Si. 98 WMh »kitati onih m b w& V«ff y IHHjk H. W*i 1M3. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVIlt Vc j / vr»č-)o Izdajatelj in <*m ml (aokkasb (shaja, (zvsemU poaddjek. AilSkega it 30. L nadstro pisma ae ne sprejemajo, rt—^— - , - - . . Oerbec. — Lastnik t|«kai. i Edt» pri tistih Madžarih. ki so skozi stoletja davili Slovake, jih neusmiljeno raznarodovali, jih tiščali v popolni politični obnemcglosti, jim odtegali vsako sredstvo za kulturni razvoj, jih gmotno izsesovali in jim neizprosno pisali politično in narodno smrt- Ponavljamo; razumemo borbo za čim širšo samoupravo, toda ta se mora izvršiti brez škode za državno edinstvo. Da je to naše stališče pravilno, priča dejstvo, da tudi čehoslovaška ljudska stranka, ki je po svojem političnem in kulturnem naziranju sorodna Hlinkovi slovaški skupini, odločno obsoja Hlinkov slovaški program. Preresen opomin na naslov slovaških separatistov pa je napisal Anton Stefanek v listu «Prudy». Predočil jim je nazorno, kako bi se zasukal položaj Slovaške, če bi se udejstvila avtonomija po predlogu slovaške ljudske stranke. Protičeška agitacija ne bi ponehala in ne bi začelo složno sodelovanje med Cehi in Slovaki. Večina uradnikov bi zapustila Slovaško, ali dobrovoljna ali prisiljeno. Na njihova mesta ne bi prišli samo Slo»vaki, ampak tudi Madžari. S tem bi se pravno in ideološko ojačila kontinuiteta z nekdanjo madžarsko državo. Z drugo besedo: Slovaki bi padli zooet v odvisnost od svojih zgodovinskih in najhujših sovražnikov! V deželnem zboru bi se vršila neprestana borba med mavrsko strujo, ki bi tvorila na)manie tretjtoo, in narodno čutečimi Slovaki. Poteg teh težav ne bi mogli Slovaki brez ceske pomoči zmagovati gospodarskih »» tman-čnih težav. Gospodarsko in finančno ne bi imela Slovaška nikake koristi od avtonomije. Davki ia dajatve bi se povečale. Slovaška bi morala plačevati delež za vojsko, za osrednje urade in za skupni državni dolg. Skupno število uradništva bi se morda skrčilo sčasoma, narastlo pa bi števila učrteljstva. Danes ima Slovaška okoli 6000 učiteljev, v desetih letib jih imela 9-10 tisoč. Efektivni državni izdatki! bi se ne zmanjšali že iz razloga, ker bi! se tudi avtonoimna Slovaškal »ne mogla izogibati izdatkov za investicije. -£e bi se davki izdatno povišali in izdatki skrčiti, bi morda plačilna zmožnost Slovaške mogla zadoščati za tekoče izdatkei in vsakdanjo potrebo« Avtonomna Slovaška pa ne bi mogla zmagovati iz svojih sredstev: troske za nove ceste, železnice, uravnavo! poti, zgradbe šol in zavodov, bolnišnice, podpore cerkvam in duhovščini, znanstvene potrebe, drage melijoracije in uravnavo rek. Trgovina, industrija, denar-stvo in veleposestvo so po treh četrtinah v neslovaških rokah- Avtonomija ne bi mogla na tem polju povzročiti hitrega preobrata. Pisec vprašuje nadalje Slovake, ali so res že toliko dofcoreli, da bi mogli zadoščati potrebam državne samouprave zmislu zahtev politične avtonomije. Iz materialnih razlogov gotova ne. Slovaki nimajo niti zadostno uradništva. Po odhodu čeških uradnikov in profesorjev bi morali zapreti vseučilišče v Bratislavi in poleg tega najmanje kakili 20 srednjih, 50 meščanskih in nekoliko strokovnih šol. Pomanjkljiva je tudi slovaška zmožnost za konkurenco. Kdor zasleduje delovanje slovaških društev in korporacij, občinskih in okrožnih zastopov, se ne more udlajati nikakim iluzijam. Podobno stoje stvari glede slovaškega kulturnega, literarnega in založniškega delovanja. Založniki si ne upajo: priti z novimi knjigami, ker je kon-sum od strani slovaške inteligence nezadosten. Iz vsega tega je razvidno — pravi Štefanek — kake posledice bi nastale za Slovaško vsled' politične avtonomije. Podčrtujemo, da pisec odklanja le politično avtonomijo, da se pa z mobeno besedo ne protivi smotreni upravni avtonomiji v skladu z državnim edinstvom. Priznavamo, da so razmere v Hrvatski in Sloveniji precej drugačne in ugodnejše. V marsikakem pogledu ni analogije med tema sestavnima deloma Jugoslavije in Slovaške. Vendar naj bi slovenski in hrvatski avtonomisti, federalisti, republikam — in kakor se že imenujejo — ne prezirali gornjih izvajanj. Kajti, eno — in glavno — se nam zdi gotovo: da bi namreč politično in finančno samostojni Hrvatska in Slovenija mogli res pokrivati tekoče upravne troške, ne bi pa mogli zmagovati vseh drugih gori navedenih jfotreb, ki pa so predpogoj za uspešen kulturen in gospodarski razvoj. proglas na delavstvo. Socialistična stranka poziva svoje člane, naj .praznujejo pivi majnik, kjer morejo s tem, da ne delajo, kjer ne morejo, s propagando, širjenjem posebne izdae «Avantija» in zbiranjem prispevkov. Komunistična stranka s svoje strani poziva delavstvo, naj se na dan 1. ma ja vzdrži dela. Obenem napada socialistično in komunistično časopisje vlado, poudarjajoč, oa sta si "ikrhaia vrat ob volji delavstva Crispi in Bismarck in da si g* bo tudi Mussolini. General CapeUo izkljačea is fasistovske hoboj med RIM, 25. General CapeUo, ki je igral važno ulogo v fašistovskih vrstah, je bil po nalogu velikega fa&istovskega sveta izključen iz fa-šistovske stranke. Vzrok izključitve je dejstvo, da se general CapeUo ni hotel odreči članstva v framazonski zvez*, kakor je zahteval faši-stovski svet. ioMHfoa ia drž. De Vseckajem. RIM, 25. General Bananses, poveljnik tu-rinske divizije, je pozval državnega podtajnika Se Vecchija na dvoboj, ker se je čutil užaljenega vsled njegovega zadnjega govora v turi tiske m gledališču. De Vecchi je očital v svojem govoru generalu« enemu tistih, ki je pomagal, da sfe je dovolila amnestija dezerterjetn*, da je v javnem govoru izjavil, «da> pošiljajo v obhod dvakrat iste zastave, in da carska Italija, ki je naslikana na fafefcovskih znakih, vsebuje celo Jugoslavijo.» _2_ stranko temveč tudi v tem, aH je v skladu s fašistovskim programom, da sploh sodelujejo s kako drugo stranko. Potemtakem bi zadela usoda ministrov ljudske stranke tudi pristaše vseh drugih stratnk in v Italiji bi zavladala čista faiistovska diktatura To bi bila za ljudsko stranko y sedanjem položaju, skoraj še najboljša rešitev, ker bi omogočila ustanovitev močne opozicije in bi obenem preprečila razkol v vrstah ljudske stranke). Toda to> so vse le ugibanja. Značilno je. da «Corriere d' Italia», glasilo centra; \ ljudski stranki, tudi sedaj, ko je Mus&olani pokazal toliko brezobzirnost nasproti ljudski stranki, ne izgublja upanja in se mu še vedtno ponuja, češ: «Danes je treba gledati bolj na državo kot na stranko. Čutimo v sebi dolžnost, da ne naredimo ničesar, kar bi moglo ovirati poizkus g. Mussolinija. da obnovi državo, poizkus, izven katerega vidimo danes le anarhijo. To je bilo naše stališče pred kongresom v Turinu, katerega sklicanje smo smatrali za neprimerno, in to je naše stališče tudi sedaj« ko sta kongres in parlamentiuma skupina poudarila dolžnost sodelovanja.« List smatra, da se niti ne izplača« govoriti o Mussolinijevem odslovilnem pismu, «ker vse prekaša zavest, da smo katoliki in Italijani«. Edina skrb, ki jo izraža list, je ta, «da bi morda izhod zastopnikov ljudske stranke iz vlade ne pomenil shujšanja notranjega položaja v državi in napovedi sovražnosti proti pristašem ljudske stranke na deželi s strani fašistovske stranke.» Zdi se, da skrbi rimskega lista niso ravno neutemeljene. Italijansko izseljevanje RIM, 25. Na podlagi uradne statistike je zapustilo Italijo v prvih treh mesecih t. 1 91.672 izseljencev. Od teh jih je šlo črez Ocean nad 33 tisoč. Socialistična in komunistična stranka in prvi majnik RIM, 25. Spričo vladnega ukrepa, s kate rim se je namesto praznovanja 1. majnika . uvedel državna praznik dne 21. aprila, sta samo o primernosti -sodelovanju z ljudsko! izdali socialistična in komunistična stranka Italiia Po odslovitvi ministrov ljudske stranke RIM, 25. Odslovitev ministrov ljudske stranke iz vlade, ki je prvi hip povzročila splošno presenečenje, se presoja sedaj bolj trezno z ozirom na njene posledice. Splošno se smatra, da bo sedaj fašistovska vlada z vsemi močmi podpirala novo narodno katoliško stranko, h kateri bodo pristopili vsi, katerim je — slovo od vlade težko. Državni podtajnik Vassalo je že izstopil iz ljudske stranke in ni izključeno, da mu bodo sledili nekateri poslanci in senatorji. Take bodo odlslej v Italiji dve katoliški stranki, ena na vladi druga v boju z vlado. Ta boj pa se ne bo omejil na zbornico, temveč se bo prenesel tudi na deželo, kjer sc je že doslej komaj zadrževal. V Bene-ventu ie že prišlo do prvega spopada. Takoj ko so fašisti izvedeli za dogodke v Rimu, so napadli sedež katoliške zveze in uničili knjižnico in vse, kar jim je prišlo pnd roke. Medtem se govori tudi o možnosti, da spor med fašisti in ljudsko stranko1 ne ostane omejen samo na te dve stranki. Tako piše don Sturzov «11 Popolo»: « Odstranitev ministrov ljudske stranke iz vlade ni morda v zvezi s sklepi turinskega kongresa in z resolucijo parlamentarne skupine, temveč z revolucionarnimi cilji fašizma. Će naj bo to pomen Mussolinijevega čina, se razprava o njegovih mogočih posledicah ne tiče samo ljudske stranke, temveč gre za načela, za ustanove, za vse stranke nad fašizmom in izven njega, ireoa je torej čakati nadaljnjega razvoja, ki ga neki futranji list smatra za mogočega spričo sVošne važnosti današnjega čina.» Ta drugi list je «Giornale d' Italia», ki je pisal, da se odbdelovanje in morebitnih zgub se