bo zdravo za carinarje in za dekleta. G. župnik nam je oznanil za dru* go leto sv. misijon. Veseli smo tako potrebnih svetih dni. Otalež. Pomlad se tudi pri nas vrača v dežclo. Prve pomladanske evetke nam to naznaniajo. Zima se sicer še zvija v zadniih zdihliajih, sneg se prikaže, a zopet kmalu izginja, ker ve, da mu ie časovna ura že odbila. Namesto snega imamo pa take po* ti, da se človeku uderc do členov prav pri vsakem koraku. Prosimo g. občinskega načclnika, da poskrbi kar naihitreje mogoče za primerno I ureditev naših poti. — Redkokedaj se zgodi, da bi imeli kar tri mrliče v enem tednu. Zapustil nas je in se preselil v boljso domovino mlade* nie Anton Slabc, ki ie že deli časa bolehal na posledicah svetovne voi* ne. Blag in tih mladenič je bil raini Anton. Ob ncdcljah ie namesto po krčmah pohaial po domačih visa- vah ter užival naravno krasoto do- mačili planin na 1050 m visokih vr* hovih. Počivai v miru, dragi pri ja* teli- ostali družini pa naše sožalie! — Neizprosna smrt ie dolgo priza* našala naistarejši osebi v sari, Ani i Golob, a letos ie tudi nio pokosila I v 93 letu starosti. Še nedavno, okrog j novega leta, smo io vidcli v cerkvi, kamor ie zelö rada zahaiala. 2ivela jc zelö skromno, da celö ob po* manikanju in dosegla ie tako viso* ; ko starost. Bolezni ni poznala v življenju. Ob smrtni postelji je na=» prosila svoje bogoliubne znanke, da zmoliio en sv. rožnivenec ob njenem grobu za pokojno dušo, kar so ü tudi z veseliem spolnile. — Tretja žrtev ncusmilicne smrti je bil naš priliublieni Boštian De* žela, tudi v okolici splošno poznani trgovec v Otaležu. Dolgo Časa ie že nosil kal bolczni v sebi. ki si io ic nakopal v ruskem uietništvu. Lepi pogreb, ki se ie vršil 6. t. m., nam priča, da ie imel raini mnogo prija* teljev doma in v okolici. Bil ie ved* no rad vesel in postreiliiv. Prezgo* daj se ie moral posloviti od nas, pri 38ih letih. v cvetju moške dobe. Zapušča skrbno ženo z dvema ne* doraslima otročičema, katere Bog tolaži! GOSPODARSTVO. Zgodovina krompirja. Krompir je danes pri nas vsakda* nja jed na mizi bogatina in reveža. Ni pa tako povsod po svetu in tudi vedno ni bilo tako. Največ krompirja se porabi za ljudsko hrano v Srednji Evropi, to J je v Nemčiji, Poliski, Čehoslovaški, Jugoslaviji, Švici, Severni Italiji in j v Franciji. Drugod po svetu uživajo zelo malo krompiria, tako tudi v juznem dclu ltalije. Pred 300 leti pri nas še niso sadili krompirja. Pred odkritjem Ameri* ke pa ga v Evropi niti poznali še niso. Izgleda, da ga ie prvi prinescl v Evropo Anglež Raleigh, najboli ga pa ie razširil neki Drake Franc. Prinesen ie bil med leti 1560—1570 iz južnoameriške države Peru ali iz Čile, kjer raste še danes divji. Le* ta 1588. so ga zasadili na Dunaju v državnem vrtu kot »zanimivo tu jo rastlino«. Za hrano pa ie prišel krompir v veliavo šele za časa fran* coske revolucije in Napoleona (1793 do 1817), ko so divjale v Sred* nji Evropi zelo hude lakote. Kier je danes sajenje krompirja zelo raz* širjeno, tarn se ni bati hudih lakot. Danes poznamo zelo mnogo vrst krompirja, v celoti gotovo na tiso* če. Niso pa povsod vse vrste raz* sir jene, ker niso povsod enako pri* pravni predpogoji. Ena vrsta bolie uspeva tu, druga tarn. Poleg tega zavisi gojenjc različnih vrst krom* pirja tudi od gospodarskih potreb in zahtev okraia. V glavnem razločuiemo krompir za liudsko hrano in krompir za kr* mo in industrijo. Krompir za hrano mora biti okusen, kar zavisi pred* vsem od količine beliakovin, ki