ftev. Z9. O LJnfilJonl, s torek, dni 6. februarja 1906. Leto xxm Velja po poŠti: ia telo leto naprej K 26-— xa pol leta „ „ 13'--xa četrt leta „ „ 6 50 sa en mesec „ H 2-20 V upravniStvu: celo leto naprej K 20 -aa pol leta w „ 10°— »a Setrt leta „ „ 5'---yju, ko mu je predložil odgovor koalicije: ,Saj je bilo mnogokrat že dovolj jasno povedano, da armada ni politična zadeva in ne sme nikdar postati" K&b netna pisarna je izročila Andras^iu vladarjev pismen odgovor, s katerim se odklonijo predlogi koalicije. Na Ogrskem je vzbudil ta dopis veliko pozornost, ker je sestavljen v nemščini. Košutova glasila so pričela pozivati na boj proti H absburž ano m, Košutsampa namerava v inozemstvu nastopiti za zahteve ogrske koalicije. Košutovi prijatelji pravijo, da bodo zlasti balkanske države stale na Košutovi strani. Ksko je mnenje kralju u Jan h Mažarov, dokazuje pisarjenje mažarskih listov, ki pravijo, da je zdaj položaj tak, kakorjebil leta 184 9. Andrsssy, Košut, Banffy in Apponyi nameravajo izdati oklic na ljudstvo. Boj se prične zopet na vsej črti. Košut že proučuje bojevne predloge poslanca Bartahasyjp. Fejervary usmerava baje odstopiti Neki ogrski minister je izjavil, da razpuste tekom desetih dni ogrski državni zbor. Notranji politični položaj. »Innsbrucker Nachnchten" poročajo, da obdrži Tirolska 21 državnih poslancev. — Nemci bedo imeli na Tirolskem 13, Italijani pa 8 poslancev. Gališki namestnik grof Potocky je že več dni na Dunaju, kjer se posvetuje z Gautschem v zadevi volivne reforme. Listi po ročajo, da je načrt o volivni preosnovi že izdelan. Zbornici bo baje g tovo predložen do 20. t. m. Nekateri listi poročajo, da se je vlada odločila za enoletno bivanje in za volivno pravico analfabetov. „Pester Lloyd" piše o intr gah proti Gautschu, proti kateremu ru-jejo nasprotniki volivne reforme, ker mislijo, da bi z njegovim padcem bila odpravljena volivna reforma. Zvišanje pokojnin državnim uradnikom in uslužbencem. Včeraj je predložila vlada avstrijski zbornici zakonski načrt e zvišanju pokojnin državnim uradnikom in uslužbencem. Načrt ustrega zahtevam, ki se jih stavili državni uradniki na svojem shodu 18. junija 1905. Za zvišanje pokojnin bodo morali prispevati uradniki od 5. do 11. činovnega razreda in uradne sluge 40 odstotkov one vsote, ki je določena za aktivitetno doklado dunajskim uradnikom in drž. slugam. Uradniki IV. činovnega razreda bodo prispevali 30 odstotkov od vsote 1200 kron. Proti Avstriji. Razni listi z vso edločnostjo trde, da obstoji med Italijo in Crnogoro vojaški dogovor naperjen proti Avstriji, dasi to zani-kuje črnogorska vlada. V slučaju vojske med Italijo in našo državo prevzame Crna-gora važne naloge proti Avstriji. Cinagora je sklenila baje zadnji čas tudi s Srbijo ožjo zvezo, kar sicer srbska vlada najod-ločnejše zanikuje, a je le mogoče. Koliko verodostojnosti zaslužijo razni vladni de-mentiji, je itak znano, znano pa tudi, da sta Crnegorski knez in srbski kralj v sorodu Hči črnogorskega kneza Nikite Helena je pa italijanska kraljica. Zidnji član v verigi, v katero hoče ukleniti Italija našo državo je srbsko-bolgarska carinska zveza, ki ji najbrže sledi, če ni že tajno sklenjen, tudi vojaški dogovor. Da bosta morali nastopati Italija in Crnagora skupno, so otvo-rili jeseni 1. 1904 postaje za brezžični brzo-jav v Baru in drugod in tako omogočili neposredno brzojavno zvezo med Cetinjem in Rimom. — Preteklo jesen je pa dobila Crnagora 6 gorskih in 12 obležnih topov. Ce nastane vojska med Italije in našo državo, bi obstreljavali Črnogorci Kotor, del črnogorske armade bi korakal proti Kotoru, drugi del pa ob Limu in bi imel nalogo povzročiti vstajo v Bosni Hercegovini Crncgora je naročila že novembra m. 1. 