Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 52. Izven Ljubljane 8 vin.	y LMM V ttft 5.0)91X0 1914.
= Velja po pošti: =
Za telo leio naprej . . K 28' —
za	en nusseo „ . ,
za	Nemči jo celoletno
za	ostalo inozemstvo
V	Ljubljani na
2* celo ia.o naprej . za en maseo „ . . „
V	opravi prejemati mesečno „ = Sobotna izdaja:
za celo leto......
za Nemčijo oeloletno . za ostalo Inozemstvo.
Lelo XLH.
Inserati:
Enostolpna pelltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice t:
enos olpna po itvrsta po 2jvln.
Poslano:
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemši nedelje In praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Toznt red
Iksr Uredništvo je v Kopitarjevi uliol štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =		r	o!ii$čen list za slovenski naroi	i.	Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravnlškega teleiona št. 188.
delskimi zadrugami in konzumnimi društvi ter narediti »Ljudsko banko« bankirjem celega zadružnega gibanja.
To gibanje pospešujejo zadružni časniki, ki jih jo izhajalo leta 1912 22. Oni razširjajo zadružno idejo ter dajejo praktične nasvete zadrugam in članom. V kratkem so vrši v Kijevu drugi zadružni kongres.
t
Dne 4. t. m. je umrl v Opavi senior nemškega episkopata, kardinal Kopp. Rajnik je bil sin tkalca. Rojen jc bil dne 25. julija 1837 v Daderstadtu na Hanoverskem. Ko je dokončal gimnazijo, je bil dve leti državni brzojavni uradnik v liannovru in v Ruttenbergu, nakar je vstopil v bogoslovju (1858. 1.). Za duhovnika je bil posvečen dne 28. avgusta 1862. Kot kaplan in šolski vikar v sirotišnici v Henneckenrodu je obrnil nase pozornost svojih predstojnikov. Imenovan je bil za rektorja v stolnici in prideljen škofijskemu generalnemu vikarijatu. Leta 1870. ga je imenoval papež Pij IX. za svojega hišnega prelata, leta i871. je pa bil imenovan mladi, šele 341etni duhovnik za kanonika in za .generalnega vikarja škofije v Hildesheimu. Bilo je to ob času kulturnega boja v Nemčiji. Hildesheim-ški škof in njegov generalni vikar Kopp sta morala plačati visoke denarne globe in nasilni Bismarck jima jc grozil, da ju odstavi. V teh za katoličane v Nemčiji hudih časih je ostal Kopp hladnokrven in je škofijo marsikatere škode obvaroval. Leta 188-4. je postal Kopp škof v Fuldi, leta 1886 član pruske gosposke zbornice, in sicer je bil on prvi katoliški knez, ki je bil na to mesto izbran.
Papež Leon XIII. ga jc sporazumno s cesarjem Viljemom dne 9. avgusta 1887 imenoval za knezoškofa v Vrati-slavi. To mesto je eno najtežavnejših. Vratislavska škofija namreč sega tudi v Avstrijo. Kopp je bil zato tudi virilist šlezijskega deželnega zbora in član avstrijske gosposke zbornice in je bil celo leta 1903 imenovan za namestnika šlezijskega deželnega glavarja.
Rajnikova zasluga je bila, da se jc kulturni boj v Nemčiji končal. Posredoval je namreč med Bismarckom in Vatikanom. Pogajanja so trajala več let, preden se je v Nemčiji obnovil verski mir. Rajnika je zato zelo spoštoval ccsar Viljem, papež Leon XIII. ga je pa imenoval dne 16. januarja 1893 za kardinala.
Rajnik je umrl v Opavi. Dne 6. t. m. ga prepeljejo v Vratislavo, kjer bo pokopan. Pogreba se udeleži osebno cesar Viljem.
Zaoorac v brniškem saboru.
V seji hrvatskega sabora 14. t. m. je poslanec St. Zagorac izvajal, da je bil Mile Starčevič svoj čas res v Mar-tinjacu pri baronu Rauchu, ki mu je takrat rekel, naj stranka prava svoj program za 10 let suspendira. Starčevič je imel takrat tudi političen pogovor s škofom Drohobeckym. Jaz som tedaj rekel, da naj Rauch pravaško stranko v miru pusti in se obrne raje na koalicijo. Šel sem sam h koaliciji, ki jc pa vsako pogajanje z Rauchom odklonila. Nato je dr. Elegovič ponudil dr. pl. Lukacsu usluge stranke prava. Načrt frnakovcev je pokvaril dr. Un-kelhauser. Na razno medklice frankov-ccv odgovori Zagorac, da govori samo to, kar lahko pred sodiščem dokaže. Ko Zagorac omeni, je razumljivo, zakaj da so se za dr. Horvata Zavzeli na uglednih mestih, nastane velik hrup med frankovci Dr. Starčevič dr. Franku: »Vaš oče. je sam priznal, da mu je Wekerle ponudil toliko denarja, kolikor bi ga hotel!« Zagorac: »Dr. Frank, ali ste prejeli od dr. Krapca 5000 K ?« Frank: »Nikoli niti vinarja!« Zagorac: »Dr. Horvat je. v Trstu sam pokazal menjico, ki jo je bil plačal dr, Kra-pac!« Dr. Horvat: »Seveda, za katoliško tiskarno!« Zagorac: »Dr. Hrvoj vas je v Trstu obdolžil, da vam je dr. Toma-šič ponudil denarja!« Dr. Frank: »Dr. Milobarju jc ponudil!« Zagorac nadaljuje in pravi, da je današnji položaj zakrivila Fran kova skupina, ki je omogočila koalicijin pakt s Tiszo. Čudno, zakaj se je dr. Horvat tako razgreval proti Čuvaju, ko je znano, da jc Čuvaj rekel njegovi ženi: »Milostna, storil bom za vašega moža vse mogoče.« Dr. Horvat oporeka. Zagorac nadalje izvaja, da jc dr. Horvat bil glava sleparskih posmrtnih zadrug ter jc moralič-no vsekakor kriv. Nastane zopet velik vihar. Zagorac: Znano je, da je Fran-kova stranka skušala spraviti na najvišje mesto v deželi Accurtija. — Dr. Frank Starčeviču: »Accurti je boljši pravaš nego vi!« Velik vihar; predsednik odredi odmor. Po odmoru zaključi Zagorac svoj govor, češ, da po izjavi dr. Franka, da je Accurti boljši pravaš negod r. Starčevič, nima več »eliko reči. Pribijem le, da v resnici obstoja pobotnica, o kateri se je že toliko govorilo in katero je podpisal dr. Frank.
ZW" Današnja številka obsega 6 strani
Zadruge in konzumna društvo v Rusiji.
Zadružno gibanje se v Rusiji silno širi, ne samo med izobraženimi siano-vi, ampak tudi med kmeti, ki skušajo zadružno misel v vseh oblikah uporabljati za vsakdanje življenje. Pa navdušenje za zadružno gibanje vsebuje več nego zgolj organizacijo za olajšanje prodaje, nakupa itd.: njegov cilj jc duševna, moralna in gospodarska povzdi-ga ruskega kmeta.
Finančna nezmožnost ruskega kmeta in njegova odvisnost od vaškega oderuha je po prizadevanju časnikov nagnila vlado, da je prišla na pomoč. Tu-patam so ustanovili vaške bančne družbe in tudi državna banka je šla na roko. Ogromne mase so se le počasi gibale in do pred kakih tri, štiri leta je bil napredek kaj skromen. Tekom zadnjih 3—4 let pa se je ustanovilo na tisoče zadružnih vaških bank z milijoni članov; vloge neprestano naraščajo in kredit, ki ga je dovolila država do aprila t. 1., znaša okrog 175 milijonov rub-ljev. Sedaj obstoji nad 20.000 raznih zadružnih bank s 4 663 833 člani z okroglim kapitalom 500 milijonov rubljev.
Teh bančnih zadrug je največ v južnih in uralskih gubernijah, v evropski Rusiji več nego v azijski. Na tisoč posestnikov pride v prvi 183 zadružnikov, v celi Rusiji pa le 161; sicer pa sibirski kmetje no zaostajajo več dosti in njihove vloge naraščajo od leta do leta v geometrični pregresiji.
Poglavitni namen teh zadružnih bank je posojanje majhnih zneskov kmetom v poljedelske namene. Vsled neugodnih razmer je znašala obrestna mera 12 odstotkov, ki jo pa skušajo zdaj znižati. V novejšem času pa dajejo tudi posojila na žito, za zgradbo žit-nic in elevatorjev in da pomore j o kmetom pridelke ugodnejše prodajati. Vlada in državna banka snujejo načrte za zgradbo cele mreže velikih zalog in elevatorjev za žito po celi državi, zadružne banke pa pomagajo majhnim posestnikom ter gradijo majhne žitnice po tisočerih vaseh.
Imajo nadalje poljedelske zadruge, kojih število vedno bolj narašča. Izpo-četka je bil njihov namen predvsem vzgojevalen, razširjati znanje članov v poljedelskih zadevah. Izza 1910 pa se je ta namen umaknil praktičnim ciljem, izvečine vrtnarstvu, čebelarstvu, ribar-
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušerki, poslo\ -nil dr. Leopold L 6 n a r d.
(Dalje.)
Pop je šel parkrat po sobi in obstal:
»Poslušaj ... ali je Štefan Mihajlo-vič Pospielov lakomen na denar?«
»Kdo bi pa ne bil,« se je nasmejal.
»Ako se doslej še ni vrnil, kdo ve, čc ni kje ubil jetnika, pobral denar in blago in šel po svetu.«
»Ej, batjuška, kaj bi se mu to izplačalo za petdes-t ... no, celo za sto rubljev?«
»Tepec,« se je nasmehnil pop, »duhovnik jc. imel tisoč ali še več.«
»No, to jc druga stvar, batjuška, za tako vsoto se izplača potem trpeti, samo ako jc za to vedel, potem Bog znaj, čc je pripeljal duhovnika v mesto, treba bi bilo poslati poročilo ali kaj?«
»Kaj bo s tvojim poročilom?« se je nasmehnil pop zaničljivo, »pojdi z mano jutri v mesto, ak o se danes podčastnik ne vrne.«
»Ne smem pustiti vasi brez povelja.«
stvu, mlekarstvu, ovčje- in svinjereji. Raznih poljedelskih zadrug je bilo leta 1912 skupaj 956.
Zlasti mlekarske zadruge so imele velik uspeh, posebno še v Sibiriji. Leta 1907 je bilo v zapadni Sibiriji le šest mlekarskih zadrug, leta 1910 pa-že 60, in začetkom leta 1913 130. Zveza sibirskih zadrug za surovo maslo ima od leta 1908 agencijo v Londonu in je izvozila lani surovega masla za 45 milijonov rubljev.
Sibirski uspeh jc vzpodbodel evropske kmete in zadnji dve leti so ustanovili celo vrsto mlekarskih zadrug v gubernijah Vologda, Moskva in Petrograd. Leta 1912 se je 17 mlekarskih zadrug blizu Moskve združilo v svrho preskrbljevanja Moskve z mlekom in s surovim maslom
Lani je ustanovilo 1491 zadrug »Ljudsko banko« v Moskvi s kapiialom okrog 10 milijonov rubljev in z namenom pomagati raznim družbam in zadrugam pri njihovih trgovskih in denarnih transakcijah. Na prvem občnem zboru v letošnjem maju so sklenili povišati kapital na 20 milijonov ter prositi vlado dovoljenja za otvoritev 12 podružnic
Zadružno gibanje podpirajo krajevni vladni organi. Enako zemstva, ki se sama združujejo med seboj, organ i-zujejo v velikem obsegu prodajo ku-starnih izdelkov, pospešujejo zgradbo refrigeratorjev za prevoz jajc in surovega masla. Zemstva od Ufe, Viztke, Jekaterinburga in Perma so so združila v svrho prodaje kustarnih izdelkov po Sibiriji ter grade skladišča v več sibirskih kupčijskih središč.h.
Dne 1. januarja 1912 je bilo na Ruskem 6730 konzumnih društev, izmed teh 4716 vaških z nad milijon člani. Njihov namen je nadomestiti vaške prodajalce, ki so odirali vedno zadolžene kmete. Preskrbujejo člane z vsemi življenjskimi potrebščinami ter razdeljujejo dobiček med člani v razmerju z njihovim nakupom. Njih namen jc kupovati na najboljših in najcenejših trgih, in v ta namen snujejo zveze po raznih provincah za nakup na debelo. Največja teh zvez je »Moskovska zveza konzumentov« s čudovito naraščajočim prometom. Leta 1911 je imela okrog 30 milijonov rubljev prometa, naslednje leto pa malone 50 milijonov. Ima agencije v Kijevu, Belocerkovu, Rostovu ter Odesi.
Splošna tendenca jc ustanoviti stike med raznimi oblikami zadrug, zveza ti zadružne banke s poljedelskimi zadrugami, doseči sodelovanje med polje-
»Prevzamem jaz . . . veš, da moraš' poslušati mene?«
»Ako ste vi, batjuška, odgovorni, pa pojdem jutri.«
Ko je okrajni glavar slišal popovo pripovedovanje, ni zakrival svojega razdraženja in jeze.