odšteje od kosmatega dohodka ali pridelka in kar ostane je zemljiški dbhodek, ki tvori predmet novega davka. Novemu davku je podvržen tudi zemljiški dohodek ko Ionov in zakupnikov, ki se Izračuna na- ta način, dia se od kosmatega dohodka, ki -jim pripade, odšteje vrediBiotft stroškov in zgub, ki so -jih imeli pri proizvodnji omenjenega dohodka oni sami (ne gospodarji .zemljišča). Višina zeml jiške-d oiodnmsk-ega davka znaša 10 % na opisani način klade kakor tudi ne dcklade v korist trgovinskim z*bormca«n. Posestniki, ki sami obdelujejo svojo zemljo, morajo naznaniti kosmati dohodek, ki ga imajo, dalje proizvodne stroške in izgube ter vrednost najjesnnine, ki bi jo dobil, ako> bi dali zemljo v najem. Koloni (zakupniki) naznanijo seveda le tisti kosmatega dtohodfca, ki pripade njim, ter proizvodne stroške in zgube, ki so jih sami imeli. Rok za napovedi poteče 30. junija t. 1. Napovedi se imajo opraviti na podlagi .povprečnega dohodka v letih 1920-1921 in 1921-1922. Finančno ministrstvo je izdalo tudi posebne tabele, s katerimi je zemljiški dohodek razdeljen v več vrst. S temi tabelami je hotel finančni minister olajšati prizadetim opravljanje predpisanih napovedi in je določil -v ta natoen, kosmate do. hcdke po gotovi povprečni meri, da bi se na ta način do«egk> pri napovedih nekako emotno postopanje. Izvršilni pravilnik kr, zakona o novem davku v«ei«je nekoliko natančnejših določb o določanju kosmatega dohodka, DNEVNE VESTI je vas na Tirolskem, .se tičejo neveljavnosti zakona, naj se dodajo v -okraji« beeenskesn, Je to najjužnejši nemški nove določbe, ki bodo disciplinirale slučaje, 'sled pomanjkanja premoga strašno trpi francoska, železna industrija. Posebno se občuti primanjkljaj koksa, ki je neobhodno potreben pri plavžih. Dalje je treba pomisliti, da požre zasedba sama miljonske svote. Vse to zmanjšuje gospodarsko moč dolžnika, kar je v škodo upniku. To bi bile, gospodarske posledice Poincarejeve politike jake roke. Sicer je Poincare v svojem govoru po-\edal, da se razmere v Ruhru fooljšajo ter da je v kratkem pričakovati, da se bo zasedba tudi z gospodarskega stališča izplačala. V koliko so ta upanja upravičena, bo pokazala bodočnost. Dosedanja praksa ne daje še jamstva za to. Od samega začetka so Nemci upali, da bodo Francozom zadali najobčutnejži udarec s tem, da jih bodo razkriča3i za imperialiste in militariste, ki streme za razkosanjem Nemčije, d^ utrde svoje nad-vladje v Evropi. Dalje so Nemci upali, da bodo v kritičnem trenutku posegli vmes Angleži in Amerikanci, ki so gospodarsko zainteresirani na kontinentu. Toda nič takega se ni zgodilo. «Vsak po svoje»( to je sedaj geslo politikov velikih držav, in Nemci so ostali osamljeni v svoji borbi proti Franciji. Vendar pa vihte še vedno to orožje kričanja o francoskem imperializmu ter skušajo na vse mogoče načine izzvati v Parenju spopade prebivalstva s Francozi */ upanju, da bi s tem zainteresirali ostale velesile. Kljub temu, da se je v zadnjem času zdelo Poincare jevo stališče omajano, je Pomcarčv zadnji govor odločen, mestoma celo bojevit. To bi kazalo, da se je njegova pozicija zboljšala. Vsekakor pa je moralo Loucheurjevo potovanje v London doprinesti k temu. Popoln -desiirterease- ment Angležev, ki ga je potrdilo ponesre- imajo lastniki zemlje, ki svojo zemljo sami čeno (v resnici pa posrečeno) poslanstvo . obdelujejo, podvržen od 1. januarja 1924. Loucheurja, je Francozom dobrodošel. «dohodninskemu davku. Dohodek se isra- Rosenbergov odgovor v nemški zbornici; čuna na sledeči način: na eno stran se de-je bil umerjen in prav nič oster. Rosen-' ne kosmati d^hodei;, ga daje posestvo, berg sicer povdarja, da bo nemški narod ( na drugi strani pa, se sešteje vrednost vztrajal pri sedanji obrambi nemške suve- ; najemnine, ki bi se dobila za posestvo, ako remosti nad onimi kraji, ki da jih je Fran- (bi se dalo v najem, dalje stroški za cbde-cija protipravno zasedla, očita Poincareju. lovanje zemlje in zgube, ki jih lahko ima imperializem ter da hoče odcepiti nemške poljedelec. Vse troje, torej vrednost na-pokrajine od ostale države, vendar pa tudi jemnine — — i™ pravi, da so Nemci pripravljeni na sporazum, toda ne prej, dokler ne zapuste Francozi proti versailleskim določbam zasedeno ozemlje. Posebno odločno pa je nastopil Rosenberg kakor tudi ostala nemška politična javnost proti onemu mestu v Poincarejevem govoru, kjer ta pravi, da bodo Francozi zapuščali zasedeno ozemlje postopno, kakor bodo Nemci izpcSnjevedi svoje obveznosti, izvirajoče iz versailleske pogodbe. Nemci pravijo, da se mora vse ozemlje hkratu izprazniti. Za sedaj sta nasprotnika torej še precej oddaljena od sporazuma, vendar pa je ta razdalja bolj navidezna kakor pa resnična. Pri Nemcih se že opaža utrujenost in zato otipavajo teren, zlasti pri Angležih in Amerikancih. In baje so jih Angleži že pregovorili, da predlože nov načrt za plačevanje odškodnine. Utrujenost Nemcev je umevna. Oditrganje najbogatejše industri-alne pokrajine pomeni velikansko gospodarsko cslabljenje v vsej državi. Nemčija mora uvažati manjkajoči material iz inozemstva po visokih -cenah; zato romajo ven nagomilane zaloge inozemskih zdravih valut. Tudi v političnem oziru trpi nemški ugled. Trimesečna zasedba Porenja po Francozih grozi postati trajna, ali pa tu tegnejo Francozi v tej ali oni obliki stalno c dtrgati to deželo od ostaie Nemčije. Vse to se lahko zgcdi, če bi se sedanje stanje zavleklo za daljšo dobo. Če smo poprej ugotovili, da ni prinesla zasedba ruhrske kotline Franciji nobene gospodarske koristi, ampak celo škodo, tedaj moramo tudi povdariti, da je v političnem oziru ta akcija morda še več škodovala francoskemu narodu. Poincare je sicer v svojem govoru v Dunfeierque govoril tudi o tem. Povzpe! se je do trditve, da se je javno mnenje v Angliji in Ameriki obrnilo v prilog Francije, ki da je edino pravilno in energično nastopila. Tudi da je ugled francoske države zraste L, ker je ta akcija dokazala moč francoske volje izvesti db konca versaillesfca pogodbo. Te Poincarejeve trditve bi bile potrebne nekolike kritičnega raziskovanja, da bi se dalo vsaj približno ugotoviti, v koliko odgovarjajo resničnemu položaju. Pa to je postranskega pomena. Gotovo je, da si tudi francoski državniki žele priti iz sedanjega neznosnega stanja, da bi pa radi to storili v popolnem obvarovani« svojega prestiža. Vsaj navidezno naj Nemčija kapitulira, potem bi se že dalo urediti. Značilno je diejstvo* da je Rosenberg > nemški zbornici omenil, da je le francoski imperializem oziroma Poincare je v militarizem kriv, če ni prišlo do sporazuma pred zasedbo Porubrja, Francozi so zahtevali 31 miljard, Nemci pa so imeli že izdelan načrt, po katerem so se zelo približali francoskemu stališču, k>r po tem načrtu so oni ponujali 30 miljard. Toda Poincarč se ni hotel dalje pogajati, samo da zamore ukazati svojim bataljonom, naj marširajo. Ker že govorimo o višini vojne odškodnine, ki je Francozom povzročila že toliko skrbi, je dobro, ako si pogledamo metamorfozo odškodninske svote od 1. 1919. pa do danes. V dobi 30 mesecev se je vršilo 16 konferenc, ki so reševale odškodninsko vprašanje, ne da bi bilo prišlo dlo kakšne gfc: po-voljnega uspeha. V 1. 1919. so zavezniki zahtevali, naj se Nemčija obveže plačati 375 miljard zlatib mark, Nemci sami pa so tedaj ponujali 200 miljard. V L 1920. so zavezniki zahtevali samo 296 miljard« Nemčija pa je izjavila, da je pripravljena plačati 100 miljardl V 1. 1921, so zavezniki znižali svoje terjatve na 132 miljard, Nemčija pa je ponujala 80 miljard. L. 1922. bi se bili zavezniki zadovoljili s 50 miljardia-mi, Nemčija pa ni takrat ničesar več ponujala. To se pravi, zahtevala je posojilo,^ da vzpostavi svoje finančno stanje, nakar bi se šele obvezala plačati v bodočnosti reko svoto, sevedii manjšo odi 50 miljard. In pri tem je ostalo, dokler se niso Fran* cozi naveličali ter marširali v osrčje nemškega bogastva. Že ta primer o izpre^iembah odškodninske svote nam dokazuje, kako se nagk> vrti kolo časa v naši dobi- Iz tega bi se dalo sklepati, da niso ovire sporazuma tako nepremostljive, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Tudi zadnji Poincarejev govor ni vzeti tako tragično, da bi obupali nad možnostjo sporazuma. Posebno če ga primerjamo Roeenbergjovemu odgovoru, tedaj zamoremo skoraj prerokovati, da se bližamo rešitvi tega vprajSanja. Vse kaže, da pride vsaj do poskusov spraviti s po-zorišča ta spor, Ki je na potu evropski efenovi in ki tlači gospodarstvo vseh evropskih držav. Zato si pač vsakdo iz srca želi, da bi prišlo končno do trajnega, sporazuma med obema narodoma. vrednosti najema ter proizvodnih stroškov in »gub. Kosmati defcedek sestavlja: a) vrednost pridelka zemljišča po odbitku onega dela, ki je potreben za prehrano davkoplačevalca in njegove živine; b) vrednost dohodkov od živinoreje. Vrednost pridelkov se ceni na podlagi srednjih cen, ki veljajo ob koncu/ poljedelskega leta, ali pa na podlagi cen, po katerih je davkoplačevalec prodal svoje pridelke, ako so te cene nižje kot ravnokar omenjene srednje cene. Vrednost najema, ki se ima odbiti od kosmatega dohodka, se določi na podlagi primere z najemninami, ki jih dajejo zemljišča iste vrste, katera so bila dana v svoboden najem. Pri cenitvi se pa lahko vzamejo za podlago tudi predvojne najemnine, ki se potem preraounijo po sedanjem valutnem ključu. «... Plačilne