30, oziroma 60 tisoč repetirk in je že plačala na račun 700 000 frankov. Ob tej priliki bilježimo tudi, da ima Bolgarija 387 000 mož redne vojske in 80000 mož je močna črna vojska, Srbsko vojno moč cenijo na 408.000 mož in 136.000 mež čine vojske. A to so številke na popifju, v resnici pa lahko postavita na bojišče Srbija in Bolgarija skupno 284 000 peScev, 11.850 konjenikov in 778 topov. Sodijo, da bi o splošni vojski z Italijo in balkanskimi državami stala Turčija na strani Avstri e. Trdijo, da Turčija Jehio postavi na Balkan 458 000 nwž pehote, 150.000 konjenikov in 984 topov. Kar se tiče hrabrosti, uči izkušnja o vojskah i 1877 in l 1878 kakor tudi srbsko bolgarska vojska, da so jako hrabri Črnogorci in Bolgari, mar>j hrabri in vztrajni pa Srbi. Nai si že bo kaj resnice ali ne na teh čisniških ugibanjih o protiavstrijski zvezi, dejstvo je pa le. da italijanski, kakor tudi srbski in bolgarski listi ne pišejo ravno prijazno o Avstriji. Črnogorski sicer ne, ktr je črnogorski knes prevelik diplomat, da bi opozarjal po listih javnost na svoje načrte, dasi je pa že tudi javna desetletia stara tajnost, da hoče ustvariti črnogorski knez Nikita samostojno zvez© balkanskih držav, ki bi ji načelovala Crnagora. Carinski spor med našo državo in Srbijo. Včerajšnja dunajska .Mittagszeitung" poroča, da so baje že odpravili prepoved o uvozu srbske živine v našo državo. Uradno potrjeno to poročilo še ni. Bolgarija očita srbski vladi neiskrenost, ker še ni predložila skupščini načrta o carinski zvezi. V Bolgariji sodijo, da hoče Srbija skleniti trgovinsko pogodbo z našo državo. Belgrajski vladni krrgi so prepričani, da pride še tekom tega tedna do s p e r a z u tu I j e n j a niču bel-grajsko in dunajsko vlado. Revolucionarna propaganda v italijanski vojski. V Padovi v vojašnici 13. pešpolka je odkritih mnog« protivojaških in revolucionarnih tiskovin. Prijet je podčastnik Pele-grini in cel regiment konsigniran. Preiskave se vrše tudi pri drugih polkih. Ojačenja za Jemen. Kaker javljajo iz Carigrada, je turška vlada na zahtevo maršala Ahmed Feizi paše sklenila odposlati v Jemen 10.000 mož, in sicer iz vilajetov S mirna in Trapezunt. Dogodki na Ruskem. Obtožnica proti poročniku Schmidtu, pravi, da je hotel punt m«r-narjev porabiti v to, da bi strmoglavil ob-stoječi državni red in uvedel ustavno skupščino, kakor stopinjo do republike. Ministerijalni svetovalec S a v i č je odposlan v H o m e 1, da preiskuje o vzrokih požarov in nemirov v Homelu. General Grodekov je odpotoval v Harbin. Listi poročajo, da je G r • d e k o v določen za namestnika na skrajnem Vztoku. V tverski guberniji so zaprli 100 kmečkih demokratičnih , voli v n i h mož. Občine hočejo prisiliti, da volijo vladne kandidate. V Peterburgu so razburjeni, ker gesu-darstvene dume ne bodo sklicali prej, kakor jeseni. Zborovanje dume mesca aprila bo le navadna ceremonija. V kavkaška pristanišča sta odpluti dve križarici in ena oklopnica. V Batumu so proglasili obležno stanje. A Turki so zastražili ar nensko mejo. Vladi vostoškega poveljnika admirala s« ustrelili uporniki. Nova fiaska zbornica b« imela najbrže 200 poslancev izvoljenih za dobo treh let. Volilno pravico bodo imeli vsi finski državljani stari nad 21 let, moški in ženske. Izvoljene bodo lahke vse osebe stare 25 let in izjemoma tudi one, ki so dopolnili 24 leto. Štajerske novice. š Za podpredsednika grafike trgovske