Strinjal sc je s popom, da je razkrinkani krošnjar bil nevaren agitator, a morda celo preoblečen katoliški duhovnik. Ako bi ga bil vjel, čakalo bi ga gotovo odlikovanje, brez dvoma hi mu ne odšel tudi red.
Takoj jc zaslišal stražnika Rogo-škina in ko je natančno izprašal, kako je izgledal kupec, konj in voziček, je razposlal takoj okrožnico na vse postojanke in občine ter zapovcclal zapreti zločinca
»Ti ostaneš v mestu« je zaključil zaslišavrj1 je Rogoškina, a ko je odšel, se je obrnil h popu:
»V Tesno dam dva druga, ta je potreben za pričanje, ako vjamejo agitatorja in tega pasjega sina Pospielova.«
>sAli ne misli gospod glavar, da so morda kmetje rešili duhovnika?« . »Vidi se takoj, da ste vi Galičan « se je nasmejal, »kje bi sc pri nas kmetje upali na stražnika?... Prepričan rem. da je a'i puntar podkupil stražnika, ali pa kar jc bolj verjetno, da je Pospielov ubil kje agitatorja in zdnj
veseljači...« in potem je odprl vrata: »Ivan Ivanovič zapovejte napisati popis osebe podčastnika Pospielova in razposlati po celi guberniji in v njegov rojstni kraj.«
»Razumem, gospod glavar.«
»Nu, a vi, batjuška, izkažite se s spomenikom,« se je nasmehnil.
»Bo ob določenem času.«
»Toda pomislite batjuška, da pride sam gubernator in razni glavarji . . . niti minute se ne smete zakasniti.«
»Vem . . . kaj pa plemenitaški stan? Bo?«
»Samo Revski, morda ... samo da bi ozdravel, ker jc pisal, da boleha.«
»Laže,« jc izbruhnil pop.
»Motile se... Bili smo pred tremi dnevi pri njem na lovu, bila je dobra zabava in lov dober ... Jaz sem ustrelil dva zajca ... a veste, batjuška, kdo je največ vjel?«
»No?«	,
»Friderik Antu^ovič Kormvcit, žan-darmerijski poročnik, on ima srečo,« jc vzdihnil. »ubil je srno, tri zajce in priigral jc na kartah, njemu so jc lov izplačal. tudi ako ne štejem, kar jc sne-del in spil.«
»Če jc Revski mogel loviti... more biti tudi pri odkritju spomenika«
»Prehladil so ie ... ako pa ozdravi, pride gotovo.«
»No, a Zvcličeva?« je vprašal pop.
»Hči jc bolna, pisala je ... in čemu nam bodo ženske?... Poleg tega bo čez petdeset odposlancev iz občin mojega okraja, zapovedal sem že vašemu županu, naj pripravi sprejem... Kaj pa vi. batjuška, ste gotovi?«
»Skoraj vse imam.«
»Torej dobro, a na obed v klubu povabim tudi vas.«
»Zahvalim sc jako gospodu glavarju, da se me je spomnil,« sc jc poklonil pop.
»Kako pa mislite, batjuška?« se je nasmejal, »pri vas kosilo, a pri meni obed in tako bo vse v redu, a vašega dela vam ni treba plačati, dasiravno je obed za samega gubernatorja.«
»Gospod glavar mi je zelo milost« ljiv.«
»Kakšna milost ? Jaz tudi pri va3 jem in pijem.«
»Torej v soboto pričakujem gospodo,« in batjuška jo vstal s stola.
»Ob enajstih pridemo.«
Potem je šel pop k načelniku de-žolne straže Kruglakovu in ker ga ni dobil v mestu, so je odpeljal domov potem, ko jo še nakupil nekaj reči, kajti čez dva dni jc imelo biti odkritje spomenika.
Ko je župan iz Tesne prejel od novih stražnikov glavarjevo okrožnico o
Vso to se mora v interesu ljudstva pojasniti. — Za Zagorcem dobi besedo dr. Frank, ki izjavi, da v svojem medklicu ni rekel, da jc Accurti boljši pravaš nego Zagorac, marveč da je boljši Hrvat
nego dr. Starčevič.
V večerni seji sabora, kjer se je šlo za izročitev Mile Starčeviča sodišču, je večina izročitev odklonila. (Frankovci: Tako se zateka ta obrekovalec. h koaliciji! Peršič: Zivio dr. Lukacs in minister Auffenberg, ki sta Horvata osvobodila!) Pred saborom so bili zbrani dijaki Frankove grupe, ki so Horvatu priredili ovacijo.
laška prepotena
(Iz Trsta.)
V sredo, dne 3. t. m. se jc dogodil na »Revoltelli« slučaj, kateri markant-no kaže laško prepotenco, ki naj te-melij na oni toliko hvaljeni 200 letni kulturi. Na omenjenem zavodu, ki je od vlade podpirana privatna institucija s pravico javnosti, se nahaja nad eno tretjino Srbohrvatov in Slovencev, ki se poslužujejo svojih v temeljnih zakonih zajamčenih pravic in govorijo med seboj v materinščini, kar pa Italijanom, osobito dalmatinskim, nikakor ne prija. V svojem brezobraznem ogorčenju nad tem, da sc na njihovem v Avstriji najvišjem kulturnem zavodu glasi slovenska govorica, so si dovolili nesramnost, ki presega vse meje pojma olike in akademične svobode. Opeto-vano so insultirali slovanske akademike in skušali tudi z grožnjami preprečiti slovansko govorjenje.
Tako so zadnje dni zopet hoteli prepovedati jugoslovanskim akademikom materinščino, trdeč, da je šola laška in cla. bi s tem izgubila laški značaj. To njih zahtevo so jugoslovanski akademiki kot doslej vedno tudi sedaj energično odbili z motivacijo, da imajo vso pravico rabiti svojo materinščino, saj so vendarle svobodni državljani in da ne more tvoriti to nikakc provoka-cije. Italijani so še nadalje vzrajali pri zvoji zahtevi in izjavili, da se bodo posluževali v nasprotnem slučaju sile. Prilika za to jim jc bila dana kaj kmalu. V auli I. tečaja se je nahajala med odmorom ob 11. uri skupina, broječa 4—5 hrvatskih akademikov, ki so se razgovarjali med seboj v hrvatskem jeziku. Italijani videč, da se Hrvatje ni najmanje niso zmenili za njihove prepovedi, so jih pozvali, naj enkrat nehajo govoriti »ščavo«.Naši akademiki so jim kratkomalo odgovorili, da bodo govorili vedno le, kakor je njim ljubo.
Italijani so nato zagrozili, da jih v tem slučaju s silo vržejo iz aule, nakar so jim naši dijaki odgovorili, da naj to poskusijo. S klici »Coraggio fratelli! Fora i ščavi!« so se navalili na nje (Italijanov je bilo kakih 30). Po spopadu so se napadeni hrvatski dijaki, ker so bili v taki manjšini — ostali jugoslovanski akademiki niso bili v auli navzoči — umaknili in se obrnili na ravnateljstvo, hoteč intervenirati pri ravnatelju, ki pa ni bil navzoč, pač pa sta se nahajala tam 2 profesorja, pred katerima se je vnelo veliko prerekanje vsled lažnjivih podatkov Italijanov o razvoju konflikta.
Na predlog enega profesorja, naj se
» _ ■ ---------------
zgubi Pospielova in aretiranju krošnar-ja, jo je takoj oglasil, toda v vasi ni naredila, izvzemši Vresjakove, ki so se že po dnevu oglašenega aretiranja pri duhovniku spovedali in ga videli, nikjer nobenega utiska.
Vresjakovi so si takoj domislili, da mora med onim skrivnostnim begom, Malinovim in Marcelkom biti kakšna zveza... toda molčali so z ozirom na svežo rodbinsko zvezo.
Župan, pisar in drugi so bili zaposleni s sprejemom odposlancev iz drugih občin, kateri so bili sprejeti na stroške Tesne, nad čemur je godrnjalo veliko gospodarjev, ki niso veliko držali na spomenik itn slavnost odkritja.
Enajsto uro je določil pop za začetek slavnosti, torej je že ob desetih postavil pisar s pomočjo stražnikov in vaške policije odposlance v vrsto, ko je prečital občine po abecednem redu.
Dan je bil hladen, vetern, a od časa do časa je udaril dež s snegom. Kmečki odposlanci so se zavili v sukmane, v kožuhe in glasno tožili čez nepotrebno izgubo časa, čez mraz in dolgo čakanje. Vedeli so. da jim je bilo zapovedano priti, da bi v njihovi navzočnosti odkrili spomenik carju, vendar niso mogli razumeti uzroka in so govorili:
»Ako v Tesni postavijo kip, to še ni noben vzrok, cla bi gnali ljudi tako daleč in jih držali v dežju in mrazu.«
»Ni dovolj, da so izprešali iz nas toliko denarja, ampak moramo še gledati, kako so ga zapravili,« (Dalje.)
dijaki pomirijo in skupno prisostvujejo naclaljnim predavanjem, so odgovorili Italijani s klici: »Fora di sciavi, no 11 volemo; o lori fora o noi fora!«, nakar se je zaslišalo druge klice: »Lori fora e no noi!« Z ozirom na to so naši akademiki, da preprečijo nadaljne konflikte, demonstrativno zapustili šolsko poslopje.
Jugoslovanski akademiki so podali direkciji spomenico, v kateri protestirajo proti inzultom in zahtevajo zadoščenje za žalitve kakor tudi garancije za nemoteno obiskovanje predavanj in spoštovanje njihove narodnosti. — Na prošnja prof. Menestrina so obljubili naši dijaki, da uredijo afero z ravnateljstvom ob izključenju javnosti. Ker je pa »Piccolo« prinesel o celi zadevi tendencijozno in lažnjivo poročilo, v katerem očita našim dijakom, da so provocirali gostje in tujci, so sc ti naši dijaki takoj obrnili na narodne zastopnike za intervencijo in so obenem ukrenili vse potrebno, cla bode slovanska in avstrijska javnost, sploh v celi zadevi natančno informirana. Poslanci so intervenirali pri namestništvu in uvedli parlamentarno akcijo. Predavanja na »Revoltelli« so do 9. t. m. suspendirana.
Nikdar in nikoli ni izzivalo jugoslovansko dijaštvo na Revoltelli svojih italijanskih tovarišev in tudi danes izjavlja, da ni tega storilo nikdar in tudi nikdar ni imelo takega namena. Če pa govori med seboj svoj materinski jezik, pa to ni in ne more biti provokacija nikogar, ki ima kaj pameti v glavi in ki ni zaslepljen po najbesnojšem nacionalnem sovraštvu!
Toda tako je sedaj italijansko visokošolsko dijaštvo in tako hoče biti tudi italijansko dijaštvo na Revoltelli. Žalostno tembolj, ker so se taki dogodki mogli pripetiti na zavodu, iz katerega naj bi izhajali resni, praktični možje onega sloja, ki naj v prvi vrsti vzdržuje blagostanje naroda v Trstu! In s tem zavodom, si tem leglom laškega hujskaštva in sovraštva proti drugi narodnosti naj bi se spojila laška pravna fakulteta I Če se že tu dogajajo take vnebokričeče stvari, kaj bi se šele dogajalo potem? Ne le psovke, ne le za-sramovanja, temveč pravcati poboji bi bili na dnevnem redu. Če že po naravi navadno resno in praktično misleča trgovska mladina uganja take goro-stasnosti, kaj je šele pričakovati od drugega, daleč objestnejšega laškega visokošolstva!
Izkazalo s« je tu le prejasno, da je Trst najprimernejše mesto za laško visoko šolo I
Naša jugoslovanska mladina na Revoltelli pa naj je le prepričana, da ima za seboj vso jugoslovansko javnost!
Korupcijo v svobodomiselnem češkem taboru.
Poslanec dr. Svlha odstopil.
V »Češkem Slovu« izjavlja načelnik češko narodno-socialnega kluba poslanec Sviha, da je nedolžen. Gre, kar smo že včeraj med zadnjimi vestmi poročali, za obdolžitev »Narodnih Listov«, da je dobival dr. Sviha od praške politične policije redjio 9600 K in leta 1910. izredno za volitve 3000 K. Sviha obenem izjavlja, da izstopi iz svoje stranke, ker noče, da bi nanj padel najmanjši sum, in pravi, naj stranka z njegovim mandatom razpolaga do tedaj, cla pred sodiščem dokaže svojo nedolžnost. »Narodne Liste« pa namerava tožiti. Sviha je okrajni sodnik.
XXX O tej zadevi pišejo »Narodni Listy«: Politični javnosti je bilo znano, da je tudi o zaupnih in važnih posvetovanjih, ki so se jih narodno-socialni poslanci udeležili, bila vlada vedno natančno poučena. V zapuščini glavnega urednika »Narodnih Listov« so se našli spisi, ki dokazujejo, cla je za policijo vohunil sedanji načelnik narodno-socialnega državnozborskega kluba dr. Karel Sviha. Poleti 1910 je tožil Sviha nekemu polic, uradniku, da ima majhne dohodke. Policijski uradnik mu je nato ponudil 600 K mesečno, če bo zaupno policijo o političnih tajnostih obveščal. To vsoto so mu pozneje na 800 K mesečno zvišali. Ob volitvah je pa dobil 3000 K. Dr. Sviha je do zdaj ostal kon-fident, policije.