obveze se tudi odbijejo cd kosmatega dohodka, ako gre za obresti, ki jih mora poljedelec plačati za posojila, katera je moral najeti, da si omogoči proizvodnjo zemljiškega dohodka. (Upnik pa mora prebivati in bit* poznan v Italiji). V to vrsto posojil spadajo posojila za nakup semena, gnojil, živine, poljedelskih strojev, orodja, za plačevanje delavcev in za poravnavo drugih stroškov, ki jih povzroča obdelovanje zemljišča. Proizvodne stroške in proizvodne izgube .predstavljajo: ff) vrednosfc semena po sred--nji kupni ceni efb k-oavcu poljedelskega leta. ako je bike seme pridelano na istem zemljišču; b) stroški za nakup gnojil in za boi*bo proti boleznim na rastlinah; c) stroški za nakup piče, ako pridelek do-tičnega zemljišča ne zadostuje; č) zgube, ki nastanejo, ako gre živina po zlu; d) stroški za vzdrževanje poljedelskega orodja in odškodnina za njega obrabo; e) stroški za žetev in ohranjevanje pridelka; -f) stroški za namakanje zemljišča; g) stroški zavarovanja proti ujmam (toči, po-vodnji itd.) in za socialno zavarovanje; .h) stroški za navadno vzdrževanje zemljišča in gospodarskih posicpij; i) stroški za plače delavcem in čuvajem. Odškodnina za osebno delo davkopla-čevakt, njegove zene in tistih njegovih otrok, ki so m pomagali delati, se ne sne odbiti od kosmatega dohodka. Davek no m\W AMek Dohodninski davek na zemljiški dohodek je bil uveden v Italiji s kr. ukazom od 4. januarja 1923, št. 16 (izvršilni pravilnik cdobren s kr. ukazom od 12. marca 1923, št. 505). Oba ta kr. ukaza sta bila raztegnjena z ukazom od 25. marca 1923, it. 686, tudi na nove pokrajine. V naslednjem podajemo v obvestilo našim poljedelcem par najvažnejših podrok nosti o vsebini zgoraj omenjenih zakonov. Kr. ukaz od 4. januarja 1923, št. 16 določat tore}, da bo zemljiški dohodek, ki ft kra? v daiini ob Adiži. Ravnokar izdani kr. dekret odreja, da kaa tehnična šola v Bočen u nositi ime mučenik«. Cesare Battistija. Zanimivo pa je, đ& je ravno ta Battisti svoječasno naglašai, da 'tvori Saium, ki -}e južno od Bo-cena, jezikovno mejo. B&ttartija slavijo po pravici, ne vpošlevajo pa njegove -sodbe. Sicer ne Jb£ « takimi odredbami, kakraen je gornji de-&3>eft', «kuš&li dajati tenu ozeodju videz italijanskega značaja! Zanimivo je tudi, da prejšnji vladni komisar _v Bocenu ni dopustil, da bi se ena bocenskih ulic imenovala .po Cesare Battšstiju. To pa zato, ker ie vedel, da bi taka označba neprijetno zadela ob čustva Nemcev. Sedaj je padia ta obzirnost. Razumemo. Med jedjo porašča — apetit. — Nedavno je list «Piccck> Poste» — v neki polemiki proti «Tirol erju» — trdil, da kraj Nanders leži v Vinscbgau-u ob zgornji AdižiTV resnici pa leži ta kraj onkraj meje — v Avstriji. «Piccolo Por sto» je torej Nanders enostavno anektira! za Italijo! Ti vročekrvni gospodje ne poznajo zemljepis ja niti svoje lastne male dežele in premikajo meje po svojem — apetitu. Vendar sd prisvajajo neoporečno avktoriteto pri razpravah o državnik, 'jezikovnih ia narodnih mc;ah, o stvareh torej, ki bi zahtevale največje stvarnosti in resnosti. Nikako čudo ni torej, če so hoteli jezikovno mejo med itali-janstvom in sloveaslvom postavili celo — v Logatec, -in če govorijo o * Postumia italianis-sima.» Zlo pa je v tem, da baijkam takih geografov verujejo v Italiji celo tudi resni in učeni ljudje! In da nič ne slutijo, kako s svojo oprav-no politiko v zniidn takih bajk bolno zadev-ljevo ob čustvovanje prizadetega ljudstva. In vendar nas * upravljajo» — kakor pravijo -— modr-o, pravično, liberalno in v polnem skladu s potrebami, željami in čutenjem našega prebivalstva! Take so — blago rečeno — neskladnosti v politiki napram ozemljem drugo-rodih manjšia. i df■auli i liji v Trsta pristopili k li- ____ainaki, Pretekkr nedel|o se (e vršil tu v Trstu občni zbor tukajšnje laške demokratske stranke. Ta stranka se je ustanovila po aneksiji iz enega dela pristašev predvojne italijanske narodno-liberalne stranke, ki je bila, kakor znano, ieta in leta absolutna gospodarica v tržaški mestni hiši. Že ob času vojne se je bila ia stranka popolnoma razpršila, * tako da ni več kazala nikakega znaka življenja. Tudi po vojni se ni obnovila, pač pa je bilo «a razvalinah ustanovljenih par novih strančic, ki ijih je treba smatrati za neposredno nadalje vanje nekdanje inedentietične aarodno-liberalne politične organizacije. Te novoustanovljene stranke so narodno-reformistična, stranka narodne obnovitve in prej omenjena demokratska stranka. Vse te stranke so tvorile pri zadnjih politifinih in upravnik volitvah s fašisti Ukoimenovani narodni blok, v katerem so skupno Mtopil* preti ostalim strankam m tudi dobile večino Na svojem nedeljskem obč-mb zboru pa je sklenila demokrata stranka, da se odreče svoji samostojnosti ter da se pridruži italijanski liberalni stranki. Tozadevni predlng, ki je bil sprejet z veKko večino, je stavil odv. Lev^Viola. Proti predlogu so nastopili odv. Mrach, Menotti DcHmo, Candodti, Obkch m OML Taj poslednji i* tudi uiavii, da stavi svoj sedež mestnega svetovalca stranki na razpolago. Opozicija pa je dobilale neznatno manjšino glasov in tako bo tržaška demokratska stranka tvorila odslej le del splošno rtabjandke liberalne stranke ter se bo kot takšna uveljavili* pod imenom -IUl»janska liberalna stranka, tržaški rciwp m prenrndbo uMktv prati m-pomiri. V začetku tega tedna se je sestaU pod predsedstvom posl. Rossija parlamentarna podkomisija za preuredio civilnega zakonika. Na dnevnem redu je bila razprava o vladnem na črtu glede vprašanja raz por oke, Posl. Ferri je predložil resolucijo, v kateri se nagtaša, da je veliki večini italijanskega naroda razporoka zoprna, vnked česar naj se komisiji izreče proti rttzpofoki, K trioibnm civilnega zakonika, ki .povzročene po hudih teies&ih in duševnih boleznih. Vsi prisotni člani komisije so bili «dini, da bi bila uvedba Tazporoke v sedanjem hipu neprimerna medtem ko da je potrebno preurediti določbe^ ki se tičejo razveljavljenja poroke, m to med drugim tudi vsled tega, da bi se nasprots4va med določbami avstrijskega zakonika, "ki je veljaven v novih pokrajinah, in določbami italijanskega zakona v čim večji meri izgladila. Nato je komisija razpravljala o ugotovitvi očetovstva, o tem predmetu pa ni storila komisija nikakega končnega sklepa in razprava se bo nadaljevala na prihodnji seji, ki je določena na 29, t, m. . Preuredba iašistovske stranke. V torek zvečer -se je otvorilo aprilovo zasedanje fašistov-skega velikega sveta. Na prvi seji so bili storjeni važni sklepi glede preuredbe organizacije fašistovske stranke: fašistovski visoki komisarji se opravijo, a mesto njih bo postavljen v vsaki pckda'ini po en zaupnik, ki ga določi vodstvo fašistovske zveze.vsake posamezne pokrajine: Nadai1^ je veliki fašistovski svet sklenil, da se odpravi sedanje vodstvo stranke in nadomesti s posebnim izvršilnim odborom, ki mu bo poverjena skrb zaj izvrševanje sklepov velikega fašis&ovskega sveta. V ta odbor so bili imenovani: Bastianini, BoLzon, Caprino, Dudan, Fa-rinacci, Landini, Maraviglia, Sansanelli, Sta-race., Zimolo, glavni tajnik Michele Bjanchi in upravni tajnik MarinellL Važen je tudi sklep ki se tiče obustave vpisovanja v fašist o vsko stranko. Odbori faššev ne bodo več sprejemali novih članov, temveč jim je naloženo, da mo-sajo še tekom meseca maja skrbno prečistiti svoje vrste. Prošnje za izstop iz stranke se morajo brezpogojno in iako j uslišati. Na isti seji se je veliki fašistovski svet bavil tudi z odnošaji med fašizmom in popolari. Bila je sprejeta resolucija, v kat>eri se zavračajo protifašistovski sklepi turinskega občnega zbora popolarske stranke kakor tudi nedavni sklepi popolarske parlamentarne skupine. Resolucija naglasa dalje, da se fašizem pri svojem delu zas obnovitev ne naslanja na pomoč parlamentarnih skupin, temveč da so mu nafvišji narodni ideali. Vsled tega bo šla politika fašizma tudi nadalje za tem, da se vzpostavijo verske vrednote, in to popolnoma neodvisno in brez ozira na soglasanje ali nasprotovanje strank, ki bi kakorkoli hotele monopolizirati katoliško zavest dežele. IikTafidom, vdovam m sirotam na znanje: Ker prihajajo dan za dnem prošnje s strani invalidov, vdov in sirot v vojni padlih, naj bi urad Poli!, društva «Edinost» posredoval za njih pokojnino, naznanjam ponovno, da so bili ukinjeni vsi podrejeni uradi zakladnega ministrstva) v Trstu, Trklentu in Zadru, zato nam ni več mogoče «pogledati« kako stoji zadeva posameznika. Brezpredmetno je vsako pospeševanje, ker vse viseče zadeve bodo avtomatično reševane, čim vlada preuredi vprašanje invalidskih pokojnin. V tem prehodnem času se jemljejo na znanje le novi oziroma doslej še »e prijavljeni slu- Kongres za javno moralo ▼ Milanu. Preteklo soboto se je otvori! v Milanu kongres za javno moralo. Med udeleženci je bHo nekoliko senatorjev in poslancev ter zastopniki številnih oblastev. Zborovalce je pozdravil milanski župan, sen. Mangiagalli in nato *e bil izvoljen za predsednika sen. Greppi, za podpredsednika on. Betotti in prof. Bettazzi, za tajnika con-te Luigi Dal Verne. Bivši minister on. Belotti je nato v obširnem govoru razvijal svoj načrt' zakona prati pornografiji. Povdarjal je potrebo, da vlada ta zakonski načrt spremeni v odlok tw poveri nadzorstvo nad knjigami, časopisi, kinematografom itd. posebnim, pooblaščenim društvom. — Po da^šem razpravljanju je kongres odobril poročilo in zakonski načrt on. Belotti-ja. — Drugi dan kongresa je imel on. Saverio Fino referat o kinematografu; sprejeta je bila resolucija, katera izraža sledeče želje: 1] Naj bi se v komisije za cenzuro sprejemale tudi ženske od strani sodnikov ter zastopnikov udruženj za javno moralo in za zaščito mladoletnih. 