in obrtne zbornice je bil izvoljen arhitekt Jurij H 6 n e 1. š Trbovlje. Stroga odredba s katero je ravnateljstvo premogokopne družbe odpovedal« stanovanje nekaterim soc, dem. voditeljem je soc. demokrate silno poparila. Njihova vodja Linhart in zagorski Cobal sta se peljala na Dunaj posredovat. — Dvomno. da bi kaj dosegla. Družba je za njihove zahteve neizprosna To menda u videvajo pametnejši soc. demokrati zato pa so začeli hoditi na „žiht". Mnoge pa sili k temu pomanjkanje. Dokler je stavka, ne dobijo zastonj premoga za kurjavo, in v bratovski skladnioi (konsumu), ki je od včeraj odprta, dobi na up samo tak delavec, ki se more s posebnim listkom izkazati, da zopet hodi na delo Kdor torej nima gotovega denarja, da si kupi kurjavo in kar potrebuje za ži vež in obleko, mora na delo. — Orožništvo in vojaštvo patrulira do Trbovelj. Razun par aretacii dezdaj še ni imelo posebneaa posla. š Slovenski trgovski klub v Mariboru priredi dne 15. svečana t. 1. v mali dvorani ^Narodnega doma" »Trgovski večer" z izvanredno zanimivim sporedom. Zanimanje za ta večer je že sedaj veliko. Po sporedu bode ples š Porotno zasedanje v Colju. Za februarsko porotno zasedanje, ki se začne v Celju v ponedeljek, 12. t. mes, so doslej določene sledeče razprave: 12. februar-j a : Franc Biki, zaradi hudodelstva posilje-nja (predseduje predsednik pl Wurmser); 13 februarja: Pavel Kikič, zaradi ponarejanja javnih kreditnih papirjev po§ 106 kaz. zak. (predseduje svetnik Gregorin); 14. februarja: Josip Kopač, zaradi pregre-ška žaljenja časti po § 491 k. z. (predseduje svetnik Kotzian). Ta obravnava se bo eventuelno nadaljevala 15. februarja; 16 februarja: Em Stolzer, zaradi hudodelstva tatvine (predseduje svetnik dr. Sck&ftlpin. š Posavska podružnica »Slovenskega planinskega dru&tva v Ljubljani1 za Lašfci, Sevniški, Kozjanski in Brežiški okraj ima svoj redni občni zbor v Rajhenburgu v nedeljo, dne 11. svečana 1906 ob pol 4. uri popoldne v restav raciji Unschuld. Dnevni red: 1. Poročilo na čelništva — 2. Poročilo tajnika. — 3. Razni predlrgi. _ Umor u RQxenjrabnu. Strašni zločin, nad katerim je toliko časa ležala neprodirna megla, je sedaj razkrit, pojašnjen Dognano je, kdo je umerjena in v rokah pravice se nahajata obi morilki. Umorjenka je kuharica Marija Maier, morilki pa sta sestri Friderika in M i-c i Z e 1 I e r. O umoru se glasi prvo policijske poročilo sledeče: Truplo so našli poi ura ©a Miirzzu-schlaga ležati v neki grapi, ki je oddaljena 400 korakov oi hiš, ki stoje tam raztresene in poltretji meter od ceste Umorjenka je imela na vratu veliko zevajočo rano in v njej je tičala vrvica, ki je bila krog vrata dvakrat tesno ovita. Na mestu sta ležala še dva kosa vrvice in nož, ki je bil zapičen v sneg. Truplo je dolgo 180 cm., torej precej veliko, ne suho in močno. Starost je določena na 20 do 30 let Lasje so temnorjave barve, gosti, 40 cm dolgi, zobovje nepopolno, v zgornji čeljusti dva ponarejena. Po rokah je sklepati, da je bila umorjenka kuharica Srajca je bila zaznamovana s črko M. Umorjenka se je pripeljala z dvema ženskama z Dunaja 24 januarja ob 7. zvečer v Murzzuschlag. Ob četrt na 8. se je peljala potem z omenjenima ženskama z vlakom, v pol ure oddaljeno vas in bila tam v neki gostilni. Nazivale so jo spremljevalke Mioi, bile v gostilni celo noč in potem odšle. Neka kmetica je videla še isto jutro dve ženski, ki sta snažili obleko in tudi neki lovec je srečal isti dve, ki jih je videl poprej z umor-jenko v gostilni, a nista imeli na glavi klobukov kaker prejšnji večer, ampak robce. Večja od teh