se nahajaio v krompiriu. Krompir za krmo in industriio pa mora biti prcdvsem bogat na škrobu. Iz krompirja namreč izdeluiejo zelo mnogo špirita in pa škroba (štirke). V zadniem času so začcli priprav* liati iz krompirja tudi moko. kar se je udomačilo posebno med svetov* no vojno, ko ni bilo v Srednji Evro* pi na razpolago dovoli druge žitne moke. V Italiji uporabljajo danes mnogo krompirieve moke za izdc* lavo sladkarij v sladčičarnah, ker ie prepovedana uporaba pšenične moke. Nadalje lahko delimo vrste kromnirja v zgodnji, srednie pozni in pozni. Pozne vrste krompiria so navadno bogateiše na škrobu kot zgodnjc in da jo navadno tudi obil* nejši pridelek. Katere vrste krompirja naj sadimo? V naši deželi pride krompir v po? štev za izvoz in za domačo vpo* rabo. Pred voino in tudi nekai let po voini ie bilo izvožcnih iz naše dc* žclc do 400 vagonov krompiria na leto. Največ ic bilo izvoženega pred vojno na Dunaj, po voini pa naj* več v Nemčijo. Zadnja leta ie izvoz našega krom* pirja opešal, ker je bil krompir bo= Ian in ga ie prispelo mnogo gnilega na cili, potem pa, ker ie bil prepo* zen. Zato se ie takoj po vojni opazilo stremlienie zameniati domace sc* me z bolj zgodnjo vrsto. V tern ozi* ru se je napravilo precej poizkusov in izgleda, da bo to vprašanic kma* lu rešeno in da bo izvoz krompirja zopet zacvetel. Danes imamo v de* želi že dve vrsti in sicer eno nem* ško in eno holandsko, ki izgledati pripravni za zahteve našcga izvoza. Gotovo ie Ie to, da bo izvoz krompirja iz naše dežele cvetel sa* mo takrat, ko bo na razpolago že začetkom iuniia zrel krompir. Naš sedanii »Kamnik« takrat še ni zrel- in zato pride v poštev za izvoz ko* maj začetkom iuliia. Drugace pa ie s krompirjem za hrano. Po okusu ie priznano naj* boljši krompir naš domaei »Kam* nik« ali kakor se znanstveno ime* nuje »Oneida«. Povsod ie ta vrsta priljubljena, posebno pa v Trstu in v Gorici. Kdor hoče saditi krompir za do* mačo rabo in prodajo doma, naj goji tudi še nadalie to vrsto. Trgovina s krompirjem zadnjega pridelka. Pridelek krompirja je bil lansko leto zelo različcn. V Istri in na Kra* su je bil zelo pičel, v Vipavski do* lini, na Notranjskem in v goriski okolici sreden, na Tolminskem, Ko* bariškcm, Cerklianskem in v idrij* skem okraju pa obilen. Goriška okolica in Vipavska dolina sta od* prodali zelo mnogo krompirja ta^ koj v letnih mesecih po zelo ugod* nih cenah (okoli 50 lir za 100 kg). Ker ie bil za leto 1928 dovoljen uvoz semenskega krompiria samo iz Holandskc, Anglije in Ncmčije, nc pa tudi iz Jugoslaviie, Avstrije in Ogrske. so naši Tolminci prica^ kovali, da bodo prcicli lep denar za svoj krompir, ker da bo gotovo pred in na dan sv. Hilariia dosegel v Gorici na trgu vsai 1 liro za kg. Prišlo pa ie drugače, in sicer iz na* sledniih razlogoy: 1. Kraii. ki so navadno izvažali krompir v inozemstvo, so si nabavi* li ogromne množine krompirja iz Nemčiie in Holandske. Mnogo va» gonov zgodnjega semenskega kronv* pirja je prispelo iz teh držav v našo deželo. Kmctje so uvideli. da ie doe mači krompir vrste »Kamnik« pre* pozen za izvoz in da si moraio na* baviti zgodneišo vrsto. 