2) Naj bi se proti kršiteljem odredb teh komisij določile občutne denarne kazni in dovolilo kazensko postopanje, h kateremu bi se udruženja za javno moralo lahko priglasila ko* oškodovana stranka. 3) Na} bi ta udruženja imela pravico zahtevati revizijo filmov in obustaviti predstave. 4) Naj se komisije ne omejijo na to, da zabranijo predstave, katere žalijo' pristojnost in naravnost, ampak tudi vse taka snovi, ki utegnejo razburjati dušo mladine. 5} Naj se sklene meddržavni dogovor glede cenzure, — Sledilo je poročilo eomm. Pola o ugotovitvi očetovstva. Poročevalec se je skliceval na norveški in avstrijski zakon, veljaven še v, novih pokrajinah, »kateri ščiti pravice otrok* in ni nikoli dovedel do neprilik. Predlagana je bila resolucija, katera povdarja dolžnost roditelja, da skrbi za otroka ter pravico nezakonskih otrok, da iščejo svojega očeta. Resolucija je bila sprejeta. Poziv na dobra srca. Gospa Sonja Simčič-Raab, Dunaj IV. Freundgasse 13'9 nas ponovno prosi, da bi apelirali na dobro srce naših či-t atelje v ter jih prosili za pomoč. Svoj položai nam opisuje na sledeči načiri: Mož ji je več nego leto dni brez službe in zraven tega bolan, vezan na posteljo. Ona in njena hčerka sla vsled slabe hrane in pomanjkanja skrajno oslabele in bolehne. Skoro vse, kar je bilo v hiši, je prodano in je šlo v roke brezvestnim ode ruhom. Gospa Simčič se sklicuje pri tem na svojega pokojnega očeta, ki je bil gozdar na Goriškem, vrl narodnjak in zvest uotrudnik «Edmosti». Potrjujoč poslednjo okolnost, ugaja uredništvo opetovano izraženi prošnji gospe Simčič ter prosi dobrosrčne ljudi, ki bi se hoteli zavzeti zanjo, da pošlje'o eventtrelne darove na upravo lista ali pa naravnost na naslov prosilke. Slovenski župnik v črni sraki? Dober prijatelj me je opozoril, da se bere v časopisju o moji malenkosti, češ da sem se začel pečati s politiko in da sem bil pred kratkim v Vidmu na kongresu. Obenem mi je rekel, da sem prišel v hudo zamero in da naj pojasnim in preklicem vso stvar. Želji ugodim. Cerkvena oblast prepoveduje zadnje čase duhovnikom vmešavamj^ v čisto politične reči, nadalje ne bi z m3»jim vpisom nobena stranka ničesar prid«!,Ha, ker nimam žalibog nikakih zmožnoMi za -aktivno politiko. Dasi spoštujem vsako politično prepričanje, a sam se nisem in se ne bom nikamor vpisal, ker bi me najbrže vsaka stranka odklonila zaradi moje nezmožnosti; vrhu tega slabo lomim laščino. Ono nedeljo sem napravil nepričakovano pot v Videm; razlogi in vzroki so bili povsem nepolitični, zasebni. Za "brezplačen izlet v Videm z avtomobilom?, ki je bil namenjen samo za mojo malen^ kost, se vsem zahvaljujem in tudi za dobrohotno gostoljubnost. Ker nisem imel izkaznice in tudli nobenega znaka, me je pri. vhodu v grajsko dvorano sprva neki vojak zavrnil kot nepoklicanega čloyeka: vrhu tega nisem vedel, kako se na rimski način pozdravlja. A spkršno' sem zapazil, da moja navzočnost ni.vzbujala zaničevanja, nasprotno bili so vsi prijazni, menda vsled tega, ker tudi jaz nosim črno srajco na prsih že celih 12 let in sem spoznal, da se moderni svet zopet vr?ča nazaj k naši duhovski črni barvi. Spoštujem pć vsako politično prepričanje. Franc Hočevar, Pripomba ured. Kakor se bodo čitatelji spominjali, je naš list javil u de-ležbo č. g. Hočevarja na zborovanju furlanskih fašistov v Vidimu na podlagi pisanja* videmskih listov, ki so ga cznačali kot odposlanca rihemberškega fašja. Brž potem nam je poslal dornberški fašja popravek, v katerem je bilo rečeno, da se č. g. Franc Hočevar ni udeležil vidern-skegai zborovanja kot odposlanec rihemberškega, temveč dornberškega fašja. Ta popravek smo objavili v našem listu dne 15. aprila 1923. Iz pričujočega pojasnila č. g. Hočevarja pa je razvidno, da je izgledala vsa ta stvar v resnici malo drugače, kar nam potrjujejo na drugi strani tudi naše posebne informacije, ki sme jih zbrali in ki pravijo, da je bil č. g. Hočevar povabljen s tako ^vljudnostjo v avtomobil, da ni bilo nikakor v njegovi moči odkloniti ^brezplačni izlel v Videm«. To-iiko v pojasnilo z naše strani. Znižanje pristojbin v javnih skladiščih. Vsled pooblastitve s strani finančnega ministrstva za znižanje pristojbin v javnih skladiščih tukajšnje proste luke se je včeraj sestal pod; predsedništvom prefekta; odbor javnih skladišč, da določi nove pristojbine in način njihove uvedbe. Imenovan je bil v ta namen pododbor, ki bo sestavil novo tarifo. Ta tarifa bo stopila v veljavo 1. maja. Didaktični zavod. — Brezplačni tečaji. Didaktični zavod v ul. Gatteri 10 bo s 1. maja. odprl tečaj za splošno izobrazbo (italijanščina, matematika, zemljepisje, zgodovina, prirodoslovje) ter tečaj za francoščino; tečaja bosta brezplačna za tiste, ki so brez sredstev. Plesalci, ki spadajo v norišnico. V zadnjih časih pišejo listi o rekordih, o katerih se do eedaj ni slišalo. Gre za rekorde v plesanju. Skozi vse italijanske ilustrovane liste >e šla nedavno slika mladeniča, ki upira pono«no roke v boke in se samozavestno smehlja. Ta srečni mladenič je plesal nepretrgano 30 ur. Lahko se samozavestno smehlja, če pomisli na tk^ače norcev, ki ga bodo zavidali. Toda kaj bo rekeh ko bo slišal o vesteh ,ki prihajajo iz domovine vseh rekordov, Amerike. Nek par v Baltimore je plesal 43 tir. Plesal bi mogoče 5e sedi', č« ne bi bili plesalca slučajno po 43 urah vrtenja prenesli v bolnišnico. Bolj častno se je odrezal profesor plesa Jimmy v Novem Yorku( kateri je plesal brez prestanka 48 ur. Ameri* ški listi s ponosom pripovedujejo o tem rekordu in dodajajo, da ie bil profesor Jinuny pa 48 urnem plesu tako čil in srež, da bi bil naj-« rajši začel na novo. Zakaj mu dovolili zar* četi na novo, tega ne povejo. J^jbrže so »t predstavniki oblastev, ki so bih gotovo prisotni pri tej zabavi, zbali, da bi ples&tec za> temnit slavo samega predsednika repubhke. Sedai pa jim je gotovo tal. Zaka* iz Clevelan-da je priita vest, da je tam dosegla neka plesalka rekord 52 ur ia U minut nepretrgane*« V Trstu. dne 26. aprila 1923l EDINOST* tli« trtenja. — Kaj naj porečemo !k tem norostim? Česti>tawno v naprej tistemu, ki bo dosegel 100 ur. Pozdrav vojakov. Spodaj podpisani tržaški novinci letnika 1903., nahajajoči se v konjiški šoli (Scuola di Cavalleria) v Pinerolu, pošiljajo svojim družinam ter prijateljem in znancem v acunovini najprisrčnejše pozdrave: Janko Seguiin, od Sv. Jakoba, Bruno Scher, Albert Strad-iot, Franc Sacher, Marij Rubinič, Josip Segulin, Franc Sanoin, Umbert Marizza, Janko Uradker, Zacutti Stawko, Marij Gerbec, Vlad ko Mahnič, Emil Stck. Emil Ljubic, Gregor Taučer, Salvador Anten, Josip Butinar. DruStveae vtsH -kTečaj za krojenje«. Opozarjamo vse one, ki žele učiti krojenje, da se tako(> prijavijo, pi-; meno Žensko dobrodelno udruženje* Trst, ceniro, casella poslale 384. Prijave se sprejemajo tudi v tečajih za ročna dela pri Sv. Jakobu, ob ponedeljkih in četrtkih od 4—6 pri Sv. Ivanu in v Skednju. Ako se prijavi kje v okolici večje število učenk, se lakko priredi tečaj v istem kraju. Posebno opozarjamo one, ki so po dnevu zaposlene, na večerni tečaj, ki s« bo vršil v sredini mesta od 8 zvečer dalje. A kad, Ir. c&ifštrc « Balkan«. Danes, v četrtek, se vrši redni društveni sestanek ob 20.30. NJa dnevnem redu predavanje. — Eno uro pred sestankom odborova seja v navadnih prostorih. Planinske društvo opozarja člane in prijatelja društva na današnji sestanek ob navadni uri. Istočasno naznan:a, da priredi v nedeljo popoldanski izlet v rožansko dolino. Podrobnosti sledijo. Pev«ko društvo Zastava iz Lonjerja bo imelo svoj občni zbor dne 5. maja t. I. v društvenih prostorih. Začetek občnega zbora ob 8 in pol zvečer. ♦Charlejeva tetka» pri Sv. Jakobu. Dramatični odsek MDP. Sv. Jakob priredi v nedelo 29. t. m. tc velezabavno 3 dejansko veseloigro, ki bo gotovo privabila v dvorano DKD — Sv. Jakob številno občinstvo. Režijo vodi g, Gombač Fran, ki nastopi obenem v glavni vlogi grofa Babberleya, ki se prijateljem na Vjubo preebleče v žensko obleko in predstavila po čudnem naklučju — Charlejevo tetko. Sploh \e igra fkozi in skozi polna smešnih dogodjajev in bodo povzročali prizori gotovo hrupne salve smeha1. Začetek točno ob 19)4. Športno društvo «Adria». Nogometni odsek ima danes ob 20 rvoj sestanek v prostorih bivšega c*r. vrtca (Stare policije) pri Sv. Jakobu, — Vodja. « Selsko društvo« podružnica pri Sv. Ivanu ponovi v nedeljo 29. t. m, šaloigro «Stari gre-hir na Sovranišču v dvorani g. Pertota, v prid otroškemu vrtcu. Začetek ob 5% uri popoldne, _ Iz tržaškega iivlienia Mladenič se zastrupil. Pred sinočnjim so našli nekateri ljudje, idoč po sprehajališču XX Settembre, na neki klopi mladeniča, ki se je zvrhal v bolečinah. O dogodku je bila obveščena rešilna postaja. Zdravnik, ki je kmalu potem prihičel na lice mesta, je ugotovil, da je mladenič izpil s samomorilnim namenom nekoliko jodove tinkture. Zastrupljencu so izprali želodec ter ga nato prepeljali v mestno bolnišnico. Tam je ta povedal, da se imenuje Gualtiero S., star 17 let, stanujoč v ulici Parini št. 11; rekel ^e, da si je hotel vzeti življenje, ker boleha na