Dr. Htibschmann in Choc sta zahtevala 4. t. m. pojavil o Svihovi zadevi pri praškem policijskem predsedniku Krikavi, ki je pa izjavil, da noče ničesar pojasniti. — »Češke Slowo« piše, da si je izmis'il podkupovanje Svihc praški policiiski detektiv Spazek, ki je obdolžil v 15 letih političnega dcnunci-janstva Klofača, Soukopa, Nemca in dr. Stranskyja.
XXX Danes dopoldne smo o tej zadevi dobili iz Prage naslednjo brzojavko:
Najnovejša korupcijska afera vzbuja silno, splošno senzacijo. Včeraj zvečer so narodni socialci demonstrirali pred uredništvom »Narodnih Listov« proii dr. Kramafu. Ko je množica hotela dejanski napasti urednika Vevoro, je policija razgnala množico. V današnji jutranji izdaji prinašajo »Narodni Listi« prvi fascimile dokumentov proti Svibi. »Narodni Listi« izjavljajo, da so dokumenti pristni, da jih je uredništvo še enkrat preiskalo in se prepričalo, da ni noi: » e pomote. Uredništvo nima v rokah samo dokazov umrlega urednika Anyža, ampak tudi dokumente, katere je pisal Svlha sam, celo cel referat, katerega je na praškem policijskem ravnateljstvu pod štev. 9890 diktiral Sviha meseca maja leta 1911. in ki je bil poslan potem cesarskemu namestništvu. Narodni socialci izstopijo iz sokolsk h društev in ustanove lastna sokolska društva. — Češki narodni svet je sklican k seji za prihodnji ponedeljek, da zavzame stališče v aferi Sviha. Predsednik narodno-socialnega eksekutiv-nega odbora Vojna izjavlja, da re veruje v krivdo Svihe. Poslanec Klofač izjavlja, cla Sviha za nameravani izlet čeških narodnih socialcev v Belgrad in Sofijo ni mogel vedeti, ker ga takrat v Pragi ni bilo. Skrivnosti narodnega sveta cla ni mogel izdajati, ker se jc udeležil samo dveh sej. Sviha, ki boleha na srčni napaki, je zbolel in leži v postelji in se zasedanja državnega zbora ne more udeležiti. Narodno - socialna stranka izreka željo, naj stvar pride pred strankarsko sodišče, ki se naj sestavi tako, da vsaka stranka pošlje vanj svoie zatopnike. Narodno-socialna stranka je tozadevni poziv Češkim strankam že poslala. V oklicu pravi, da narodno-sociahia stranka v to sodišče ne pošlie zastopnikov, da tako od svofe strani izključi vsako vplivanje na sodišče.
Polzkosoa mobilizacijo v Rusiji,
Zaradi ruske poizkusne mobilizacije postaja nemško časopisje jako nervozno. Vojaško glasilo »Militärische Rundschau« objavlja članek, ki potrjuje vojaške priprave Rusije ob avstrijski in nemški meji in pravi, da se teh odredb ni treba bati, ker je bilo naše razmerje nasproti Rusiji ob balkanski vojski prav dobro. Javnega mnenja ne smo razburjati, ker izdajo Rusi letos 105 milijonov rubljev, da izpoznajo vse ovire mobilizacije. Upati smemo, da vsaj zdaj ne tvori ruska poizkusna mobilizacija nobene nevarnosti. Nemško časopisje v rajhu se pa peča z dogodki ob ruski meji. Zanimivo je, da ubirajo ostrejše strune proti Rusiji celo taki listi, ki so v dobrih zvezah z inemškim zunanjim uradom. »Kölnischer Ztg.« poroča njen dopisnik v Peterburgu, da zdaj Rusija še ne more političnih groženj podpreti z orožjem, ker zdaj še ni zadnje orodje izklesano, položaj bo pa izpremenjen leta 1917., ko bo Rusija popolnoma pripravljena. Rusija nabavlja veliko topov in vojnega materiala.. Članek opozarja, da celo mski uradni vojaški listi pišejo, da se Rusija proti Nemčiji oborožuje. »Deutsche Tageszeitung« pa svari Grke, da če ne bodo Epi-ra pravočasno zapustili, naj si Grška sama, sebi posledice pripiše, kakor tudi tiste velesile, ki za Grško stoje. Venize-los računa s strahom pred konfliktom in z živčno slabostjo velesil. Kabineti vrozveze lahko nasprotno dokažejo. Iz Peterburga, se še poroča, da je ruska vlada prepovedala vojnim obvezanccm izseljevanje v Nemčijo do 15. oziroma 30. marca. Prepovedali so tudi v Rusiji razširjati tiste inozemsko liste, ki pišejo o notranjih vojaških dogodkih v Rusiji. Iz Vratislave se pa poroča, da se že dva tedna no more pošiljati premog na Rusko Polisko. ker so radi poizkusne mobilizacije v Rusiji vse proge s prevažanjem voiakov zaposlene. Pariški listi so pečajo z nemško-ruskimi razmerami. Znani general Surlinden Piše v »Figaru«, da se mora Franciia vedno bati. da io Nemčija ne napade in da se mora zato Francija oboroževati.
Kranjski deželni zDor.
Vzdrževanje živinoreje vsled pomanjkanja krme.
Posl. Piber poroča o samostalnem predlogu posl. Pibra in tov. glede akcije za vzdrževaBje živinoreje vsled pomanjkanja krme. Upravni odsek predlaga: 1. Deželnemu odboru se naroča, na j sc obrne na o, kr. vlado s pozivom, da z ozirom na. pomanjkanje krme radi suše zadnjih let ter opustošenja po črvu izposluje pri ministrstvu za notranje zadeve izdatno državno podporo za nakup krme. zlasti močnih krmil re\» im in malim živinorejcem v prizadetih ob-
činah, cla bodo mogli preživeti živino v&aj do poletja. Pri tozadevnih podporah naj so v prvi vrsti ozira na. živinorejske zadruge in kmetijske podruž*-nice. 2. Akcija naj se čimpreje izvrši. t— Sprejeto.
Ustavljanje brzovlaka št. 4 v Postojni.
Posl. Lavrenčič poroča v zadevi ustavljanja brzovlaka št. 4 v Postojni. Upravni odsek predlaga: Deželni odbor in deželna vlada se pozivljeta, da pri železniški upravi izposlujeta ustavljanje brzovlaka št. 4 tudi v mesecih od 1. novembra do zadnjega aprila. — Sprejeto.
Za vipavsko dolina.
Posl. Iv. Lavrenčič poroda v zadevi železniške zveze med Ajdovščino in Postojno. Upravni odsek predlaga: Deželni odbor in c. kr. vlada se poisivljeta, da na vseh pristojnih mestih jx>sredujeta, da se čimpreje zgradi železnica, ki naj skozi trg Vipavo veže Ajdovščino in Postojno. — Sprejeto.
Poslanec Piber poroča o samo« stoj nem predlogu dr. Pega na, Perhav-ca in tov. radi upeljave vozne poštne zveze mod Vipavo in Colom. Upravni odsek predlaga: 1. Deželni odbor in c. kr. deželna vlada naj ukreneta vse potrebno pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu, oziroma pri trgovskem ministrstvu, da se vožna pošta med Vipavo in Colom čimpreje uvede. 2. Nadalje naj se uvede peš-po-šta med Colom in Črnim vrhom.
P e r h a v e c stavi dodatni predlog za poštno zvezo v Idrijo. — Sprejeto.
Ovčja reja v postojnskem okraju.
Poslanec H 1 a d n i k poroča o samostojnem predlogu posl. dr. Pegana, Drohniča in tov. za povzdigo ovčje reje v postojnskem polit, okraju. Upravni odsek predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da poveri enemu izvedencu deželnega kulturnega urada skrb za povzdigo reje drobnice. Iz postavke v deželnem proračunu za. rejo drobnice naj dovoli deželni oclbor primeren znesek za nakup plemenskih ovac in o*nov, ki se naj dajo malim kmetovalcem v postojnskem okraju, ki se za to zglase. —• Sprejeto.
Cestne zadeve.
Posl. Jaklič poroča o samostalnem predlogu poslancev Jakliča, Lovšina in škulja za korekturo ceste Kočevje— Fara pri Kostelu. Upravni odsek predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da po svojih inženerjih, dä. pregledati zgoraj omenjeno cestno progo, izdelati načrte jjn troškovnike za preložitev klancev in vse potrebno ukrene, da se cesta bolj položno izpelje. — Sprejeto.
Posl. Jaklič poroča o samostalnem predlogu posl. Jakliča, Lovšina, Škulja in tov. zaradi zgradbe ceste Rob—Lu-žarje. Upravni odsek predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da po vseh močeh pospešuje zgradbo deželne ceste Rob—Lužarje. — Sprejeto.
Posl. Lavrenčič poroča v zadevi cestne zgradbe Polhov gradeč—Mala-voda. Upravni odsek predlaga: Tozadevna prošnja se odstopi deželnemu odboru. — Sprejeto.
Posl. Lichtenberg poroča o prošnji posestnikov davčne občine štale, obč. Črmošnjice, za uvrstitev ceste iz Črmo-šnjic do Travnika med deželne ceste. Upravni odsek predlaga, naj se ta prošnja odstopi dež. odboru z naročilom, da naj to vprašanje prouči in poroča o njem v prihodnjem zasedanju. — Sprejeto.
Posl. Povše poroča o samostalnem predlogu poslanca Kobija in tov. v zadevi ceste Smerečje—Žiri. Upravni odsek predlaga: Deželnemu odboru »e naroča. cla vse potrebno odredi za nadaljevanje zgradbe ceste Smerečje—Žiri. — Sprejeto.
Isti posl. poroča o samostalnem predlogu poslanca Kobija in tov. v zadevi ceste Borovnica—Pokaj išče—Be-zuljak. Upravni odsek predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da pospeši zgradbo te prepolrebhe ccste, za katero se je izrekel Vrhniški cestni odbor. — Pri obeh teh predlogih je govoril posl. Kobi in toplo priporočal predloga upravnega odseka. — Sprejeto.
Posl. Piber je poročal o samostal« nem predlogu poslanca Zabreta radi preložitve deželne ceste T» etiše—Mlaka, Dež. zbor št. LXI. Upravni odsek predlaga: Deželnemu odboru se naroča. 1. da po okrajnem cestnem odboru v Kranju predložene načrte radi preložitve deželne ceste Tentiše—Mlaka prouči in spopolni. 2. naj s preložitvijo v tekočem letu prične. — Poslanec Zabret toplo priporoča predloga. — Sprejeto.
Poslanec Povše. poroča v imenu upravnega odseka o samostalenm predlogu poslanca Kobija v zadevi ceste Rakitnja—Begunje—Rakek. Dežeh emu odboru se naroča v zadevi zgradbo te cestne progo, že začoto poizvedbe dognati in odrediti napravo v to potreb-
nih načrtov, da se ta cestna proga čim-preje zgradi. — Sprejeto.
Posl. Jaklič poroča imenom upravnega odseka o samostalnem predlogu posl. Škulja, Jakliča in Lovšina glede poprave ceste Hrib—Šegova vas v Loškem potoku in predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da stori kar je mogoče, da se cesta popravi. — Sprejeto.
M i h e 1 č i č poroča imenom upravnega odseka o prošnji občine Črmošnji-ce radi preložitve ceste Verčiee-Kump-matel in predlaga: Prošnja županstva Črmošnjice se odštopi deželnemu odboru. kateremu sc naroča, da vse po-treliio ukrene, da se cesta Verčice— Kumpmatel preloži. — Sprejeto.
M i h e 1 č i č poroča imenom uprav-■ nega odseka o prošnji občine Adlešiči za popravo ceste Adlešiči—Tribuče— Črnomelj in predlaga: Prošnja županstva občine Adlešiči sc odstopa deželnemu odboru, kateremu se naroča, da vse potrebno ukrene, da se cesta Adlešiči—Tribuče—Črnomelj čimpreje popravi. — Sprejeto.
Razne zadeve.
Poslanec Jaklič poroča v imenu opravnega odseka o samostojnem predlogu poslanca Gangla in tovarišev glede ustanovitve obrtne delavnice v Idriji. C. kr. ministrstvo za javna dela se pozivlje, da ustanovi v Idriji obrtno delavnico. — Sprejeto.
Poslanec Hladnik poroča v imenu upravnega odseka o samostalnem predlogu poslanca Gangla in tovarišev glede na oddajo del pri nameravanih zgradbah rudniške uprave v Idriji. Deželnemu odboru sc naroča, naj se obrne na visoko c. kr. ministerstvo za javna dela, da se pri oddaji del v Idriji posebno ozira na domače ponudnike.
—	Sprejeto.
Poslanec Mihelčič poroča v imenu upravnega odseka o samostalnem predlogu poslancev Mihelčiča, Dermastie in Jarca glede ustanovitve prešičerejske postaje v Belikrajini: Deželnemu odboru se naroča, da dogovorno s c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ustanovi v Belikrajini prešičerejsko postajo, na kateri naj se turopolsko pleme upelje.