2. Poleg tega ie pred par meseci država dovolila uvoz krompiria iz Avstrije in Ogrske. Pred par dnevi smo čitali v nekem dunajskem listu vest, da ie bilo odposlanega samo iz Avstrije okoli 2000 vagonov krompirja v Italijo in v Scvcrno Afriko, predvsem v Egipt. Koliko tega krompirja se ie ustavilo v Ita* liii, nam šc ni znano, a dejstvo je« da prodaiaio avstrijski in ogrski krompir vsi večii podežclski trgov* ci. Vidcli smo ponudbc ogrskoga krompirja po 34.50 L franko Trst. Iz navedenih dveh razlogov je razumliivo, čc ic ccna našemu tol* minskemu krompiriu zelo pad la. Knocem ianuarja sc ic moraio pla* čati v Gorah krompir po 70 in 80 lir za 100 kg, v februariu se je neka* terc dni dosegla na goriškem trgu cena tudi 100 lir za q, danes, dan pred sv. Hilarijcm pa vprašuiejo Kobaridčani za svo\ krompir komaj 65 lir za 100 kg, a gotovo bi popu* stili na ceni šc celih 10 lir. Torei pridemo na ceno. ki ie veliala v po* letju 1927, v dobi, ko so prodajali Vipavci in goriški okoličani takoi iz zemlie vzeti krompir. Tak bi bil razvoi trgovinc z Ian* skim krompiriem. Kmctovalci pra* vijo, da bodo v bodoče, če Ie mogo«* čc prodali krompir takoi, ko ga bodo vzeli iz zemlie. Rustja. Stran 4.______________________________________________»GORISKA STRA2A« Koledarček. 19. marca, ponedeljek, Jožef. 20. marca, torek, Janez P. 21. marca, .sreda, Benedikt, op. 22. marca, eetrtek, Lea. 23. marca, peteik, Pela^ija. 24. marca, sobota, Gabriel, arh. 25. marca, nedelja, Oznanjenje Marije Device. Sežanski trg. Na se.jmu v Scžani 12. t. m. jc bi* lo na prodaj 564 volov in krav, 65 telet, 126 konj in 325 prašičkuv. Vsa živina ie bila prcgledana od i»g. živinozdravnikov in najdena zdrava. — Na tr.i^u se prodaja tudi vsakovrstno sadno drevje. Prihodnji tržni dan bo 22. mar- ca t. 1. Tržne cene dnc 15. marca 1928. Česnik L 1 do 1.20 ktf; brocoli L 80 do 1.20 kß; zelje kislo L 1.60 kg; cvetača L 1.60 do 1.70 kg; čebula I, 1.40 do 1.60 kj4; fižol navaden L 1.80 k^; fižol koks L 2.40; krompir 60 do 70 cent, kß; repa sladka cent. 20 do 30 k<4; repa kisla 80 cent, do 1 L kg; radič rdeč L 3.40 do 4.40 kß; špinaea L 1.20 do 1.550 kß; zelena L 4.— do 4.80 kß; vrzote Lir 1.30 do 1.50 kß; pomaranče L 1.80 do 3.— kß; limoni 15 do 20 cent, komad; jabolka L 1.80 do 4.— kß; orehi L 3.60 do 4.— kß; hruške L 2.— do 4.20 kß; če.šplje suhe L 3.— do 4,— kß; maslo sveže L 14 kß; maslo presno L 17.— do 18.— kß; mleko L 1.— do 1.— 1; med L 10 kß; jajca 45 do 50 cent, komad. Valuta. Dne 14 marca si dobil: za 100 franc, frankov 74 35 do 74.65 Lir za 100 belg. frankov 262.- do 266.— „ za 100 švic. frankov 363.50 do 365.50 „ za 100 čeS.-slov kron 55.95 do 56.25 „ za 100 dinarjev 33.16 do 33 46 „ za 1 sterling 92 26 do 92.46 „ za 1 dolar 18.88 do 18.94 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 1C0 avst. šilingov 263.75 do 269.75 „ Benečijske obveznice dnc 15. marca 1928: 77.25. Darovi. Za »Alojzijevišče«: Vclcc. ß. dr. Vlad. Orel, odvetnik, 50 L. — Pri* srčna hvala! Listnica uredništva. Š. C., Fojana: Kakor ste brali v »Straži«, smo enak dopis dobili že od druge strani. Hvala. Oglasite se So kaj! Labinje pri Cerknem: Brez pod* pis a v koš! Prijatelj, Idrija ob Bači: Ali ni zadeva nekoliko premalenkostna za list? Je tudi tožljiva. Dopis smo od* ložili do odßovora. Pozdravljeni. Stavb«no društvo v Bil.jah, v. z. z o. j. v likvidaciji, bo imela OBCNI ZBOR dne 25. marca t. 1. ob 9Vz uri dopol* dne v p.rostorih zadruße (st. 17). Dnevni red: 1. Poročilo likvidatorjev. 