neozdravljivi bolezni, — Njegovo stanje ni nevarno. Samomor. V ljudskem vrtu pred južnim kolodvorom je pred sinoćnjim okoli 19.15 nenadoma za donel strel, katerega so čuli nekateri !jud}e, ki so šli slučajno mimo. Ti so vznemirjeni stopili v vrl, da bi dognali, kaj se je pripetilo, Po kratkem iskanju so našli med grmovjem mladega človeka, ki je, ležeč v travi, bolestno ječal. Eden od navzočih je prižgal vžigalico in tedai so ljudje videli, da je neznanec ranjen na giavi; v desnici je tiščal samokres. V kratkem ee je na; mestu nabralo precej ljudi; prihiteli so "tudi orožniki iz bližnjega kolodvora, kateri so poklicali telefonično na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Prišedši na označeno mesto, je zdravnik ugotovil, da je samomerilčevo stanje smrtno, zato ga je dal nemi'doma prepeVati v mestno bolnišnico, kjer je mladenič umrl kmalu po prihodu. Na podlagi Iis'tin, ki so ,'ih1 našli v njegovih žepih, je bil mladi samomorilec identificiran; imenuje se Gaston Ghersich, star 22 let, stanujoč v ulici Tom maso Grcssi š?. 8. Ni še znano, iz kakšnih vzrekov si je mladenič vzel življenje. Po kratkem odmoru je predsednik dal besedo odv. Zennaro, branitelju Pecchiarja, Grottana in zakonskih Rnss. Ta je-ponovno pobijal tezo državnega pravdnika in zastopnika oškodovane stranke glede obtoženca Pecchiarja. Povdarjal je, da obstoji (Kom glede Pecchiarjeve krivde in zato je zahteval od porotnikov, da zanikajo vprašanje glede njegove krivde. Včeraj zjutraj se je razprava nadaljevala. Ker ni nobena stranka vprašala za ^besedo, je dal predsednik izprazniti sodno dvorano in galerijo. V dvorani so ostali samo poTot-niki, predsednik, zapisnikar, državni pravd1-nik in dva branitelja. Začela se je tajna seja, kateri je sledile glasovanje na vprašanja, ki jih je vsega skupaj 229. Na podlagi izreka porotnikov je sodni dvor proglasil sledečo razsodbo: Marijan Razem obsojen na 28 let ječe; Mihael Bradaacbša obsojen na 16 let zapora; Josip Gherdol obsojen m 13 let zapora; Dominik Grottan obsojen na 11 let zapora; I Palm obsojen na 10 let Vsi drugi obtoženci in sicer šofer Pec-chiar, bivši agent Mosettig, bivša policijska zaupnika Meula in Schwiegel, Belci in zakonska Ross so oproščeni. Vesli * Gorfikni Porotno sodlSie Konec procesa proti tolovajski tolpi Braico Začetkom predvčerajšnje popoldanske razprave je govoril odv. Robba, branitelj obtoženca Meule, Govornik je razpravljal o okolščinah, ki dokazujejo, da se ne more verjeti obtožbam, ki jih je Razem napravil proti Meuli, ker je Razem že enkrat obdolžil Pecchiarja, katerega sedaj brani. Zahteva končno, da se Meula popolnoma oprosti vsake krivde. Razpust «Grnpf.o d'azkme». Pristaiši «Gruppo d'azicne» so na izredtnem občnem zboru dne 16. aprila.t. 1. sklenili, da se kot politična skupina razidejo. V osmrtnici, katero so si sami napisali, povdarjajo, da se je politična skupina zbrala v času, ko je goriško mestno življenje bilo v stagnaciji, z namenom, da vzbudie zdrave sile dežele, dokler ne premaga nacionalna politika one krize, ki jo je takrat preživljala; zavedajo se, da so izpolnili svojo dolžnost kot meščani in Italijani, ker so pri vsaki akciji postopali po zdravih principih liberalizma; ker pa je sedaj tok narodne politike jasno začrtan in so vsled tega postale nepotrebne skupine mestnega značaja, smatrajo svojo nalogo za končano in proglašajo razpust skupine. «Gruppo d'azione» je bil tudi edem bo»-jevnikov v borbi za avtonomijo goriške dežele, ki se je končala s porazom avtono-misto-v. Čim je padla avtonomija, je tudi ta politična skupina, ki je imela med goriškimi Italijani mnogoštevilne pristaše, odigrala svojo politično vlogo. Slovo cav, Gottardi-ja. Cav. Gottardi, politični komisar pri tukajšnji viceprefek-turi je premeščen na novo službeno mesto v tridentinski pokrajini. V soboto so mu priredili poslovilni večer, na katerem sta govorila odv. Pinausig in viceprefekt cav. Piomarta. Cav. Gottardi je eden onih redkih italijanskih političnih uradnikov, ki so se potrudili, da se nauoe naš jezik, da lažje spoznajo mišljenje in čustvovanje naroda, s katerim prihajajo v službene stike. Kot Italijan je obvladal slovenski jezik zelo dobro in batš radi te okolnosti se jako čudimo njegovi premestitvi. Koncert tržaškega kvarteta. V sredo, dne 9. maja priredi tržaški kvartet koncert v Gorici. Kvartet je že dvakrat gostoval v Gorici pri razprodani dvorani. Predavanja prof. Galletti-jn. V torek je otvoril Alfred* Galletti, profesor na univerzi v Bologni, ciklus sedmih predavanj o italijanski književnosti od Dante-ja do Car-duccija. Prof. Galletti je naslednik Pascoli-ja in Carducci-ja na vseučiliški stolici za literaturo v Bologni. Predujmi ni vojno odškodnino. Kot smo ie poročali, je bila v začetku aprila pri finančnem ministru goriška deputacija, ki je prosila, da se nadaljuje z izplačevanjem predujmov vsaj do konca leta. Vse tkaže na to, da akcija goriških krofov ni bila brezuspešna, ker hi-potečni zavod znova sprejema prošnje za predujme na vojno odškodnino. Prošnje za obnovo poslopij se sprejemajo tudi brez konkordata, prošnje za premičnine le proti konkordatu, prošnje za predujme na zemljiško škodo se pa sploh ne sprejemajo. S tem ukrepom je vsaj začasno odvrnjena velika nevarnost, ki je pretila gospodarstvu Goriške z ustavitvijo predujmov na vojno odškodnino. Za razvoj goriškega kmetijstva. Vodstvo krožka mladih goriških zemljedelcev razpošilja kmetijskim zvezam, društvom in zadrugam okrožnice, v katerih poara kmete k skupnosti, kajti le potom skupnosti je mogoče ozdraviti bolno goriško kmetijstvo ter ga dvigniti na predvojno stopnjo. Zbrati hoče strokovnjake, ki naj proučijo vprašanje izvoza goriških pridelkov na italijanske in inozemske tr- ge, ker ravno v pomanjkanju izvoza vzrok bolezni goriškega gospadaifctva. , Poročali smo fce, da se ukvarja Dr. Lsssi, tajnik fašistovskih strokovnih organizacij z načrtom velike eksportne zadrofe za goriške pridelke. Najbrže je Ha okolnost dala podnet okrožnici -»mladih goriških zesnljodeicev«, ker vidijo, da ogroža načrt Dr. Lessi-ja njihovo organizacijo in samostojnost. Usodam pomota. 65 letni Anton Calligaris je bil čuvaj vile v bližini Ronk. V tej vili je stanoval z družino poročnik Gaetano Laviola. Calligaris, ki se je mak) preveč nalezel vina* se je vračai v noči domov in ni mogel takoj odpreti vrat. Poročnik se je vsled nastalega šuma prebodi! in misleč, da hočejo vdreti tatovi v vilo, je ustrelil na CafligSrisa z revolverjem. Nesreča je hotela, da ga je krogtja zadela naravnost v srce. Društveni tečaj «Zva»e presveta* štev», ki ae je imel vršiti v nedelj**, dnve 15. t. m., a se je moral vaied neugodnega vremena prenesti, se bo vršil v nedeljo, Ane 29. t. m. od 9 - 13 ure v Gorici, v Trgovskem domu (via Petrarca. 1). Pogram tečaja: 1. Otvoritev. 2. Dr. Just Bačar: Pomen prosvetne organizacije. 3. Josip Pavlin:^ Uprava prosvetnih društev. 4. Rudolf Le-pušček: O petju in glasbi. 5. Viktor Kjuder: O dramatiki. 6. August Kozman: O telesni vzgoji. Pozivamo tem potom vsa društva, da pošljejo kolikor mogoče veliko število svojih Članov, predvsem društvenih upraviteljev na tečaj, ki je neprecenljive vrednosti za njihove funkcionarje, — Tajništvo Z. P. D. v Gorici. Storije pri Ajdovščini. V nedeljo dne 29. t. m. ob 3. uri popoldne priredi tuk. «Slov. izobraževalno društvo » na dvorišču gostilne gosp. Jos. Čermelja v Šturi-jah veselico s sledečim sporedom: 1 Opomin k petju, P. H. Sattner, mešani zbor. 2. I. Zupan: Grajska hči, D. Fajgelj, moški zbor. 3. M. Vilhar: Plevice, Fr. Fer-jančič, ženski zbor. *4. Lipoglavski: To zares užitek ni, Alb. Leban, šaljiv dvospev. 5. Venček narodnih pesmi, A. Grum in M. Bajuk, ženski zbor. 6. J. PagHaruzzi: Na planine, E. Adamač, moški zbor. 7. O. Zupančič: Ples kralja Matjaža, A. Lajovic. mešani zbor, 8. Sovražnik žensk, burka v enem dtejanju. 9. S. Gregorčič: Ki. tica, A. Foerster, mešani zbor. Upamo, da nas tudi sedaj obiščejo vsi prijatelj* petja in poštene zabave. « Goriška Matica«. To velevažao slovensko kulturno podjetje, k* nam v nemali meri na-domestuje izgubljene šole in druge vzgojne ustanove, se pripravlja, da izda za leto 1924 štiri lepe knjige. — Obenem se nam poroča, da se « Goriška Matica* reorganizira tako, da bodo imeK v uredniški posvetovalni odbor dostop naši pisatelji in pesniki, ki bodo so-odločevali pri določevanju smernic in publikacij «Matice». Poleg širSega posvetovalnega odbora se je sestavil ožji uredniški odbor, ki ima nalogo, urediti rokopise, zbratti zanimive članke in slike, zlasti za Koledar ter spraviti tudi tehniško stran publikacij na višine sedanjega časa. «Goriška Matica», katero je ustanovila in zasnovala «Narodna. Tiskarna* v Gorici, bo ■stanova za-se. Ta ustanova si je nadela blagi namen, izdajati vsako leto knjige — prosvetne, vzgojne, nabožne in zabavne vsebine po kolikor mogoče nizki ceni in v velikem številu Eztisov, «Gor. Matica» je to svojo nalogo do sedaj tudi že izvrševala s tem, da je razširila L 1920. med slovenskim ljudstvom v Jul. Krajini 20.000 iztisov Koledarja, 1. 1921. 