—	Sprejeto.
Poslanec Jaklič poroča v imenu upravnega odseka o samostojnem predlogu poslancev škulja, Jakliča in Lovšina glede ekspoziture c. kr. okrajnega glavarstva v Ribnici: C. kr. vlada se pozivlje, da izvrši vse priprave za ustanovitev ekspoziture okrajnega glavarstva v Ribnici, dokler se pa to ne zgodi, naj se vrše uradni dnevi c. kr. glavarstva v Ribnici vsaj vsak teden. — Sprejeto.
Poslanec Jaklič poroča v imenu upravnega odseka o samostojnem predlogu poslancev Jakliča, Lovšina, Škulja. in tovarišev zaradi ustanovitve poštnih uradov na Robu, v Strugah in Hinjah: Deželnemu odboru se naroča, da izposluje pri c. kr. trgovskem mini-strstvu ustanovitev poštnih uradov na Robu, v Strugah in Hinjah. — Sprejeto.
Poslanec Jaklič poroča v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora o dopolnitvi načrta zakona, sklenjenega v XI. seji deželnega zbora dne 22. februarja 1912 v svrho uvedbe mitnine od avtomobilov in motorskih koles na reški deželni cesti. 1. Predlo-.ženi zakonski načrt se odobri. 2. Deželni odbor se pooblasti, tla izvrši na načrtu zakona, preden ga predloži v Najvišjo sankcijo, morebitne potrebne iz-premembe. 3. Deželnemu odboru se naroča, da se načrtu zakona izposluje Najvišjo sankcijo. — Sprejeto.
Poslanec Jaklič poroča o poročilu deželnega odbora o dopolnitvi načrta zakona, Sklenjenega v XI. seji deželnega. zbora dne 22. februarja 1912 v svrho uvedbe mitnine od avtomobilov in motorskih koles pri mitnicah na deželnih cestah na Rakeku in na Bloški polici: Upravni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: 1. Zakonski načrt se odobri. 2. Deželni oclbor se pooblasti, da izvrši v načrtu zakona, preden ga predloži v Najvišjo sankcijo, morebitne potrebne izpremembe. 3. Deželnemu odboru se narbča, da temu zakonskemu načrtu izposluje Najvišjo sankcijo. — Sprejeto.
Poslanec Dermastia poroča v imenu finančnega odseka o prošnji »Društva vpokoj. učiteljstva« za podelitev primerne stanarine vpokojenim učiteljem - voditeljem in podelitev 25odstol-ne tlraginjske doklade vsem onim, kateri to do sedaj še ne uživajo, in o jiroš-njah več vpokojenih učiteijev za povišanje pokojnine in predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da prouči lirošnjo »Društva vpokoj. učiteljev« in poroča v prihodnjem zasedanju o financielnem
uspehu ter .stavi primerne predloge. _
Sprejeto.
Poslanec Dermastia poroča v imenu finančnega odseka o prošnji vpo-kojenega učiteljstva Amalije Regnard,
Ane Bauer, Pranje Škerlj, Ivane Tomi-nec in Otokarja Aleša za priznanje sedaj veljavne norm. pok. in predlaga: Vpokojenemu učiteljstvu Amaliji Reg-nard, Ani Bauer, Pranji Škerlj, Ivani Torninec in Otokarju Alešu se izplača od 1. marca 1914 nadalje normalna pokojnina v znesku letnih 800 kron. — Sprejeto.
Dr. Krek poroča v imenu finančnega odseka o proračunu melioracijskega zaklada za leto 1914 in predlaga: Proračun deželnega melioracijskega zaklada za leto 1914 se odobri. — Sprejeto.
Poslanec Jaklič poroča v imenu upravnega odseka o samostalnem predlogu poslancev Škulja, Jakliča in Lovšina glede gradnje mostu v Zalužju pri Dolenji vasi in predlaga: Deželni odbor naj stori, kar je mogoče, da se zgradi most v Zalužju. — Sprejeto.
Poslanec Dermastia poroča v imenu finančnega odseka o poročilu deželnega odbora v zadevi ustanov za gojence umetnostnih in glasbenih zavodov in predlaga: Deželni odbor se pooblasti, cla na podlagi javnega razpisa podeljuje gojencem raznih umetnostnih zavodov za normalno učno dobo 10 ustanov, in sicer 5 ustanov po 400 kron, 5 ustanov po 600 kron ter dve potovalni ustanovi po 500 kron, dalje gojencem raznih glasbenih zavodov za normalno učno dobo 5 ustanov, in sicer 3 ustanove po 400 kron, 2 ustanovi pa po 600 kron. Ustanovo jc nakazovati v četrtletnih obrokih cine 15. septembra, , 15. decembra, 15. marca in 15. junija. — Sprejeto.
Poslanec Piber poroča v imenu upravnega odseka o samostalnem predlogu poslancev Demšarja, Jarca in Za-breta glede zidave železnice škofja Loka — Železniki in predlaga: 1. Deželni oclbor naj stopi takoj z interesenti v dogovor glede uporabe deželne ceste za cestno železnico Škofja Loka — Železniki in naj se pri nameravani korekturi ceste ozira na bodočo gradnjo omenjene železnice. 2. Deželni oclbor se pooblašča, cla iz garancijskega zaklada dolenjskih železnic dovoli primeren prispevek za napravo podrobnih načrtov za to železnico. — Poslanec Demšar opozarja na to, kako je alpska že-lezn. gorenjskim mestom, zlasti Kranju in Škofji Loki škodovala. Zlasti prizadeta je selška dolina. Predležeči načrt hoče gospodarstvo tega okraja na najbolj primeren način dvigniti. — Dr. T r i 11 e r in Milan pl. Š u k 1 j e govorita istotako za. — Sprejeto.
Poslanec Gregorič poroča v imenu finančnega odseka o peticiji konventa usmiljenih sester v Ljubljani za brezobrestno posojilo 16.000 K za zgradbo pekarne in predlaga: Reclu usmiljenih sester v Ljubljani se dovoli brezobrestno posojilo 16.000 kron in sc pooblasti deželni oclbor, da vzame to vsoto iz bolniškega zaklada. Redu se odteguje vsako leto 3000 kron od oskrbnih stroškov, ki se izplačujejo redu, dokler ni 16.000 kron vrnjenih. — Sprejeto.
Poslanec dr. Gregorič poroča v imenu finančnega odseka glede zvišanja adjuta seknndarijem v deželni bolnišnici in predlaga: Predlog deželnega odbora, da se razveljavi sklep deželnega zbora z dne 28. oktobra 1910 glede adjuta sekundarijev deželne bolnišnice se razveljavi in znova uveljavi sklep deželnega zbora z dne 16. januarja leta 1909, cla se adjutum sekundarijev brez razlike določi na letnih 2800 kron. — Sprejeto.
Poslanec dr. Greggrič poroča v imenu finančnega odseka o samostalnem predlogu poslanca Vehovca in tovarišev za prispevek k zgradbi nbožni-ce za zdravstveno okrožje v Žužemberku in predlaga: Prošnja se odstopi deželnemu odboru v ugodno rešitev iz za to namene v proračunu za leto 1914 dovoljenega kredita. — V e h o v c c priporoča predlog. — Sprejeto.
Poslanec Povše poroča v imenu upravnega odseka o samostalnem predlogu poslanca Povšeta in tov. v zadevi zatvornic na železničnih progah na Dolenjskem.
Upravni odsek predlaga:
Deželnemu odboru se naroča, cla opozori železniško ministrstvo na ne-dostatke glede prelazov na tej progi ter vse potrebno ukrene, da. bodo vsaj na vseh prelazih čez želez, progo z velikim prometom vozov se napravile potrebne zatvornice. — Sprejeto.
PRINC WIED ODPOTOVAL V ALBANIJO.
Alba nski knez in konginja sta zapustila s svojimi dvorjani in dvorjan-kami grad Waldenburg in sta odpotovala, 4. t. m. ob 1. uri 2 minut popoldne v Albanijo. Vozita se preko Monakova— Solnograda—Jesenic v Trst. Jahti »Tau-rus«, s katero sc odpelje Wied v Albanijo, poveljuje linijski poročnik Potoč-
nik. Posadka šteje 64 mož. — Iz Carigrada se poroča, tla želi sultan, da ga novi albanski knez obišče. Essatl paša se jc 4. t. m. odpeljal iz Trsta v Drač. Rumunski poslanik pri albanskem dvoru bo izročil a 1 b a n s k e m u k r a l j u pismo rumunskega kralja Karola, ki obsega Karlove politične svete svojemu nečaku.
Dnevne novice.
!- Koroški Slovenci S. L. S. v kranjskem deželnem zboru. Včeraj je dobil načelnik kluba poslancev S. L. S. v kranjskem deželnem zboru naslednjo brzojavko: I)r. Evgon Lampe, Ljubljana! Klubu deželnih poslancev Slovenske. Ljudske Stranke, posebej poročevalcu poslancu Jarcu in zlasti poslancu dr. Kreku povodom energičnega in pomembnega 'nastopa za pravice teptanih bratov izreka poj>olno priznanje in najtoplejšo zahvalo — Katoliško jiolitično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem.
Liberalen trik. Liberalci uganjajo strašne burke radi deželnih doklad. Ne morejo preboleti, da so se vsa njihova pro-rokovanja izjalovila in da je sedaj kranjska dežela, edina na jugu, popolnoma sanirana in deželne finance za dolgo vrsto let v popolnem redu. Liberalni gostilničarji delajo sedaj tako: Namestu za en krajcar dvigajo ceno pri četrt litru za dva, kmetu pa pravijo, da ne morejo vina več tako drago plačevati radi zvišane doklade. Tako hočejo dvakrat profitirati. Istotako delajo liberalni hišni posestniki z najemščino. Tako varanje je očitna goljufija. Vsako zvišanje nad 3'37f; je neopravičeno.
Kaj Ribnikar laže? Ribnikar, ki je moral zaradi psovanja predsedstva zbornico zapustiti, sedaj v svojem »Glasu« strahovite reči pripoveduje o deželni posredovalnici za delo. Sama korita vidi in kmete straši, da jim bo posredovalnica vzela vse delavce. Dr. Kreku pa očita, da hoče ustvariti — agenturo za izseljevanje! Liberalne laži so res brezmejne. Hkrati se pa jezi, da noče dežela prevzeti — mestne posredovalnice. Istina je, da bo posredovalnica najboljše sredstvo proti izseljevanju!
— Volitve delegatov in namestnikov za občni zbor deželnega urada splošnega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu se bodo vršile v nedeljo, dne 2 9. marca 1914, od 8. ure zjutraj do 12. ure popoldne v prostorih deželnega urada v Trstu, Via della Caser-ma št. 4, II. nadstropje. V teh prostorih bo tudi volilni imenik na vpogled udeležencem od 1. marca 1914 naprej vsak dan od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike. Prepis volilnega imenika bo tudi na vpogled pri agenturi v Ljubljani, pri-čenši z gori navedenim dnevom. Slučajne reklamacije sprejema podpisana komisija pri deželnem uradu clo 15. marca 1914. Aktivno volilno pravico imajo vsi delodajalci in delojemalci, ki so zavarovani pri deželnem uradu, pasivno pa samopravni člani pokojninskega zavoda. Vsak volilec ima en glas. Voliti se sme samo z uradnimi glasovnicami, z zelenimi za delodajalce in z belimi za nameščence. Glasovnice izda volilna komisija in jih pošlje tudi za nameščence delodajalcem, kateri jih morajo v zmislu § 41. poslov, reda vročiti nemudoma svojim uslužbencem. One glasovnice, katerih ni bilo mogoče dostaviti, morajo se vrniti volilni komisiji; te glasovnice pa lahko zahteva volilec ocl imenovane komisije, a ko se legitimira. Duplikate poškodovanih ali izgubljenih glasovnic izdaja tudi volilna komisija; volilci, kateri ne dobe glasovnice, jo lahko zahtevajo istotako ocl volilne komisije. Na vsako glasovnico se mora napisati toliko imen, kolikor delegatov je treba izvoliti v dotičnem volilnem razredu. Glasovnico izroči volilec osebno volilni komisiji na dan in ob času. ki je določen za. volitve, ali pa jo pošlje komisiji frankiro.no po pošti tako, da dospe ob času glasovanja. Delodajalci volijo lahko potom pooblaščenca, kar.pa morajo naznaniti deželnemu uradu. Število delegatov, katero se ima izvoliti, je razdeljeno sledeče: po 4 v kategoriji delodajalcev in delojemalcev veleindustrijc in obrti (B), po 10 v kategoriji trgovine in prometa (C), po 4 v kategoriji prostih poklicev, kmetijstva in gozdarstva (D in A). Smatralo se bo namestnikom delegatov one kandidate, ki dobe za izvoljenimi delegati največ glasov.
—	Umrl jc c. kr. šolski svetnik in profesor nautične šole v Dubrovniku dr. Ivan Scherzer v 48. letu starosti. Pokojnik jc mnogo deloval kot znanstveni književnik ter je med drugim izdal nemško-hrvaški besednjak.