2. Slučainosti. Likvidacijski odbor. Ljudska poso.jilnica v Bovcu sklicuje svoi REDNILETNIOBČNIZBOR na dan 19: marca t. 1. ob 14V^ uri z običajnim dnevnim redom. Občni zbor se bo vršil v posojilničnih pro? storih in so vsi elani vljudno vab? ljeni, da se ßa udeleže. V slučaju nesklepčnosti sc bo vr- šil V2 ure kasneje drußi občni zbor- kateri bo pravomočno sklepal, ne oziraje se na število navzočih čla- Odbor. c'1 Prenosljivi gramafoni v obliki kovčka ali pa za sobo, Decca z vei ko zalogo plošč z modernimi slo- venskimi pes- mimi.Pritikline za gramafone, vzmet (peresa) in popravila v i knjigarni WO-J : KULATGoricaj Corso, Tel. 347 1 Lloyd Sabaudo. i'rihodnje vožnje: j v sev^rtio ^n^t i..... »Conte Grande« 3. 4. 1928. »Conte Rosso« 25. 4. 1928. lz Genove v Njujork v 9. dneh. Južno Amerikor »Conte Biancamano« 29. 3. 1928. »Principessa Giovanna« 23. 3. 1928. \z CJcnove v Buenos Ayres v 131/2 dneh- v Avstralijo: »Maria Cristina« 17. 4. 1928. Informacije daje in sprejema prednaroČila na vozne listke z&- stopnik F. Rosich, Gorica, Via Confavalle St. 4. Čistokrvnega bika švicarske pa* sme, potrjeneßa od komisije, 11 me* secev stareßa prodam. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. FRIZER ZA DAME, striženje, pranje glave, ondolacije i. t. d. Pri» poroča se And. Rojic, Via Semina* j rio št. 2 Gorica. II ONSTRAN II OGRAJE obvarovanl pred vsako nevarnostjo Žalibog »o vsl otroci do Sestega 1«!« po4vrtenl n«- varnim Crevesntm parasl- lom. ki Jlm prnviroo gliaj«. Posledica *o večkrat n«- varnc in v rnnogih sluCaJlh (kakor dokazujejo statt stike) tudi smrlnonevaro«. Potrebno je vsled Warn, tfa ] se d« otroku kak pripo motck profi tjlistam. . Dajte vaßim otrokom čistil- nu sredtiJvo profi alistam, ki st imenujc ARI^JBA je to izboren čokoladni bonbon, ki je znansiveno pripravljen in ki uničiflliste lakoj in popolnoma. Zahtevajte pr! >ašem lekarnarju ! ! ! Zastopnik: ERNEST KUHN TRST, Via Udine štev 2 Franc Prencis, izdelovatelj orgel in harmonijev v Solkanu se pripo* roča preč. duhovnikom in drußim za vsa v to stroko spada.joča dela in popravila. Preßlcdi brczplačno! Zdravnik za zobe in usf a Dr. LOJZ HBAIOHEE sprejema V G O R I C 1 Piazza della Vittoria ätev. 20 in v svoji podruznici pri SV. LUCIJI štev. 35 1 —J Iščem učenca za pekovsko obrt. — Zßlasiti se: Feliks Muznik — Sv. Lucija št. 52. ACOilFDEUALABiM proti izp«dauju I«», j Vsebuje kinin in je vsled teßa po«= sebno priporočljiva proti prehladu I in za ojačenjc korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bolaffio, ! Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, ' Via Carducci 9 pri Fiegel. Spomlfld 19Z8 Vsakovrstna oblačila, kl jih rabite, dobite v največji izberi in po naj- ugodnejših cenah v veliki zalOfli tkanin i;i napravljenih oblek z laslno kro iainico Biusto ff up BORICfl. COFSO ffitt.Em.g. -Telef. 394 Obleke po meri od L 350.- naprej Popolna izbera oblek, površnikov, trench, coats, nepremočljivih plaščev, športnih hlač itd. itd. Obleke za delp, šoferje, športni površniki. Bogota zalogo izgotovljenih obleh za gospe. Pomnite! I CORSO VITTORIO EMANUELE 9. i Tudi za NAJMANIŠEGA KMETOVALCA se izplača v najkraišem času nakup posnemalnika „ DIABOLO u Je prvovrsten svetovni izdelek, je priprost, inočan in vztrajen. Plačilni pogoji so ugodni --- Večletno jamstvo tovarne Krajevni zastopniki se iščejo ~ — Ceniki in katalngi so brez- plačno na razpolago. PojasuiJa prebivulcem Jioriskc KNUT JONSON, BOLZANO pokrajine daje zastopnik tvrdke j Vlttorlo Jonsoii, Gorica I Via Contavälle 441. 1 | Teofi. Hribar (n«si.) « Gorlca CORSO VERDI 32 - - (hiša Centtr-. Posoj.) ------------------------ | VellfeiB zalDQö ieShcga piatna i^ znene toiorne KegKnctinrf S Haponn, wssäs- I ipstno blogo ZB poPoCencB hahcr tudi ffsllbo izbira moSfesöu in zenshesa sufenB. I Blago solidno! Cene znnerneS