40.000 iztisov Koledarja in zabavne knjižice, L 1922. celo 75.000 iztisov Koledarja1, Zabavne knjižice in »Gorskih pravljic-medtem ko je za L 1923. vrgla med goriško m tržaško slovensko ljudstvo nad 60.000 knjig. To «o števila, ki glasno govore za to, da je «Matka» ustanova, katero je treba vsestransko podpreti. Cena dosedaj izdanih knjig je oila zelo nizka. Računi v upravi «Matice» kažejo znatne pasive, katere je krila «Nar. Tiskarna*. Tudi za naprej nima «Maiica» namena, da bi pri publikacijah delala dobičke. Nasprotno: Pripravljena je na nadaljne žrtve. Te Žrtve do-prinaša iz ljubezni do našega narodno- in vzgojno trpečega ljudstva. Uredniški odbor «Gor. Matice* je določil, da izda za 1. 1924. sledeče knjige: 1. Koledar. * Matica* bo skrbela, da bo ta Koledar vsestransko zanimiv, veliko boljši kakor do sedaj izdani. Gradivo bo poučno, zabavno. Ne bodo manjkale povesti« pesmi ter gospodarski ia dragi praktični članki. Poleg lega priobči Koledar tudi imenik vseh naročnikov, ki se pravočasno zglase. 2. Zabavna knjižica. Povest za Zabavno knjižico je spisa! znani ljudski pisatelj, naš rojak, prof. dr. Pregelj. Povest vzgojne vsebine je vzeta iz življenja! slovenskega ljudstva, priklopijenega Italiji- Ni treba, da še posebsj opozarjamo na to knjigo. Saj nam že ime pisateljevo jamči, da bo ta knjiga dobrodošla zlasti 'mladim. 3. Antologija goriških pesnikov. To knjigo je priredil prof. dr. Joža> Lavrenčič. Knjiga bo ilustrirana s slikami najboljših le živečih in že umrlih goriških . pesnikov, pričenši z žup- nikom Jož. Abramom mimo Gradnika, S. Gregorčiča, Pagfciaruzzi-Kritana do Cirila Vuga. Zastopanih bo ofeoK 20 goriških pesnikov z njihovimi najlepšimi pesnitvami. 4. MslH »laik: «Bogn, kar ^e božjega*. Zelo dobrodošel bo ta ljudski molitvenik, katerega je priredil xa «Gor. Matico« naš priljubljeni pisatelj in glavni urednik Mohorjeve družbe ia 'Mladike* Fr. Finžgar, MoEtvenik je namenjen zlasti adacfini. Obsegal bo okoli 300 strani. Vezan bo lično v platno, z rudečo obvezo. Splošno pomanjkanje molftvenikov se čuti zlasti po vojski. Zaradi tega hoče «Gor. Matica» tej potreT>i odpomoči. Za vse štiri navedene publikacije je določena cena 6 lir. Uprava -«Gor. Matice* je gg. poverjenikom razposlala pred časom nabiralne pole 6 prošnjo, da nabirajo naročnike in vrnejo »polnjene pole do 30. aprila t 1. Obračamo se ponovno na gg. poverjenike, da se zavzamejo za razširjenje knjig ~Goriike Matice*. Agitacija naj se razširi od hiše do hiše. Le s podrobno agi-' tacijo se dosežejo uspehi. V mnogih vaseh so sprejela agitacijo bralna društva, Marijine družbe, skupine mladeničev itd. Uprava «Goriške Matice > bo gg. poverjenike za njihov trud odtkodovala s tem, da odpošlje za vsakih nabranih 10 naročnikov eden iztis publikacij povrhu. — Če bi kateri naročnik želel imeti več iztisov molitvenika, doplača za vsak iztis še 2 liri. Kr^ige se dostavijo franko na nafbKžro železniške ali av-tcrmobilno ^posta jo. Podprimo «Goriško Matico» z vsemi močmi. Saj so obljubili svojo pomoč skoro' vsi goriški kulturni delavci! Poskrbimo, da se njene knjige razširijo po celi Juli;ski Krajini! — V krajih, kjer ni poverjenika, naj se zglasi poštena oseba z dopisnico pri ^Goriški Matici*, na kar dobi vsa. potrebna pojasnila in nabiralne pole. Naročnina naj se pobere ob vpisovanju. Kjer to ni mogoče, se naročnina pobere ob '•sprejemu knjig. — Zaključujemo: «Goriška Matica* je naše saanorašce podjetje, kt, ofs sveta kaže, koliko je V nas notranji sil, lci opravičujejo naš narodni obstoj. — .«G-criška Matica*, Via Favetti 9. France Bevk: Rab$. Zbirka novel in Črtic. Izdala in založila Nar. knjig, v Gorici. Str. 112. Cena 4 L za breš. izvod. Na boljšem papirju 5 L, po poŠti 80 c več. — Ta nova Bevkova knjiga, o kateri bomo še izpregovo-rili, prinaša 22 novelic in črtic; komur je znan pisatelj iz svofe zbirke «Faraon», ga bo srečal kot dobrega znanca tifdi v tej knjigi. Isti duh jo preveja^ v isti dobi so črtice nastale. Knjiga, ki jo toplo priporočamo, se dobi v Trstu v knjigarni J. Stoka, via Milano 37. Vesti Iz Istre tz Movraža pri Buzetu. Marsikateremu čitatelju tega lista je naša vas popolnoma neznana, saj se menda še nismo javili v njem. S tem pa ni rečeno, da se nam dobro godi aH pa, da smo popolnoma propadli. Ne, še smo tu in še vedno tisti! Poleg drugih težav, ki nas tlačijo je v prvi vrsti vprašanje zidanja našega šolskega poslopja. Kakor večina vasi na Buzesčini, je tudi naša, ki mora čakati na milost in nemilost buzetske gospode. Dosti let je, odkar imamo šolski pouk, dasi nimamo primernega šolskega poslopja. Sram na* je bilo, ko se nam je oči-talot da se pošiljajo k nam učitelji večinoma za kasen. Naša vas naj bi torej bila to, kar je nekdaj bila Sibirija pod carskim režimom. Da se temu odpomore, smo še pred vojno zbirali potrebni denar, zvozili si kamenje, izdelali načrt, ki je bil odobren ter ukrenili sploh vse potrebno. Pa glej ga šmeata, dovoljenja, da smemo zidati, še vedno ni. Vložili smo prošnje na vse mogoče urade. Vse se nam je obljubilo, a nič izpolnilo. Mi slutimo kaj je na stvari. Gotovi gospodi ni. po volji, da smo zahtevali našo (beri slovensko) šolo. Seveda. Mari mislijo, da si bomo zidali z lastnim denarjem, ki smo ga krvavo po svetu zaslužili, grob, oziroma hram, kjer bi se naša deca po-tujčevala? Ne, raje nočemo nič in bomo vzlic temu še vendar na .koristi. Ponovno se obračamo do kompetentnih oblastev, da nam da že enkr&t rečeno dovođenje, da si sezidamo to, kar bo državi v korist, a nam v veliko veselje. Eden prizadetih. | Din 67.50. — Nr.roča sc pri Tiskovni zadkrtigi« I v Ljubljani. Dr. Iv. Lak, Angelin Hidar. Starokorotanski roman. Ilustriral Rajko Subic. 1923. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena vez. knjigi Din 32, po pošti Din 1.50 več. Lahov zgodovinski roman Angelin Hidar, ki g je izdala za Veliko noč Tiskovna zadrugai v jak ookusni opremi in okrašenega z desetimi ilustracijami, nas vodi v čase koroških trubadurjev. Angelin je šin angleškega kralja Ri-. harda Levjesrčnega, ki je bil na povratku ia svete dežele vjet na Koroškem, ter se je šele po dveh letih srečno vrnil v domovino. V koroških gorah pa je rastel njegov sin Angelin, ki se je napotil po svetu kot pevec iskat svojega očeta. Našla sta se in spoznala po pesmi o koroških gozdovih Z Angelškega se je Angelin vrnil na Koroško kot trubadur in beli vitez. Na Brožah tekmoval z vitezom Lich-tensteinom v pesmi in zmagal, a v dvoboju s crnim vitezom je padel. Zgodovina in srednjeveška romantika prepletata v romanu m nam nudita lep pogled v tedanje čase. Knijgo toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54, Fran Erjavec: Zgodovina socializma v Srbiji. V Ljubljani 1923. V založbi ^Socialne matice* je ravnokar' izšla gori imenovana brošura znanega kulturnega, delavca in publicista Frana Erjavca. Na 56. straneh svojega spisa nam poda> pisatelj kratko, toda pregledno in obenem zelo znimivo sliko razvoja socializma v Srbiji cd nastopa prvih pripovednikov sccializma med Srbi Živojina Žujo viča in Svetozarja Markoviča pa do današnjih dni. Doba, ki je obdelana v tej brošuri, gre približno od 1 1860. in obsega tore; politične in socialne borbe, ki -jih je vodil srbski narod proti absolutističnemu režimu Obrenovičev, dokler si ni z revolucij« iz L 1903. in s povratkom sedanje jugoslovenske vladarske hiše Kaaradjordjevičev izvojeval modeme demokratične in svobodoumne ustave. Socialistične ideje, ki jih je zanesla med Srbe v tujini iz-šotana inteligenca, so tvorile najglavnejso idejno podlago v itek 15 L; Schmidtova družba kot protest z vštevšim raztrganim desetakom 35 L; g.a Kristina Delak za pustno vstopnico 3 L in Kolom-binček, ker jo ;e zafural-pri kartah 1 L skupno 69 L m 39 Din. Srčna hvala vsem darovalcem — ostalim p- V ^Gospod Bratina nabral pri g. Ivanu Šaph v Šturijah L 300.— ja -Dijaško Matico*. Dena} hrani upravništvo. . _ _ Gospodarstvo Cehi ▼ Rogaški Slatini. Češko «Interna~ cionalno kopališče in hotelsko društvo* za kraljevino SHS, pri kateri pa >e udeležen tudi slovenski kapital; je vzelo v najem tukajšnji «Aleksandrov d'om» in bo vodilo pod strokovmjaškurt vodstvom ravnatelja iz Karlovih varov po vseh tozadevnih predpisih tudi dientično kuhinjo. Poleg tega so Čehi kupili znani hotel «Tri-glav» ter dr. Gregorčičevo vilo, kjer se otvori variete in igralnica. Novo podjetje se je zavezalo še to leto zgraditi novo, moderno poslopje za kino, tako da bo tudi gorenja dvorana v zdraviliškem domu na razpolago za koncerte in dtuge priredi Ive. Temu najsijajnejšemu jugoslovenskemu zdravilišču se torej obeta največji vsestranski napredek in razmah, posebno ko sme zdaj računati tudi z množico gostov iz Čehoslovaške. Ker pa se zvišajo cene za stanovanja in drugačne pristojbine samo za 20 do 30^ ter se dobe »obe že za 8 Din. dtaevno, ni dvoma, da ostanejo Slatini zvesti tudi vsi njeni dosedanji posetnikr. Koncertirala bo letos spet vojaška godba. I—c —. PODLISTE »i €2 W1LKIE COLLINS: Gospa v belem IZPOVEĐBE GOSPICE HALCOMBE Kaipak ,da morete to smatrati, je odgovoril. Va rujie se, da' ne naložim svoji ječarki dvojno dolžocst in da ne napravim tudi iz vaše sobe ječo. V i s« varujte zaradi svojega postopanja z vašo soprogo, predno meni grozite, sem vzrojila razvneta. Anglija ima postave, ki ščiii;o ženske pred trpinčenjem in žalitvami. Če se predrznete samo las skriviti Lavri, ali pa mene oropati moje prostosti,*tedaj se bom zatekla k postavam v najino obrambo, naj se polem zgodi karkoli hoče. Namesto da bi mi odgovoril, se je obrnil h grofu. Kaj sem rekel? je vprašal. Kaj porečeš sedaj? Kar sem poprej rekel, je odgovoril grof: Ne! V kljub svoji veliki jezi sem čutila, kako so