—	črne koze v Litiji. Iz Litije poročajo: Med nredilniškim delavstvom
so se pojavile črne koze. Dosedaj .je obolelo šest oseb.
Sovražnik slovenske šole v Kočevju, ki je z nepopisnim terorizmom prisilil slovenske delavce, da so pre-klicavali svoje podpise za slovensko šolo rudniški oskrbnik Stoekel, jo je vcndar-le skupil. Družba je zapovedala S točk lu, da mora radi raznih očitanj tožiti odvetnika dr. Raj ha v Kočevju. Pri prvem sodišču je bil dr. Raj h oproščen. .Stoekel se je pritožil, pa tudi vz-klicno sodišče v Novem mestu jc dr. Rajha oprostilo.
Za električno cestno železnico v Selški dolini. Piše sc nam: Začetkom letošnjega leta jc bil v Društvenem domu v Železnikih mnogoštevilno obiskan shod, katerega so se udeložili na.jodličnejši možje - posestniki, potem zastopniki vseli treh občin ter zadrug in hranilnic naše doline. Shod se je pečal z našimi kričečimi cestnimi razmerami. Svoj Čas, ko je imela liberalna stranka moč v dolini, tako v občinah kak or v cestnih zastopih, se je naš okr. strahovito zadolžil. Razširila se je cesta, toda delalo se je površno; ni se poskrbelo, da bi se bila cesta tlakovala. Takrat so bili vsi gradbeni stroški mnogo cenejši nego so danes; tako so bile delavske mezcle po 1 K 40 vin., primerno cenejše je bilo dovažanje, potem tudi material sam: gramoz, kamen. A tedanji liberalni cestni načelniki niso mislili na ljudsko korist, na trajno in solidno delo, marveč le na to, cla je par bogatinov sijajno shajalo na ljudski račun. In ti ljudje si upajo danes trditi, da jim je ljudski blagor na srcu. Koliko je resnice na tem, se najlepše vidi iz naslednjega: Ob tedanjih neprimerno ugodnejših in cenejših gradbenih pogojih so liberalci delali škarpe po 15 do 16 K meter, sedanji cestni odbor jih je pa v lastni režiji napravil po 8 K meter, torej za polovico ceneje, in to ob sedanji draginji delavskih mezd, dovoza in materiala samega. Po vsem tem ni čudno, da so člani S. L. S., ko so prevzeli cestni oclbor, podedovali za libc-i ralci velikansk dolg in cesto v najslabšem stanju. Ko bi nova cestna postava, ki jo je sklenila S. L; S., ne bila rešila cestnega odbora, bi se bile morale v škofjeloškem cestnem okraju naložiti ogromne doklade, da bi se cesta vsaj za silo uredila. — Naša dolina izvozi na leto nad 1000 vagonov raznovrstnega lesa in koliko se različnega blaga uvaža. Da bi se ob tolikem prometu vzdržala cesta v dobrem stanju, bi se na vsak način morala tlakovati in rajši-riti. Dolinci se pa že dolgo vrsto let pečejo z mislijo na drugo prometno zvezo, ki bi ves promet olajšala in pospešila ter dvignila blagostanje gospodarsko naprednega in v vsakem oziru kviško strmečega ljudstva. In ta druga prometna zveza bi bila električna cestna železnica, ki bi se brez dvoma dobro obrestovala in obilo vračala gradbene stroške. Deželi pa bi se zvalili z ram ogromni vzdrževalni stroški za našo cesto. Prosimo in zanašamo se na naše poslance in gosp. deželnega glavarja, da nam pomorejo ta načrt uresničiti. Vodna moč je na razpolago.
—	Znameniti geolog Edvard Suess je na Dunaju nevarno obolel. Suess ie star 82 let.	J
—	Reaktiviranje dr. Hinkoviča,
Znam zagovornik iz zagrebškega vele-lzdajskega procesa, dr. Hinkovič, ki je bil pod dr. Tomašičem kot odvetnik odstavljen, je zopet reaktiviran.
— V deželni brambl nameravajo veS enoletnih prostovoljcev aktivirati. Ministrstvo za deželno hrambo namerava aktivirati večje število rezervnih praporščakov, rezervnih kadetov in rezervnih kadetnih aspirantov deželne hrambe in armade, kakor tudi tiste enoletne prostovoljce, ki imajo veselje in ljubezen do vojaškega stanu. Na drž. stroške ji i) sprejmejo pri pehoti, pri kavaleriji in artiljcnji v poizkusno .službo. Od prosilccv zahtevajo, da še niso prekoračili 21. leta. cla so absolvirali srednjo šolo in da so popolnoma sposobni za vojno službo. Dobivali bodo pristojbine aktivnih praporščakov in polanejo aktivni poročniki čez poldrugo leto, ako dokažejo svojo praktično sposobnost in če napravijo uspešno nadomestno iz-ku 11 jo.
—	»Dan« v Pragi ima občni zbor v soboto, 7. t. m., ob pol 7. uri zvečer v društveni sobi.
—	Iz katoliške vere je izstopil sin
predsednika liberalne Zveze učiteljskih društev Vitomir Fedor Jelene, sedaj srbski uradnik pri okrožni blagajni v letovem (Nova Srbija).
- Umrl je v Kraljevih Vinohradih pri Pragi mestni župnik, češki pisatelj mser. F. J. Lehner, star 77 let.
—	Obesila se je v Zagrebu 211etna kl.iučavničarjova žena Malvina Jancsek iz žalosti za otrokom, ki ji je nedavno umrl,
—	Dol. Logatec. Na svojem občnem /boru dne 1. marca t. 1. je imenovalo tukajšnje Sloven. katol. izobraževalno društvo veleč. gosp. Leopolda Turšiča v priznanje nevenljivih, izrednih zaslug, katere si je pridobil za časa službovanja v Logatcu za postavitev Društvenega doma in za vsestranski napredek društvenega življenja v Dolenjem Logatcu za svojega častnega člana.
—	Fantje so se stepli v Brezovem pri Novem mestu, ko so se kot nepovabljeni gostje rano zjutraj vračali z gostije pri posestniku Jožefu Višnikar-ju. 211etni Jožef Krašovec je dobil v pretepu več težkih poškodb ter so ga prepeljali v kandijsko bolnišnico.
—	Slabo cesto imajo iz Hrastja v Sneberje. Cesta že eno leto ni bila nasuta. Pritožniki žele, naj bi se na to cesto nekoliko bolj oziralo.
—	Sin z nožem na očeta. Črevljar Franc Benedek, doma iz Škofje Loke, je te dni svojemu očetu razrezal čevlje. Ko ga je ta radi tega karal, je sin šel z nožem na očeta in mu zadal več ran. Stari mož se je krvaveč zgrudil. Krutega sina so orožniki aretirali.
—	Bogato se oienil. Šerif Arnauto-vič, vodja bosensko-hercegovske zedi-njene muslimanske organizacije se je te dni oženil in priženil 1 milijon dote.
—	Zblaznela je hišna posestnica in pekovka Marija vdova Hafner v Kranju. Že delj časa so domači na njej opažali znake umobolnosti, zadnje dni je pa bolnica začela besneti ter je hotela skozi okno skočiti na dvorišče. Domači so jo držali, pri čemur je vodja pekarne dobil take poškodbe na žilah na nogah, da bi bil umrl, ako bi ne bilo takoj zdravniške pomoči. Marijo Hafner so prepeljali v deželno blaznico na Studencu.
—	Umrla je v Zagrebu zdravnikova soproga Danica pl. Barac-Repenjska, nečakinja nadškofa dr. Jurija Posiloviča.
Ljubljanske novice.
lj Cerkven koncert. Cecilijino društvo Jupnije Marijinega Oznanjenja v Ljubljani priredi v sredo, 11. marca 1914 ob pol osmih zvečer v frančiškanski župni cerkvi cerkven koncert. Sodelujejo: Gospod glasbeni ravnatelj Rudolf plem. Weis-Ostborn, gospod profesor Adolf Robida, pevski zbor frančiškanske župne cerkve in orkester godbe pešpolka št. 27. Dirigent: P. Hugolin Sattner. Spored: 1. E. Hochreiter: Salve Regina, za mešan zbor in orgle. 2. J. Rheinberger: Kyrie in Gloria iz C-dur maše, za zbor in orkester. 3. F. X. Engelhard: > Brezmadežna«, pesem za zbor in orgle. 4. J. Rheinberger: >Passionsgesang«, za zbor in orgle. 5. P. H. Sattner: »Kdo je ta?«, tenor-solo iz oratorija »Assumptio«, poje g. profesor Adolf Robida. 6. P. Griesbacher: ■•Tristis est anima mea«, zbor ä capella. 7. J. B. Foerster; : Stabat Mater«, za zbor in orkester. Sedeži po 3, 2 in 1 K; stojišča po 60 vin., za dijake 40 vin. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v Katoliški Bukvami«, na večer koncerta pri obeh stranskih vhodih (Sv. Križ in na Miklošičevi cesti), velika vrata ostanejo za vhod zaprta.
lj Hrvatska opera. Parmova Stara pesem« se v Ljubljani že deset let ni uprizorila, ker slovenska opera ni imela primernega osobja. V Zagrebu izvajajo glavne uloge gospa de Strozzijeva (kraljica), gospa Irma Polakova (paž), g. Kondracki (kralj) in g. Jastrzebski (pesnik). To opero, ki jo označuje librettist Guido Menaschi za dramatično romanco, je nanovo uprizoril režiser g. Ivo pl. Raič in naštudiral kapelnik g. C. M. Hrazdira. Tudi Leoncavallova opera v dveh dejanjih s prologom Pa-gliacci« (Glumači) se ni uprizorila že nekaj let. Ulogo Cania in bajaza poje g. Jastrzebski, Neddo in Colombina gospa Irma Polakova, Tonia in Taddea ter prolog g. M. Vuškovič, Harlekina in Beppa g. Str-mac Zv., Sylvia pa g. M. Kondracki. V Lvovu je moral g. Vuškovič znani prolog dvakrat ponavljati. Tudi ga. Polakova in g. Jastrzebski sta izvrstna. Dirigira g. kapelnik Milan Sachs. — Velika Verdijeva opera »Otello« v štirih dejanjih zaključi Verdijev ciklus. Naslovno ulogo poje g. Jastrzebski, Jaga g. Vuškovič, Desdemono ga. de Strozzijeva in Emilijo gdč. M. Va-lentijeva.
-f Deželni odbornik dr. Pegan od 4.
do 15. t. m. ne bo sprejemal strank v deželnem odboru.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Bilo-Witz, tovarniški delavec, 62 let. — Helena Sečnik, zasebnica, 72 let. — Josip Šegina, delavec, 25 let. — Jožefa Opferkuch, zasebnica, 77 let. — Marija Dolenc, bivša postrežnica, 68 let.
lj Nezgoda. Ko je hotel predvčerajšnjim 48 letni tesar pri tvrdki Lehner-Weißbacher, Janez Jeras, obijati na dvorišču pri ¿upi opaž, je padel z lestve ter ae tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
lj Semenj. Na včerajšnji semenj so pripeljali 1168 glav, in sicer 534 konj, 455 volov, 126 krav in 53 telet.
— Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko ima občni zbor v soboto, ilno 7. marca 1914 ob 8. uri zvečer v hotelu »Štrukelj« v Ljubljani.
lj Kristusovo trpljenje v kinematografu »Ideal« v Ljubljani se bode predvajalo od petka 20. do četrtka 26. marca. Predvajal se je ta film dosedaj na Dunaju samo povabljenim gostom in sam gospod knezoškof dunajski odposlal je zastopnika kanonika Schopplerja, ki se je o tem filmu najpohvalneje izrazil. Med drugim piše: »Reči se mora, da kinematografija ni ustvarila do sedaj nič bolj očarujočega kot to sliko. Scene se vrstijo pred očmi gledalca kakor čudežne slike, risane od mojstrske roke in ga fascinirajo. Koloracija praznuje v tem filmu svoj triumf!
lj Skarpa v Gruberjevem kanala je na nekaterih mestih proti Božjemu grobu vsled deroče vode pozimi zelo trpela; voda jo je ponekod izpodjedla ter bo treba do-tična mesta zaliti s cementom.
lj Zgradba kanalov zbiralnikov se bo nadaljevala in dovršila v času od aprila do avgusta. Izvršiti je še progo na desni strani Ljubljanice od Hradeckega do Št. Ja-kobskega mostu in na levem bregu od Frančiškanskega do Hradeckega oziroma Št. Jakobskega mostu.
Primorske vesti.
p »Sodalitas« duhovnikov koper-skega okraja ima sestanek v četrtek, dne 12. t. m, pri Sv. Ani v Kopru ob pol 11. uri dopoldne.
p Za občinske volitve v Gorici vlada, kakor poroča »Edinost«, veliko zanimanje, ker se jih udeležujejo tudi Slovenci. Lahi se pripravljajo na to, da spravijo na volišče svojega zadnjega moža. Kakor je pričakovati nastopijo Lahi skupno. Laška ljudska stranka se boji liberalne, da bi kričala nad njo, da je izdajalka italijanstva, ako bi glasovala proti kamori. Lahi pridno delajo, istotako pridni morajo biti »Slovenci! Slovenski volilci, ravnajte se po njegovih navodilih! — Ca s za reklamacije je od 4. do 11. t. m. Slovenski volilci, storite svojo dolžnost!
p Umrla je na Kontovclju ga. Marija Stare, stara 31 let.
p Umrl je v Roj an u mož stare korenine Ivan Marija Piščanec.
p Tajnik tržaške obrtne in trgovske zbornice g. dr. Karol vitez Enonkel je po 251et,nem službo v;* lju demisioniral.
p Prihod vojnih ladij. V torek zve- . čer ste prišli iz Pulja v Trst jahta vojne mornarice »Lili« in tender »Salamander«. ki bodo na razpolago družini prestolonaslednika za časa bivanja v gradu Miramar. Visoka gospoda pride v par dneh.
p Demonstracije proti vojnim ladjam. Tržaška policija je aretirala dvanajst. mladeničev, ki so na pomolu Sv. Karla demonstrirali proti zasidranim vojnim ladjam. Vsi so dobili po dvanajst dni zapora.
Bombo na Reki položil italijanski državljan. Obmejna policija na Roki jo aretirala zidarja Ardino Bellellija. po poklicu zidar, rojen v Jakinu, laški podanik, star 28 let, ki je v zaslišanju na policiji priznal, da jo povzročil bombni napad na Reki. Aretirali so ga v neki gostilni. Priznal je, da je vrgel bombo v vrt, a vzrokov ni hotel povedati. Dne 2. t. m. ob 11. uri ponoči je splezal čez l1 o m visok zid. bombo je nosil pod suknjo. položil jo ombo in zažgal Vj m dolgo vžigalno vrvico, i ato je skočil čez zid. Komaj je napravil 10 do 15 korakov, ie bomba razpočila.
—	Za župana na Reki je izvoljen Janella.
—	Hotel v Dioklecijanovi palači v Splitu ob morski obali namerava olvo-riti tamošnji meščan Ante Belotti. V to svrho je kupil dve tamkajšnji veliki hiši. ki jih preuredi v elegenten moderen hotel.
š Red božjega groba je podeljen vpokojenemu župniku in hišnemu posestniku na Pragerskem Franu Šegulji.
š Slovensko gledališke v Mariboru. Kakor smo že poročali, se je proslava 500 letnice ustoličenja preložila na belo nedeljo, dne 19. aprila. Slavnost namreč zahteva toliko tehničnih predpriprav, da jih ni mogoče v tako kratkem času izvršiti. Mesto slavnosti pa uprizori dramatično društvo 22. sušoa krasno zgodovinsko sliko »Quo vadiš!«
š Dlnamitna patrona kot igrača. Iz Sevnice poročajo: Dne 24. ni. m. je 13-letni posestnikov sin Rudolf Kukovič iz zaklenjene skrinje vzel svojemu očetu dinamitno patrono in ,se šel z njo na prosto igrat. Tolkel je po njej s kamnom, nakar se je patrona razletela in dečka stnrtnonevarno poškodovala. Obraz mu je ves raztrgalo in odtrgalo tri prste na desni in 2 na levi roki. Dečka so prepeljali v krško bolnišnico.
Naročajte „Slovenca"!
Zadnje vesli.
BURNI PRIZORI V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj. Po enomesečnem odmoru so je danes zopet sešel državni zbor. Zbornica je bila zelo dobro obiskana. Ob otvoritvi je bil popolen mir. Med naznanili predsedstva je bilo tudi naznanilo, da se dr. Sviha seje ne more udeležiti. (Glej dopis: Korupcija v svobodomiselnem češkem taboru. Uredn.) Predno je zbornica prešla na prvo točko dnevnega reda o hišnonajemninskem davku, so se oglasili s formelnimi predlogi vsi češki poslanci. Dr. Kramaf je dobil prvi besedo in je bral dolgo izjavo o stališču čeških strank glede če-ško-nemških spravnih pogajanj. Predsednik dr. Sylvester je Kramafa večkrat prekinil, nakar mu je vzel besedo. Dr. Kramaf je apeliral na zbornico, medtem je pa predsednik dal besedo že drugemu češkemu poslancu Staneku, ki je nadaljeval s čitanjem dr. Krame-feve izjave. Ko je tudi tega predsednik večkrat opominjal, je tudi Staneku vzel besedo. Češki radikalci so pričeli razbijati po pultih in klicati: Konec! Konec. Vsenemca Malik in Iro sta klicala češkim radikalcem: Stranka konfiden-tov: Policijski poslanci. To je vse plačano. Češki radikalec je zagrabil več protokolov in jih vrgel proti Maliku in Irotu, pa ni nikogar zadel. Nato je pričel govoriti dr. Baxa, tudi njemu jo predsednik vzel besedo. Sedaj je nastal tak ropot, da jo predsednik sejo za dve uri prekinil. Medtem so se zbrali se-niori strank. Dr. Kramaf je protestiral proti temu, da mu je predsednik vzel besedo ter je reke), da. mladočoška stranka nikakor no namerava obstru-irati. Med načelniki se glede dnevnega reda ni doseglo sporazumljonjo. Ivo je bila seja zopet otvorjena, sta govorila Kramaf in Stanek, nakar so zahtevali Italijani, da se postavi v najkrajšem času italijanska, pravna fakulteta na dnevni red. Predsednik je nato sojo zaključil. Prihodnja seja bo prihodnji četrtek. V tem času se bodo vršila pogaja lne konference in pogajanja s Čehi. Afera Sviha je na češki strani povzročila mnogo razburjenja in nervoznosti. Zgledi za predvelikonočno zasedanje drž. zbora so splošno jako pesimistični. \ko se no posreči odstraniti češko ob-strukcije, tedaj bo državni zbor odgo-den in po delegacijah skoro gotovo razpuščen. Češki pogoji za to, da ustavijo obstrukcijo, so garancije za zopot-ne ustavne razmere na Češkem in da vlada razpiše nove volitve za češki deželni zbor. Češki agrarec. Dürich je izjavil, da bi Čehi iz obstrukcije izločili tiskovni zakon.
Dunaj. Nemška narodna zveza ie izjavila, da vzame na znanje, ker so še prekinila češko-nemška spravna pogajanja in je izjavila, da vladni predlogi niso bili sposoben temelj spravi. Razmere na Češkem naj se ne glede na vlado izvedejo. Razprava je bila zelo burna.
VLADNA PREDLOGA. — 374,520.000 ZA
VOJNE POTREBŠČINE.
Dunaj. Vlada je predložila predlogo, s katero naj se finančno ministrstvo po-" oblašča, najeti posojilo za zgradbo in za izdatke državnih železnic 30 milijonov kron in izredne potrebščine za armado 292 milijonov 630.000 K ter za pokritje izrednih potrebščin za armado iz 1. 1912. 51,890.000 kron, skupno torej 374,520.000 K.
CESARJEVA ZAHVALA GALIŠKEMU CES. NAMESTNIKU.
Dunaj. Cesar je po v gališkem deželnem zboru sklenjeni volilni reformi pisal gališkemu cesarskemu namestniku lastnoročno pismo, v katerem mu laskavo izreka zahvalo in priznanje.
NAČELNIK POLJSKEGA KLUBA TAJNI SVETNIK.
Dunaj. Cesar je načelnika poljskega kluba dr. Leona imenoval za tajnega svetnika.
KNEZ WIED V TRSTU.
Trst, Ob 9. uri 5 min. dopoldne se je pripeljal preko Solnograda — Jesenic knez Wied s svojim dvorom v Trst. Pozdravilo ga je iz topov pri svetilniku 24 strelov. Vse bojne ladje so bile v gala, vsaka je oddala 21 strelov knezu v pozdrav. Knez se je s soprogo in spremstvom podal na avstrijsko bojno jahto »Taurus«. Med potjo jc kneza množica živahno pozdravljala. Nemške, angleške in francoske vojne ladje, ki bodo spremljale princa Wieda, so usidrane v tržaški luki. Italijanska vojna ladja pa se bo spremstvu pridružila šele na visokem morju. V Italiji si javno mnenje to okolnost razlaga na ta način, češ, da bi Italija s tem, da bi svojo vojno ladjo poslala v Trst, priznala avstrijsko posest tega mesta, kar nikakor noče, ker smatra Trst kot svojo lastno še ne »odrešeno« posest. Na Dunaju so se pa menda >bali, da bi navzočnost italijanske voine ladje v Trstu
povzročila velikolaške demonstracije. Take laška vojna ladja ni prišla v Trst.
POZDRAV AVSTRIJSKIH ITALIJANOV WIEDU.
Trst. Današnji »Piccolo« objavlja slavnostni članek, v katerem izraža svojo radost, da se ni na Jadranskem morju, kakor so se Italijani bali, naselilo slovansko gospodstvo, marveč ustanovilo albansko kraljestvo, ki je polno latinskih spominov in tradicij, v kojih duhu upa, da bo tudi princ Wied vladal.
VOJAŠKA EKSPEDICIJA PONESREČILA V TIROLSKIH GORAH.
Meran. Vojaška patrulja polka deželnih strelcev št. 2, obstoječa iz treh častnikov, 2 praporščakov in 15 mož se je na gorovju Ortlerja ponesrečila na poti proti »Paya«-koči. Zasula jo je la-vina. En častnik in 4 vojaki so rešeni, ostalih 15 je mrtvih.
HORVATOVA AFERA V SABORU.
Zagreb. K poročilu o seji hrvatske-« ga sabora v sredo je dostaviti, da sta tako Zagorac kakor Prešič izjavila, da je dr. Šusteršič posredovanje za dr. Horvata odločno odklonil, pač pa je N. Ivica Frank šel k vojnemu ministru. Auffenbergu, Elegovič pa k Lukacsu, ki sta dosegla, da so Horvata izpustili in preiskavo radi »Balkana« ustavili.
LAHI V TPIROLISU.
Rim. Kolona polkovnika Miani je 3. t. m. odkorakala v Morzuk, središče Fez za na.
DR. OTTO HARNACK IZGINIL.
Stuttgart. Dr. Otto Harnacka, prof. modroslovja, pogrešajo že od 22. februarja letos. Tega dne ob pol treh popoldne je odšel z doma in se ni več vrnil.
»IDEALNA« JEČA.
New York. V ječi na otoku Island so pazniki spuščali psioči jetnike na prosto. Jetniki so izvršili mnogo vlomov in plen s stražniki delili.
UREDITEV PLAČ BOSENSKI DUHOV-6ČINI.
Na tozadevno vlogo je Bilinski dne 4. t. m. nadškofu dr. Stadlerju brzoja-vil, da že letos uredi plače bosenski duhovščini.
Rožne sivari.
Novo o Marsu. H. E. Lau v Koda» nju na zvezdami Urauija je napravil važna opažanja na površini Marsa. Mimo 46 Marsovih kanalov so se posebno točno raziskala področja krog ju"«ie polarne Marsove pege. Avgusta 1909 se je lahko ¿očno opazovalo, kako se topi led in sneg v antarktični coni na Marsu, ki je tako podoben naši zemlji. Istodobno se je zdela Marsova površina kakor bi bila s pajčolanoni zastrta: oči vidno vsled intenzivne oblačnosti v Marsovi atmosferi. Že čez par tednov jo pa bila njegova, rd očka r sta površina zopet na vseh straneh svobodna; videle so Se celo tudi slabe formacije kanalov — na Marsu se je bilo izveclrilo. Sredi januarja so v zvezdami v Arizoni dognali, da je iužnopolarni kroj na Marsu vse do prilično nizke »marsogi'afskc« širine zamrznjen — Ves Marsov južni tečaj ima zimsko lice. Potemtakem je ondi zima, ko je pri nas poletje. Marsova os se nagiblje v protivno stran od zemeljske. Dalje poroča Level, da so na flagstaffovi zvezdami v Arizoni z novim zrcalnim teleskopom, ki ima nad pol metra v premeru, dognali, da so »kanali« na Marsu vendarle točno in ostro omejeno geometrične črte, kar nasprotuje opažanjem na yerkesovi zvezdami pri Chikagi, kjer so mesec, dni preje z enako velikim teleskopom kon-statirali, da so ti kanali popolnoma nepravilne tvorbe, ne pa ravnega pravca. To vprašanje je sedaj še sporno in je naloga zvezdoslovcev, da. ga kohčnove-ljavno pojasnijo.
Stavka v Peterburmu. V Putilovi tvornici je 4. t. m. pričelo 15.000 delavcev stavkati, ker jim niso dovolili slaviti spomina na osvoboditev kmetov. Gardnega stotnika pl. Stalil je neki delavec zavratno z železnim drogom ubil. morilec je nato skočil pred električni stroi. ki ga ie usmrtil.
Steslja je zadel mrtvoud. Znanega bran i tel.j a Port Arturja. generala Stes-lja, je zadel mrtvoud. Desna polovica života je ohromljena.
Potopil se je parnik »Norden« pri Norderncgu. Posadko so rešili.