se njegove hladne, mirne, sive oči uprte v moje obličje. Ko je izpregovoril, so se obrnile od mene m so se pomembno ozrle v ženo. Grofica j-e stopila tik k meni in je nagovorila gospoda Persivata, predno sem jaz mogla it-pregovoriti kako besedo. Blago veli te me za trenutek poslušati, je rekla s svojim jasnim, ledenim glasom. Zahvaljujem se vam za vašo gostoljubnost, gospod Persival, in izjavljam, da je od sedaj naprej ne morem več uživati. Ne morem ostati v taki hiši, kjer se postopa z damami na tak način, kakor ste vi danes postopali z vašo soprogo in z goepico Halcambe. Gospod Persival je stopil korak nazaj ia je strmel molče vanjo. Grof "je stal poleg in gledal z navdušenim občudovanjem svojo ženo. Neprekosljiva je! je zamrmral pred sekaj. Nato je stopil k njej ter vzel njeno roko pod svojo pazduho. Sem ti na razpolago, Eleonora, je na7 \e ftkeL Govoriti moram s teboj. Jaz pa m<*su f« finteiSIiei^t\ k od- govoril Fosco. Počakaj za'pozneje, Persival, počakaj za pozneje, Da^e nista več nič govorila. Prispela sem gort in sem hitela po hodniku. V naglici in razburjenju sem pustila duri predsobe odprto, vendar pa sem zaprla spalnico, ko sem vstopala. Lavra je bila sama in je sedela na nasprotjem koncu sobe. Z lahti se je trudno uprla na nieo, a obraz je pokrita z rokami. Ko me js zagledala« je skočila z veselim vzklikom po koncu. Kako si prišla semkaj? je vpraSala. Kdo ti fs dri dnnsJjsnjš? Gotovo ne gospod Persival. V svojem veHksm strahu zaradi tega, kar wt je zgodite, p nisem aeOfla odgovoriti, am-■I sam ji skesin vprslssija. Vendar pn je Mn Lm* ina mdinrsdnost, da bi zvedela, kaj as fs spmM iginlilii. prevelika in se ni dala Odvrniti, Tidusatno je ponavljala vprašanja. . Razuma se. 4m graf, mm rekla nestrpno, kdo drogi v hi$ ki imel toliko vpliva —? FmtMn ase fe s kratojo, je mHla za- Na govori mi d njamf vzkliknila, grof $e n^poJefK člaftsk, kar #ii mi zemlja 1 Grof je ostuden vohun —f Predno sva mogli izustiti besedo v nadalje-najmega potfnvona, naju je vznemirilo \ih mjt m duri« se bila fte wedU, salo sem Ha glsdat, kdo ie. Ko asm odmrla duri ie stala nred vanše rSo menoj grofica, držeč v rcAi mojo žepno ruto. To vam je spodaj padlo na tla, gospica Halcombe, je rekla, in sem na potu v svojo sobo prišla tu mimo1, sem vam jo takoj prinesla. Njen obraz, ki je bil že po naravi bled, je bil sedaj tako mrtvaško bel, da sem se ga prav ustrašila. Njene roke, ki so bile sicer trckie in mirne, so se močno tresle, a oči so ji zrle skozi dur« mimo mene ter so se ustavile z volčjim izrazom na Lavri. Očividno je prisluškovala, predno je oduprla! To sem ji brala z belega obraza, to so izdajale njene tresoče se roke, to je izdajal njen divji pogled. Ko je eno minuto obotavljajoč se posta laf Se je obrnila ter odšla. Zaprla sem zopet duri. Oh Lavra, Lavraf sem zašepetala, še obe se bode ve kesali tvor jih današnjih besed! Tudi H bi jih bila izgovorila, če bi vedela4 kar vem jazi • ,, . Ali So prijeli Ano? sem vprašala ,zadržujođ dih. Ali si jo videla pri jezeru? Ne, rešila se je. ker ni prišla. Ko sem prišla v čolnarico, ni bilo žive duše tam. No in? Šla sem notri, se usedla ter čakala neka) miaut. Toda moj nemir me je pognal po koncu m ven. Ko sem stopila ven, sem zapazila ti» čeinarmce sledove v pesku. Sklonila sem se« da bi nstančntefe razločila in v pesku sen* našla napisano z velikimi črkami ««Iščite!* «EUlNtfeT» V Tr»t»»f A»e 26. aprila 1923. Borana oorodla. Tečan: Trst, 25. aprila 1923 323 3*5 • • * * Co*v!!ch i ašmatša * GeroHmich 1225 Libera Triestiai *••••*•••»••••• LIoyd .••.••••••••*..•••• I ussino - p •• • Martinollch ......••••«•■..•• Ocean la f:1? Prem uda •■•••••.••»•*•••*• Tripcovleti . , .......................280 Ampelea.................. Cement Dilmatia • Cement Sptlato • ...»»•• t •• r •• • -53 Valuta na tržaškem trli. Trst, 25. aprila 1923 0.40 0.45 0.0280 0.O3 60.20,— (iO.Gi) 20.7»).— 21-— 9.85.— 9.75 O.0675 0.0725 20.10 20.20 136 75.—137.25 367.—.—369.— 93.9>.— 94.15 ogrske krone . • • avstrijske kron* • češkoslovaške Krone dinarji • » • > • < Icji • o • • • a • * marke ■•§••»••■ dolarji l lancoskl franki Švicarski franki . • . .-ui^leškl funti papirnati * • • • • • • • •••••• • •••••• • • • • ........ • . Prispevki h krajevni sistemaHKi h. Vem, da najbolj ustrežem, če kar velikopotezno označim sistematičnost naših kraje-pisnih imen, in sicer predvsem v formalnem oziru, ki je predpogoj vsake 3iv ime razlage. T.jubše bi vam bilo, ko bi mogli kar naiavnost zvedeti lapidarno in precizno, kaj pomeni v staroslovenščini vsako posamezno naše ime In rad bi vas zadovoljil tudi v tem, toda prepričan sem, da bi potem šele prav zahtevali t>d mene utemeljevanja in sistematike. Le predočite si prav živo, kaj so naša krajevna imena in kako ša dandanes vsi brez izjeme pojmujemo ta problem. Kdo se zaveda, da je ime pred vsem goli izraz za čisto določene, konkretne stvari, z drugo besedo, ime je po svoji bistveni vsebini lastno ime, izven konkretne označbe, v splošnem govorjeno, nima smisla. V tem smislu označa n. pr. Trst le tržaško mesto To pojmovanje mora biti lastno zlasti zgodovinski nomenklaturi, ki jo zasto-pa'o italijanski pisci. Če so naša imena zgodovinska in so jih dali Rimljani v proslavo svojih velikih činov, potem obsega krajeslovje nalogo, po zgodovinski metodi na pcdlagi zgodovinskih virov dognati dotični zgodovinski čin — krajevna sistematika pa je v tem okviru brez smisla. Postojna in Postumia, če se to ne dokaže zgodovinski, in sicer ne na podlagi kakega srednjeveškega tržaškega diplomatične-ga kodeksa s potverjeno slovensko Postomia, ampak s pravo rimsko Postumio. Vse drugo je italjar.ska paša v slovanskem zelniku. Italjanska raziskovanja, tudi ko bi hotela in mogla biti prali nam popolnoma stvarna in objektivna, ne morejo voc^ti h krajevni sistematiki ker jim jc tuje bistvo krajeslovnega izražanja. Tudi dosedanje slovensko kra;eslovje, ki se je lovilo pri vsakem posameznem imenu za nekim občnim pomenom in delalo silo jeziku ter š!o deloma celo tako daleč, daje začelo zametali slovnico in glasoslovna pravila ter postavilo na njih mesto goli materializem — tudi ta struja mora načelno zanikati formalno krajevno sistematike. Jezikoslovci po poklicu, ki bj edini lahko do- dna prodrli tudi v to panogo jezikoslovja, se zdi, da naloge ne razumevajo. Občudujejo krasne julijske priimke Kakor Čmigoj, Blagonja, ne razmnejo pa njih strukture in ne.zna'o se za^lobiti vanje lako, da bi poiskali središč© in težišče slovenskega nazivoslovja, odkoder bi jim morali biti pomembni in zanimivi ne le posamezni, ampak vsi naši priimki in krajevni nazivi. Kdcr hoče imeti krajevno sistematiko, ta čahieva popolen preobrat dosedanjega krajevnega pojmovanja, zahteva, da krajevno ime ie bodi le izraz za posamezno vas, reko, gero, G;2bo, ampak da začnemo tudi pri teh stvareh misliti abstaktno in ustvarjati poleg specifičnih tudi splošne krajevne pojme, in sicer potom združevanja in abstrakcije sorodnih krajevnih predstav. Katera imena pa so med seboj soredna? A priori tega n.e vemo, pokazati hečem tudi, da jih ne smemo spravljati ikar naravnost v zveio z občnimi izrazi, ampak primerjati nam je v prvi vrsti le istovrstna lastna imena med seboj, formalna sistematika edijia nam more kazati pot, kaj spada skupa'} in kaj nas more vesti do splošnih k raje slo-vni h pojmov, na njeni podlagi in na podlagi celotnega kraieslovnega gradiva je šele mogoče končno stvarno nazivoslovje. To pa je upravičeno le tedaj, če smo dajati imena res nat pravi, prirodni način, po kraje-pisnih z,n;?ikih, in ne na poljuben konvencio-r*alen način, to bi izključevalo vsako sintezo. Velika skladnost- naših imen z vsemi slovanski mi, zlasti jugoslovanskimi, nam daja veselo ipanje, da je naše nazivanje prirodno in torej razgonetno. Zanimivo, a od krajeslovcev premalo upoštevano dejstvo je to, da govore krajevna imena tvoj posebni jezik, zasidran sicer v splošnem larodnem govoru, vendar tako svoj, da ga je aeba poučevati posebej. Bilo je za nas fra-jonino spoznati v Ljubljani pridevnik ljub v le.kam drugem pcmenu nego smo ga vajeni. Vlislimo na reki Ljub-i;o in besensko Ljubno, na gore in planinske kraje Ljub-ot-in 2510 m), Ljub-nik (1207 m), Ljub-elj (1370 m), ujub-ušo planinlo, Ljub-in in ^Po-ljub-in pri Tolminu in L'ubno. Toda ta zunanja, slučajna podobnost, pa »pecifičen krajeven pomen, to je v krajeslovju -eden pcjav. Slap, Bogatin, Grahovo, Skopo, Korenina, Kopriva so na videz jasna imena, v krajeslorvnem sestavu pa se naenkrat pokaže, da so n"ih osnove svojevrstne prvotne tvorbe. Isto velja za razne priimke kakor Čeh, Hro-vat, Hrovaiin, Rus, Lah, Nemec, Turk, ki v posameznih primerih lahko res pomenijo pripadnika dotičnega naroda. Na splošno pa treba reči, da so narodna imena prvotno le -»Jemenska, plemenska pa izvirajo iz osebnih in krajevnih, torej so vsa ta imena po naravi v najtesnejši notranji zvezi. Slovanstvo poganja pač iz istih korenik na severu in jugu, vzhodu in zahodu in so torej Čehovini in Hrvatiti pa»vsem slovanskem svetu enako mogoči. Formalne razlike podam pozneje. Kdo se ne spcnun»ja, kako so prešernoslovci iskali sledove Prešernovega Ajdovskega gradca. Pisatelj Mencinger pa je dognal v specialni razpravi, da se imenovanje gradeč ne more nanašati na nikakšno staro grad bo, ampak da je gradeč splošno označen;e v Bohinju za majhne hribe, griče. Poglejte istrski