Radi velelzdaie preganjajo dalmatinske oblasti srbskega pona Savo Ma-k'čenoviča; imel je že več hišnih preiskav in opravka z orožniki in policaji. Vse to pa radi tega. ker je Makičonovič spisal etnografsko študijo »Boka« (Ko-torska), ki je izšla v izdan lih srbske kra'ieve akademije znanosti v Beigra- -du kot del monumentnlnega CvillČeve-ga dela: »Naselja srbskih zemallfi.«
ČRNOGORSKE IZGUBE V BALKANSKIH VOJSKAH.
V	črnogorski skupščini se je 4. t. m. poročalo, da je v obeli balkanskih vojskah padlo 2476 mož, 177 jih je umrlo vsled bolezni, 626 je invalidov.
KRŠČANSKI SOCIALCI IN ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA.
V	Marijinih varili bo na strankarskem shodu krščansko-socialnc stranke na Češkem govoril bivši minister dr. Gessmann o nemško-češki spravi.
NA RUSKO - POLJSKEM SE OBNOVI NAMESTNIŠTVO.
»Kurjer Cotzienny« poroča iz Pc-terburga. da namerava ruska vlada za Rusko Poljsko obnoviti namestništvo, ki je bilo leta 1874. odpravljeno. Namestnik postane najbrže veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
PROTI GRDEMU POSTOPANJU Z VOJAKI
Je izdal zelo oster odlok bavarski vojni minister baron pl. Kresz. Častnikom naroča, da me smejo surovo z vojaki postopati in da jih ne smejo psovati ter da se morajo znati premagati, če ne se bo proti njim disciplinarno postopalo, PodčasU iki, ki bi oblast v službi zlorabljali, se bodo tudi ostro kaznovali.
POSLANO.
»Kroatia« zavarovalna družba v Za-irrebu. katere oglas je odštampan v današnji številki našega lista, osnovana po občini svobodnega in kraljevskega glavnega mesta Zagreba, kakor smo obveščeni, slavi letos 30 letnico svojega obstanka. Ob tej priliki oziramo se na delovanje tega narodnega jugosloavan-skega podjetja.
V	začetku je delala »Kroatia« samo v Hrvaški in Slavoniji, kasneje je svoje poslovanje razširila na Bosno in Hercegovino, Istro, Dalmacijo, Gorico ter Kranjsko, štajersko in Koroško.
»Kroatia« zavaruje zgradbe in premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, zavaruje glavnice na življenje, živijenske rente in doto otrokom. Posebno zavaruje še na Hrvaškem zoper telesne nezgode in proti vlomu.
Z razširjenjem svojega poslovnega delokroga, je osnovala tudi svoje fili-jalke in glavna zastopstva, in sicer v Oseku, Sarajevu, Trstu, na Reki, No-vom sadu in v Ljubljani.
Kapital »Kroatije« šteje danes čez S milijone kron. Na premijah je sprejela »Kroatia« pretečeno leto 1913. čez
1 in pol milijonov kron. Škode je pa izplačala od svojega obstoja do danes čez 6 milijonov kron.
Po vsem tem se vidi. da se ta edini jugoslovanski zavarovalni zavod prav lepo razvija in da si je z svojim reelnim delom in s kulanco pridobil naklonjenost naroda, ter tako dosegel čvrst in močan koren.
Vidljivi dokaz svojega napredka je pokazala »Krotia« s tem ,ko si je pred
3 leti zgradila v Zagrebu monumental-
no palačo, dostojno svojega ugleda, ka-
terega uživa kot zavarovalni zavod prve vrste.
Hvalevredno je opomniti, da ima »Kroatia« za svoje uradnike pokojninski zaklad, kateri dosega že danes znesek čez 220.000 K.
»Vesele povesti« in sicer Jakličevi: »Za možem« in »V pustiv je šla« ter Jurčičevo povest »Pravda med bratoma«, ki se ni priobčila v njegovih zbranih spisih.
Na naročbo te zbirke vabi: Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Idealen izdelek ribjega olja
je in ostane že skoro 40 let slavno znana
Scoilova gmlziia ribica ol|a
V njej se nahajajoče najfinejše ribje olje se na Scottov način razstavi v drobne kapljice in tako priredi tudi za najslabši organizem lahko prebavljivo, da se vsaki posamezni del te bogate redilne snovi popolnoma prebavi. Ako se še pomisli, da je Scottova emulzija ■slastna kot smetana, potem je lahko razumljivo, da zavživa rado ta preparat staro in mlado. 10 Ali biti mora pristna Scottova bmutzlja.
'Jena originalni stoklenici t K 50 v. Dobi PO v Vfioh lekarnah. Kdor »oslic .K) v v znamkah na Seott «: Hovne, O.'tu l>. H,. Ihinuj Vil, iu so skiioujo na tu i-aaopis. »o mu poSljo lin poik 1 stek pot. lekarno.

Zbirka slovenskih povesti, katero urejuje profesor J. Grafenauer, je gotovo naš najsimpatičnejši in naj polj ud-nejši pojav, ker prinaša izbrane pripovedne spise naših domačih pripovednikov. Zbirka, ki izhaja četrtletno, se odlikuje po krasni vsebini leposlovnih spisov, katere prinaša, ter po priročni obliki in lepi zunanji opremi. Prva njena prednost je pa izredno nizka cena, kajti vsak zvezek stane samo 60 h. Njen glavni namen je namreč, podati našemu ljudstvu za malenkostno ceno res nekaj dobrega in zdravega. Zbirka bo izhajala redno v zvezkih po 60 h, le kadar pride na vrsto kaka daljša povest, se bodeta združila dva zvezka, ki izide-ta ob jednem v jedni knjigi. Ker bo prinašala zbirka spise naših prvovrstnih pripovednikov, katerih zbrani spisi so predragi, da bi jih nabavil vsak posameznik, pa tudi spise, ki so raztreseni po časopisih, bo gotovo dosegla svoj namen ter budila in gojila v našem ljudstvu veselje do dobrega berila. — Do sedaj sta izšla dva zvezka, in sicer: 1. J. Ogrinc, »Vojnimir ali poganstvo in krst«. Povest iz časa pokrščevanja Slovencev. 2. Fr. Erjavec, »H u d o brez-dno ali Gozdarjev rejenoc « in drugi spisi (»Ni vse zlato, kar se sveti«, »Izgubljen mož«, »Ena noč na Kumu«, »Mravlja«.). — Drugi zvezek nam nudi jasno sliko enega naših najboljših in najbolj simpatičnih starejših pripovednikov, ki se odlikuje po svojih povestih in slikah iz življenja narave. —- Tiska Ž>e tudi že tretji zvezek, ki bo obsegal I
v Tueni na Tirolskem, izjavlja, da je svojim bolnikom tinkturo za želodec lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, večkrat zapisoval pri raznovrstnih boleznih prebavnih organov in vedno z najboljšim uspehom.
Steklenica 20 vinarjev.
=B
500 kroni
Vam plačani, ako Vam moj uničevalec „R1A-IMAZ1LO" ne odpravi Vaših kurj.ta očes bra-dav c in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z lamstvcnim pismom KI —,3 lončki r7^-'—"	^ 2-50. Na stotine po-
hvalnih in priznaUnb pisem.	3642
Mm, tahnu (M!,
Poštni preda 12/180, Ogrsko.

Kar ]e dež za setev ali olje za stroj,
je pristno
žganje
z mentolom
za človeško telo, ker nadomešča izgubljeno moč, krepi kite In živce. Pri trganj, revmatlznin, zobo in g avobolu itd.
učinkuje pristno
levje Francosko žganje
naglo in zanesljivo. Dobiva se povsod v steklenicah
po 50 uinarjeu.
Na debelo: Aleksander Kalmar, Dunaj II.?., Nordbahnhof.	Ti2
za 6 konjskih sil po nizki ceni. Več pove: Anton Pogorelec, Struge, p. Vldcni-Do-brepoljo.	732
Lep hlev
za 5 konj, zraven solm za hlapca, sc takoj odda v najem v Spodnji *iSkl. Zaloga pivu Rheininghaus 731
v trgovino z mešanim blagom sprejme Fran Urbančič, trgovec v Knežaku. — Prednost imajo vešče nekoliko italijanskega jezika. 738
Tržne cene.
Cene vohajo za 50 Kg.
Budimpešta, 4. marca 1914.
Pšenica za april 1914.....
Pšenica za maj 1914 . Pšenica za oktober 1914 Koruza za maj 1914 Koruza za julij 1914 ....
VAJBLLO
na
v Ljubljani
registrovane zalruge z omejenim jamstvom
kateri bo
v petek dne 20 marca 1914 ob 5 uri popoldne v društvenih prostorih.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zapisnika XXI. rednega in izrednega občnega zbora.
2.	Poročilo in sklepanje o računskem zaključku za leto 1913.
3.	Volitve.
4.	Razni predlogi.	„ . ,
Nacelstvo.
V Ljubljani, dne 4. marca 1914.
Opomba: Občni zbor je !e tedaj sklepčen, ako se ga udeleži deseti del članov. Ako bi se jih ne udeležilo zadostno šte ilo, se vrši drugi občni zbor na podlagi društvenih pravil v petek dne 27. marca 1914 ob 5. uri popoldne z istim vsporedom in na istem kraju.	730
Karel Camernik & Ko.
špccifahta trgovina s kolesi, avtomobili, motorji in posameznimi deli.
Mehanična delavnica in garaža
Ljubljana
Dunajska cesta št. 9-12.
• -• 'v-x ■ .-v. . A,- t'jivL." ••ASSwKJk'
ZAHVALA.
Za vse izrabe sočutja povodom smrti naše nepozabne soproge, matere, tete, tašče in stare matere
Marije Vončina
posebno ?a darovane vence er za mnogobrojno častno spremstvo k večnemu počitku se najtopljeje zahvaljujejo
žalujoči ostali, Ljubljana, dne 4, marca 1914.	7^
Županstvo Jesenice na Gorenjskem naznanja vsem sejmarjem, da se od sedaj naprej ne bodo več vršili sejmi na .Tcsenicah na praznik ali nedeljo, temveč vedno en dan po prazniku ali v? '-Na praznik sv. Jožela, Sv. P ?. ■ t
bodo 0.1 sedaj naprej vršili ti sejmi v<
?.vla in na binkostni pondcljck se ic uodnji dan.
Žup
anstvo
•a ice,
dne 3. marca ii)14.

P. n.
Telefon štev. 125.
Usojamo si vljudno naznaniti, da smo s 1. marcem t. 1.
preozeH glasno zastopstvo
V i• VI	*
Cena šentjanškemu premogu pri manjših odjemih je:
kosovnik 100 kg K 2 60, orehovec K 100 kg 2-iO. Cena mirnskemu premogu pri manjših odjemih je:
kosovnik 100 kg K 2-20, orehovec 100 kg K 2-—
dostavljeno v hišo. Večji odjemalci popust. NaroČila sprejema
glaona zaloga ža pa porirrašca Surd&e Jefaffn.
Za obila naročila, se priporočata	~->s
Richfer § Kll.f zaloga Trnovska siiica št. 25.
K
Nizke cene!
Kupujte in norocalte sino, modno mogo, perilo i. dr. pri
547
Zfllitevajie vzorce!
Macana. Stritarjeva Diica 4.
Vïoroo «avttrovaa.
Slovensko gledališče.
Po dolgem času zopet enkrat literarno delo! Borštnik je igral VViedov »Stari paviljon«. Če gre za opredelitev dela, bi ga uvrstil med najmoderneje, naj se oziram že na vsebino ali pa na tehniko. Eno je sigurno, drama to ni, pač pa dramatizirana povest. Glavne točke razvoja leže mecl dejanji, zastor pokrije viške, ki so v aktih sicer pripravljeni in nakazani, a ne izvedeni. Skrbno se izogiba pisatelj možnosti očitka ,da je hlepel po efektu, po vsaki napeti sceni in po vsakem višku pride prizor, ki jc mrzel curek in ki široko črto navadne teatralike zoži v tanko, tanko iglo. In prav na koncu en mah, en stavek, ki še tej ostri igli omilitve odbije ostrino. Pa v tem početju ni iskati afektiranosti ali originaloželjno-sti pisateljeve, pač pa privre v tem na dan skrita satira Wiedova in njegovo večno antipodstvo med tragiko in ve-selostjo, med realnim in zamišljenim svetom, med romantiko in naturalizmom. Ako pravi Wied v enem svojih romanov, da je človeško življenje omahovanje med cerkvijo in norišnico, je temu svojemu stavku ostal žvest tudi v »Starem paviljonu«, kjer se ravna dejanje, tehnika, štimunga, karakteristika in sploh vse po njem. Dejanja je malo. Konfliktov ne vidimo v njihovem postanku in razvoju, ampak samo v zadnjih in tedaj potenciranih konsc-kvencah. Vse leži pred igro ali med dejanji, mi vidimo le seštevalno črto, katero potegne pisatelj pod svojo adicijo in končni rezultat. Kontrolirati pa ne moremo, ako je račun pravilen, ker po-samezn. številk ne poznamo. Meni osebno se zdi vse preveč preračun j enega in skonštruiranega v igri; prave, občutne, resnične in res pristne Wiedove scene so oni prizori, v katerih nam riše mi-licu in dela štimungo, n. pr. petje slavcev ob Selkanovem samomoru, tragična ironija pri poslovilni gostiji, obljuba Andersova, da ne bo več pil, dasi tega sam ne verjame, veselje domačih treh na koncu igre, ko leži zanje neviden Selkan mrtev v paviljonu. Pa naj si bo temu tako ali tako, faktum je, igra nas ne ogreje, ker bi zahtevala intimno gledišče samega parterja za uspeh in igralce, ki bi od prvega do zadnjega bili prvovrstni umetniki in avditorij, ki ni vajen mesa in vina, ampak ostrig in šampanjca. — Ne rečem, da je bilo dobri polovici občinstva dolgčas, a ogrelo se ni, dasi sem videl pri tej igri prvič letos pri drami veliko inteligence in prazno galerijo. — Igranje je v celoti bilo zadovoljivo za naše razmere. A igra tega Stila se sme igrati samo prvovrstno, zakaj en sam hreščeč glas, en sam preglasen vzdih, ena sama prenagla kretnja ubije cel prizor. — Borštnikov Selkan je pač Borštnikova kreacija, a v tem ensemblu so se mestoma izgubile njegove najfinejše konture in pointe, deloma pa so tako nadkriljevala druge, da si videl Selkana iztrganega iz kontakta in je stal sam, kot skala sredi morja. In to jc bilo celoti na kvar in je trgalo ubranost. Videli smo kose, mesto celote. Pa to ni krivda njegove umetnosti, to je le tragična plat njegovega znanja. V drugačnem okvirju pa mora biti Borštnikov Selkan tak užitek, da se ga izlepa ne doživi iznova. — Skrbin-škov Anders je začel lepo in umirjeno, a nakrat nas je njegov hreščeč glas, četudi v enem samem stavku, oklofutal in od bolečine mu nismo mogli par tre-notkov slediti, in predno smo se zopet zavedli, nas je njegov zadirčen smeh zopet vzdramil iz ubranosti itd. V celoti dober, v detajlih fin, a v konsekvencah in prehodih neumerjen, torej slab, nas Anders ni zadovoljil. — Clauscn-Peček je svojo šaržo rešil prav srečno in visoko zrastel nad Marijano — Bukšekovo, ki je dala svoji vlogi vse zunanjosti, a ne trohice notranjosti. Bila je punčka, ki spi. ki giblje ude, ki ima lepe oblekce in ki leži v krasnem vozičku, a ko jo človek pobližje pogleda, vidi, da je mrtva in kupljena igrača, Duše ni imela. — Gjorgjevičeva Aneta je bila čedna kreacija mlade prenapete goske, ki je docela afektirana, »histerična« in eksal-tirana. Sicer je po mojem mnenju ta vloga »pes«, kot sc pravi, a v rokah Gjorgjev.čeve je dobila šc precej real-
nosti in imela prav čeden uspeh. V celoti pa ni bila enotna in je sentimentalnost prevladovala nad naivno prezre-lostjo, sentiment nad preudarkom. — H other — Drenovec jc pridno jokal in se smejal, ko je bilo pisano v ulogi. — Juvanovc in Winterove, ki nastopa ob tej realistični režiji (Sic!) v trikotu in copatah, šarži sta bili prav dobri in zamišljeni. — Splošna sodba: detajli in posamezne scene izborile, za celoto pa je manjkalo sile in moči, umetniškega liva in konsekventnosti, koncentracije in umerjenosti, da bi en igralec posegal v drugega, kot zob v zob na kolesu. — Režiser je bil Borštnik in tu priznam, da je bila režija za naše razmere nebo-tična in brezhibna, izdelana od ekscesa, umerjena od utripa. Ure, ptičje petje, razsvetljava (samo grad v prospektu naj se manj žari), pavze, tempo, tehnična izdelava štimunge, timber in moč govora, inscenacija, skratka vse jc bilo tako vestno in umetniško, da v tem oziru v Ljubljani doslej Še nisem videl niti približno kaj tako izbornega. — Pa brez zamere za morebitno strogost v tem ali onem oziru, — za resen trud in resno literarno delo resna in brezobzirna beseda.	A. R.
XXX
Rokovnjaška roka je posegla enkrat radikalno po slavnem občinstvu in ga potegnila vprvič v letošnji sezoni v slovensko gledališče h »kranjski« igri. Vsaka šola nekaj stane. Čudim se igralskemu osobju, da je vztrajalo tako dolgo v svojem — že neopravičenem — optimizmu in čakalo, čakalo, dokler ni dočakalo z »Rokovnjači« dne 1. marca 1914 polne, razprodane hiše. Spominjam se žalostnih obiskov prvih in deloma tudi zad ijih predstav naše letošnje sezone. Vsled nekega sentimentalnega jadikovanja, vsled kritikastrova-nja od različnih nekornpetentnih strani je bilo prišlo med občinstvo prepričanje, da letošnji gledališki ensemble ni drugega nego slab rudiment bivšega toliko slavljenega slovenskega gledališča. Tudi Borštnikova renommée ni nič pomagala. To napačno naziranje so podpirali listi ii celo — igralci sami. Posledica je bilo nezaupanje med občinstvom in igralci in druga še hujša in žalostnejša —- prazno gledališče — rari liantes in gurgite vasto. Intimnost in familiariteta ste šli bogvekam. Sedeli so v parterju poročevalci listov in redki »buongustai«. ki so slednjič sami začeli igrati žalostno vlogo kritikov, ne kritikov — nezadovoljnih izdihovalcev, ki so prepevali psalme "najrazličnejših številk ob smrti slovenske drame. Gospod Borštnik je storil vse, da se temu odpomore. Iskal je. se jezil in obupoval, a obupal ni. pomagal mu je »deseti« brat, gledališče se je začelo polniti in pri »Rokovnjačih« se je napolnilo. — Zalibog smo že blizu konca sezone, a pri koncu še nismo. Kranjec se ne zna prilagoditi tujemu okusu, nima nikake-ga smisla za najmodernejša tuja dela, je nedostopen za vse, kar ne spada v rubriko rokovnjaško, desetobratsko in krpansko. Hoče biti futurist pri svinjakih in odpeliavi gnojnice, prisega pa — s prepričanjem — na literarni pa?ati-zem. Povsodi hoče najti samega sebe, videti in slišati svoje — napake, vži-vati svoje par excellence surovoroman-tične pasatistične grehe. Kriči in brenči o napredku in kulturi, ko pa bilo treba, da se pokaže naprednega, tedaj k'asifi-cira vse tuje za budalost, or'kln >a vsak korak paralelno z drugimi narodi, se priduši in zarokovniači. Amalgam Ro-kovniačev. Martin Snaka in Krpana ie pasatističnemu Kranjcu ogledalo, kjer vidi svojo s'iko in samemu sebi strahovito ugaia.
Igra zbori, orkester. Gosn. Snlmič-Mozol ie bil post Da se ne žali stare navade. je žel precej aplavza ip dobil la-vorjev venec. Če sodimo po razpolo'e-niu občinstva je Mozol precei urraial. A videlo se je da gledalci iščeio pa odru rekoča drugesra — mogoče mojstra Mozolove vIoto — Verovška Vrni moie imivesiie so bile to. Nastopiti kot eosi ie baV čast a vsaka čast suponira zasluga. Čfls.ti jn plo°kania ie bilo dosti — 7fl sin o* m^n-rČT PP^nUko pippi.
Tma g Salmič svoje vrs'e šolo. a svole
igre še nima. Simpatični organ mu pomaga tam, kjer popolnoma izgubi pravilno pointo. Se giblje zelo prosto, a igro menja v nastopih, kjer bi tega ne pričakovali. Bogvo kaj bi bilo, če bi kopiral Verovška. ki je svoje čase kreiral to vlogo na svoj — rekel bi — nedosegljivi način.
Nande, g. Grom, je že koj v prvem nastopu pokazal, da bo ta večer več kot navada i, rezki »grom-beseda«. V letošnji sezoni je bila to njegova najboljša igra — zaigral se je v vlogo, a zaigral je ni. Temperamentni nastop v zadnjem dejanju je naravnost imponiral. Oblo-ški Tonček, g. Danilo, je dal igri vse, kar ji je mogoče dati, a kot kranjski mešetar je bil vendarle premalo glasan. France, g. Šest. je zelo razveselil g'erial-cc. Bil bi tudi dober Anže, če bi bilo treba. Veliki kontrast med njegovo in Mozolovo osebo ie učinkoval še boli komično. G. Povhe je nastopil le v dveh neznatneiših vlogah (Burger-Mencej), ni bil slab. a njegov genre to ni. G. Pre-novcc bi bil moral biti v sceni z Nan-detom manj sentimentalen in manj lesen. Sicer pa zadnje čase napreduje. G. Trebar kot sodnik je bil dobra karikatura. Zenrke vloge so bi'e kolikor toliko vse na mestu, a Rezikina ooiffure bi spadala bolj v kak francoski salon 17. ali 18. stoletja kot pa v Kamnik na Kraniskem. Zbor ie bil to pot boliši kot pri »Desetem bratu«. Nmina pesem s spremljevaniem zbora se ie data prav lepo poslušati. Za dobro razpo^žeive ie skrbel tudi orkester s točnim in riiapj. pliniranim icraniem.	J Dr.
rjaancicinnnocsnaacina
n	n
Q Popravila šivalnih strojev ¡j
sc izvršujejo v v naših delavnicah točno In stvarno.	362
Q □
D U 0 D
U
Največja in imjstarejša trgovina s Šivalnimi
stroji v Avstriji. L'ubl ana, Sv. Petra cesta St. 4. — Kranj, Glavni trg 119. — l\ovomesto, Veliki try 4S.
SANATORIUM • EMONA I
11 ZA-NOTRANJE -IN-KlRURGlCNE 'BOLEZNI.
• PORODNIŠNICA. ' J LJUBLJANA ■ KOMENSKE GA-ULICA- 4 U
j SEF-ZDPJw;:PFaNARid-DRFR.PERGANG
ti z<\ barvanje las
M-----------
Potom priprostega česanja se pobarvajo sivi in rudeči lasje pristno plavo, rujavo ali tirno. Popolnoma nukodljivo! Rabljivo leia in lela. Na tisoče v rabi. Komad K.5-—.
Razpošilja: I. SSCHtfLLKR, Dunaj III, Kr/egiergassa 6 II. 1187
na poseben račin namočena (sr< cla'!trta) dobiva se celi post pri g. Josipu Pollaku trgovcu, S/. Petra cesta 7 v Ljubljani.
Priporoča se naročila si pustiti pravočasno rezervirati.
Na zahtevo dobi se lahko navodilo kako naj se pripravi.	540
Zlate svetinje: Berlin. Pariz, Rim itd.
Svoje družinske razmere želi spremeniti izobražen, mlad in dobrosrčen trgovec m veleposestnik v prijaznem kraju. Cesto so nedolžne, lepe m prioros: e roiicc skrite. Le radi pomanjkanja časa se obračam tem potoni do stih ali njih svojcev za pravi nasiov. Oospica brezhibne minulosti iz spoš ovane družine, ki ima veselje do trgovine in 20 do 40 tisoč, ima prednost. Resne in ptav zaupne ;■onudbe s s iko prosim pod šifro „Srce m razum 700 ' na upravo .Slovenca' do 10. marca. St/oga tajnost zajamčena.	700
Iščem za parne žage s tremi jarmi mlaj. Sega izurjenega
za takojšnji nastop. — Ponudbe na naslov Franfo Žagar, Rakek.	701
izvežhanega v odpošiljnnju mleka. Išče mlekarna v Istr/, nastop takoj. Natančnejša pojasnila: Mlekarna Strajner, Trst vía industria 10. 70:3
GL.vrn zasfop za Kranjsko Koioško in Šta;ersko
v L nbllanl, pri Ivrdki Kmei & Komp.. Marije Terezije c. 8
Po ružn
v Zagic u v taslnï h š. vog-l M rovske ^n pier..doviceve mice. ïeiefon št. 165.
,iu, ViadeS lav io o it.1, II n ..sir Ielil.SI.25Si
Ta zadruga sprejcmlje po ugodn h pogojih sledeča zavarovanja:
I. K?, živlien e.
1.	Zavarovanje glavnic za blučaj doziv.jenja in srni ti;
2.	zavarovanje dote;
3.	zavarovanje življensko rente.	3150
II. PiOti šKodi PO p-jg- U.
1. Z varovanje zgradeb (hiš, gospodarskih poslopij, lov.ircn).
Zavarovanje piein Cnin (pohištva, prodajulniškcga blagu gospodarskih stro.ev, blag« itd.). Zuvaruvanju polsk.h pridelkov (žitu, sena itd.).
III. Z;.Vdrovan;e s eii.cn t) £lp.
Zadružno imetje vseli oddelkov znaša...........K 3 013.332'66
Od tega temenna glavnke................K cCU.UOO —
Dohodek etne pieaie s pristo,binarni..........K 1,486'29.'56
Izplačane odškodnine od ustanovitve zavoda.......K 5,624 lb2'9o
lise
Sposobni mesfnri posrEdagjid in akuisiš sprejmejo pod ugodnimi pogo:?.
n* bi i

Lsdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni poslanec.