zemljevid, reglejte naša zemljiška imena • in uverjeni os!e tudi vi o tem. Ko bi bil raziskoval dalje, bi se bil prepričal, da se tudi «Ajdovski» c-e more nanašati ra sta*e aijde - malikovalce, ampak da Je to zopet svojevrstna krajepisna označba, primeri bosenske Ajdinoviče, ki menda ni cnohatmedanski patfronimikum. Nič posebnega se nam ne zdijo imena kakor Stara gora, Stara Baba — drug Ajdovski gradeč — Staraj, Starada in priimki Stare, Stare, Stari, Starman in pravimo, da so umevna sama ob sebi. Biti bd pa morali toliko oprezni in kritični, da bi vsaj podvomili, če ni krajepisna starost vendarle staroat svoje vrste, saj tudi zemljepisne Babe niso dobrodušne stare mamice. Ves 450 km dolgi greben Balkana v Bolgariji, nekdanji H a emu«, se imenuje dandanes Stara planina. Če pa ne moremo primerjati krajevnih imen kar naravnost z živo govorico, spadajo pa prav gotovo v ta sistem vsa osebna imena, priimki in pridevki, enako tudi zemljepisna cznačenja. Ta homogenost je nujna, ker izvira iz narave vsega imenovanja. Kulturni človek je predvsem prebivalec in zeml;a je njegovo prebivališče in torišče njegovega dela. Kakšna in čigava Če bila ta zemlja, to je takorekoč ▼«* vsebiaa prirodne nomenklature, zato je v našem jeziku njena glavna prvotna oblika krajevni pridevnik. Kakor kažejo alpski grebeni prvotne geološke tvorbe, granit in rulo, tako imamo Se dandanes polno zanimivih prvotnih pridevniških izrazov, ki jih velga zbrati in raziskati, ker so zibelka vsega poznejšega imenovanja. Kdo ne pozna imen San-grad, Soli-grad, Poli-grad, Bali-grad, Črni-grad pred vratmi Pirana, Črni vrh, Spinji vrh, Veli breg, Velo polje, Čari brod, Dedten dol, Kani dol, Dini hrib in mnogo mnogo drugih. Prvotne krajevne pridevnike bi imenoval osrednji problem T*ega našega nazivoslovja. Od njih navzgor gradimo arhitektonsko s pomočjo mnogoštevilnih in mnogovrstnih sekundarnih obrazil ponosno zgradbo slovanskega imenovanja, kateremu so se čudili vsi naši jezikoslovci, a ga ni do-rmel niti Miklošič. Od njih navzdpl pa zasledujemo koren slovanski in indoevropski in vzporedne tvorbe, toda z večjo težavo in previdneje. Iz indoevropskega Alb- je nastal v prastari dobi slovanski Ljub- potom meta-teze ali predeva začetnega a in istočasnega podaljšanja ali stopnjevanja v j« kakor v besedi ključ (clav-is). Da je Ljub- res organična tvorba s prvotnim obrazilom -b, tudi za to zasledimo še dokaze — veste kje? V naših priimkih. Sistematična razlaga bi morala pravzaprav upoštevati najglobljo koreniko, iz katere je izveden prvotni krajevni -pridevnik sam- to je koren AI-, iz katerega so na drug način tvorjeni naši slovenski, na Julijskem še živeči priimki Al-ič, Al-ač-ič, Al-jan, Al-jan-čič, Al-man. Ž njimi smo v najtesnejšem stiku s sličnimi indioevropskimi imeni. Kako blizu je tu možnost lastninskega spora z vsemi sosedi, zlasti za nas, ki segamo najdalje na zapad! Gotovo in varno izhodišče pa je vselej krajevni pridevnik v zvezi s svojim samostalnikom. Ne posamezna imena, ampak celokupnost našega nazivanja nam pove, kaj spada k nam kot skupina ali celota. Natančneje ali recimo jasnej-e ko v naravi uzremo slovensko .nomenklaturo v dveh zrcalih: v splošno-slovanskem, zlasti balkanskem kraje-pisju in za kontrolo v evropski, zlasti romanski toponomastiki. Težko da se Srbi in Hrvat je zavedajo jezikovne strukture svoje Dinare planine ali takozvanih Dinarskih Alp. Kozara in Prošara. planina nam svedočite osnovo Din-, ki je pridevniška, ker nahajamo pri Divači slovenski Dini hrib. Nasprotno se mi s trudom oziramo, odkod bi izvajali našo Divačo in Dev-in in se nam zazdi, da smo odkrili zakepan zaklad, ko uzremo pod Velebitom Divo selo in poleg njega Novo selo m v Bosni vzpciredni gorski in krajevni imeni Div-uša in Div-oš. V indoevropskem zrcalu Odhodi li Mhodl vlakov JUtNI KOLODVOR. O*fc»4L 0.15 (osebni) Tržič, Ćervinjan, Portogruaro, Benetke. 0.40 (ekapreoni) Sv. Peter, Postojna, Ljubljana, Carigrad. 5— (o) Nabrežina, Divača, Sv. Peter, Postojna, 5.45 (brztovlak) Tržič, Červinjan, Portogruaro, Benetke. (Ne vozi ob nedeljah). 6.— (o) Tržič, Gorica, Kormio, Videm (Udine). 6.40 (o) Trtićt Červmjan. Portogruaro, Benetke. 7.— (brz.) Nabreiina, Divača, Sv. Peter, Postojna, 9.— (brz.) Nabreiina, Opčine, Sežana, Divača, Sv, Peter, Postojna. 10.15 (eka.) Tržič Červinjan, Portogruaro, Benetke. 10.45 (o) Tržič, Gorica, Kormm, Videm (Udine). (Ne vozi ob nedeljah). ' 11.25 (o) Nabrežina, Divača, Sv. Peter. Reka. 12.05 (o) Tržič, Červinjan Portogruaro, Benetke. 16j25 fbn.) Tržič, Gorica, Kormm, Videm (Udine). 16.40 (o) Nabreiina, Divača, Sv. Peter Postojna. 18__(o) Tržič, Gotica, Kormm, Videm (Udme) (Ta vlak ima svezo iz Tržiča v Červinjan in Portogruaro). 19.05 (eks.) Tržič, Červinjan, Portogruaro, Benetke. 19,45 (brz.) Nabrežina Divača, Sv. Peter, Postojna, 23,35 (eks.) Benetke. Milan. Pariz. Prihodi. 0.20 (brz.) iz Benetk, Portogruara, Červinjana, Tržiča. 5.10 (bra.) iz Postojne, Sv. Petra. Divače, Na-brežine. 6.05 (o) k Benetk, Portogruara, Červinjana, Tržiča 7.30 (o) iz Postojne, Sv. Petra, Divače. Nabrežine. 8.15 (o) iz Portogruara, Červinjana. Tržiča in iz Vidma, Kor min a Gorice, Tržiča. 0 35 (bra.) iz Postojne, Sv. Petra, Divače. Nabrežine, 10,25 (bcir.)~ šz Benetk, Portogruara, Červinjana, Tržiča. 10.55 (o) nz Vidma, Kormina, Gorice. Tržiča. (Ne vozi <4> nedeljah). 12.22 (o) iz Postojne, Sv. Petra, Divače, Nabrežine, 14.— (brz.) «z Benetk, Portogruara, Červinjana. Tržiča. 16,05 (brz.) iz Pariza, Milana, Benetk, Portogruara, Červinjana, Tržiča. 16.55 (o) iz Vidma, Kormina, Gorice, Tržiča. 17.50 (oj iz Reke, Sv. Petra, Divače, Nabrežine. 18.30 (oj tz Benetk Portogruara, Červinjana. Tržiča m iz Vidma, Kormina, Gorice, Tržiča. (Ne vozi oib nedeljah). 20._ (o) iz Benetk, Portogruara. Červinjana, Tržiča 20.45 (eks.) iz Postojne. Sv. Petra, 21.20 {brz.) ia Postojne, Sv. Petra, Divače, Nabrežine. 22.55 (o) iz Vidma, Kormina. Gorice, Tržiča. 23.35 (eks.) iz Calais. Pariza, Milana, Benetk, 23^55 (o) iz Postojne, Sv. Petra, Divače. Nabrežine. POSTAJA PRI SV. ANDREJU (državna). Odhodi. 5.15 (o) v Herpelje, Kanfanar, Pulo. 5.25 (brzovl.) v Gorico. Dunai, Monakovo. 5^5 (mešani) v Koper, Poreč. 6.10 (o; v Gorico, Podbrdo. 11.05 (o) v Gorico, Podbrdo. 12.55 (brzcvl) v Herpelje. Kanlanar, Pulo. *) 13— (meš.) v Koper, Buje, Poreč. 17 25 (o) v Gorico. Podbrdo. 18.-— (o) v Herpelje, Kanfanar, Pulo, 18.10 (meš.) v Koper, Buje*). Prihodi. 7.30 (meš ) Lz Ilerpelj. 7.44 (o) iz Gorice. 8.26 (meš.) iz Buj, Kopra*). 10.— (o) iz Pule, Kanfanar a. Kerpelj. , 12.34 (meš). iz Poreča, Buj, Kopra. 15.45 (o) iz Podbrda, Gorice. 15.52-(brzorvl.) iz Pule, SCanfanara. Herpelj. *) 21.15 (o) iz Podbrda, Gorice. 21.35 (meš.) iz Pereča, Buj. Kopra. 22.— fo) iz Pule, Kazifanara, Herpelj. 23.46 brz. iz Podbrda-Gorice. » *) Ob nedeljah ne vozi. se nam pokaže naš Labin kot predrimska Alb-ona, za katero bi pričakovali Ljub-in, to ime 1 J L !l_ ii,*A«Ilntr « 1 JnHTTrVTtlP''« ob njih prihoda v Istro zmožen le navadne metateze Alb- Lab-, ne pa več jezikovnega stopnjevanja Alb- Ljub-. (Dalje). Hali oglasi s« računajo po 29 stol. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 flot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo« plača polovično ceno. VODITELJ ali voditeljica, s kavcijo se išče za zalogo vina. Dobi mesečno plačo. Naslov pri upravništvu.__^^ KDOR želi kupiti hišico, hišo, posestvo, industrijsko podjetje v Ljubljani ali okolici, na49 NASADI V REDIPUaU. (»55 Zmerne cene. Pri oskrbništvu veleposestva grofa Aleksa Coroninija v Šempetru pri Gorici.se je začelo s 15. aprilom t. L spuščanje plemenskih žrebcev in sicer žrebec: CONVERSANO - NOBLESSA čiste lipičanske pasme, star 5 let, visok 161 cm, sivolisast, tekač. Pristojbina za skok L 100.— in žrebec CAROL belgijske pasme, star 5 let, visok 157 cm, rujave barve, za težko vožnje Pristojbina ža skok L 100.—. 1, 8 Hiša v 26/9 enonadstropna z več stanovanji in trgovskim lokalom se proda za Din. 500000.—. Kupcu tudi stanovanje na razpolago. Ponudbe pod „Hiša" na Aloma Company, Ljubljana. ItejiM sliVBisld feiarai zaiBl. Tržaška posojilnica ' In hranilnica registrovina zadruga z omejenim poroštvom uradu|« v svoji testni hiši ulica Torrebianca štev. 19, L n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje PO 4 t« večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite, r- Obrestna mera po dogovoru« . . Mm ne n strank« U 9 A U Ob nedeljah in-praznikih je urad zaprt Št telet 25-67. POHIŠTVO lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera popolne opreme za hiše, pisarne in gostilne. Brezkonkurenčne cene Trst — Vlale XX. Settembre 35 - Trst (palača Eden) # (87) Telefon 34-34 bls Telefon 34-34 bis JADRANSKA BANKA CENTRALA TRST Delniško slovnico L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadar« Dunaj. Afiliranl zavodi r Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Erce^novi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW'YORK: Frank Sakser State Bank VALPARAISO: Banco Vugoslavo de Chlle 1 Izvršuje vse bančne posle. VT PREJEMA VLOGE n trantlie knjižice In na tekočI račun ter lih obrestuje po 3 V/o. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Dale v najem varnostne predale fsafes) ===== Za vodo vi uradi v Trstu: Via Cassa d! Risparmio štev. S — Via S. Nicold itev. • Teleta ». Uil. 1793, lili umili »slije M Ml dl 12.» ii oi 14.30 ll ti.