dveh je stara okrog trideset let, govori dunajski dialekt in je precej visoke postave, vitka, podolgastega obraza, plavih las in šilastega nosu. Manjša je videti 20 let stara, je slabotna in drobna, plavih las, črnih oči, podolgsatega obraza in orlovskega nosu. Pri uboju je bil izvršen gotovo tudi rop, ker se ni našlo pri umorjenki nobene imovine in so imeli obe ženski potem, ko sta sedeli v neki gostilni brez tretje, imeli seboj zavitek, ki g« prej, ko so bile vse tri skupaj, nista imeli. Se 24 ur prej, predno je bila zaslišana neka deklica Leopoldina G a r d © v -s k j , je bila cela zadeva še popolnoma nejasna. Znano ni bilo ne ime žrtve, vedeli niso, kje naj iščejo morilk. Sedaj pa je kar naenkrat padla zavesa in cela zadeva je jasna do najbolj malenkostnih posameznosti. Z zvijačo sta morilki zvabili svojo žrtev v samotno pokrajino pri R»Xingrabnu ter jo ondi zadavili Potem sta si na silno rafiairan način prisvojili njeno imetje ter sta poizkusili sledove svojega čina izbrisati s tem, da sta najeli na ime Marije Maier sobico, tako da je na policijskem zglasilnem uradu veljala Marija Maier za živo. Preiskava se je še posebno zavlekla radi tega, ker je bila policija na napačni sledi, misleč, da je umorjena prostitutka Matuš. Ko pa se je dognalo, da Matuš še živi v Inomostu, je bila policija zopet brez sledu. Naenkrat pa se zglasi pri policijskem ko-misarijatu v dunajskem VI. okraju neka šivilja Leopeldina Gard»wsky s trditvijo, da je umorjenka Marija Maier. Pri njej je stanovala pred meseci neka deklica, ki je imela ravno tako obleko, ka-koršno je po opisih listov nosila umorjena. Ke so na policiji šivilji pokazali obleko, je vsa bleda in tresoča se izpoznala vsako stvar za last Marije Maier. S tem je bila policija na pravi sledi in uspešno njeno dele se je pričelo. Naj prvo so poiskali v osrednjem zglasilnem uradu vse na ime Marije Maier glaseče, se zglasevnice ter na tako težaven dognali, kje je Marija Maier zadnjič bila zglašena. A tu je bil sumljiv datum, ki je bil naveden že po umoru. Zato je policija takoj mislila, da sta morilki sami zglasili umorjeno. To mnenje je bilo dokazane po dejstva, da je bila pisava na zadnji zglasovnici enaka pi savi v knjigi, v katero se se morilke zapisale v gostilni Eder v Miirzzuschlagu Ko je policija prišla poizvedovat na omenjeno stanovanje, ondi Maierjeve niso dobili. Dognala pa je policija, da si je tukaj ena morilk, češ da je Maier, najela stanovanje. Gospodinji se je izdajala za znanko Maier, ki je gospodinja že dolgo ni videla ia je zato verjela naposled, da je ta ženska res ona Mici Maier, ki jo je poznala včasih. Dozdevna Maier je sicer nekolikokrat prišla k družini Kreutz, kjer je vzela stanovanje, a je vedno odlašala s preselitvijo, češ da sedaj stanuje v nekem hotelu pri svojem zaročencu, ki se ravno mudi na Dunaju. Dne 2. t m. je pa prišlo na Kreutzove družino pismo, da Maierjeve ne bo, ker se je z ženinom odpeljala v Budimpešto. Prosila je, naj jo odglasijo na policiji. Čudno se je to zdelo, ker je poprej nujno prosila, naj jo takoj zglasijo, še prej predno pride stanovat Najbrže sta hoteli morilki s pomočjo zglasovnice in delavske knjižice priti do krstnega lista in potom tega dvigniti denar v hranilnici. Nato je policija poizvedovala na prejš njem stanovanju Marije Maier. Tu je stanovala pri neki gospej Neid, ki je opisala Ma-yerjevo za mirno in poštene dekle. Hodila je vedno v kavarno Schinagl, kamer na vadno zahajajo same ženske. Moških se je izogibala. V kavarni je obedovala in bila splošno znana. Vedelo se je, da sedaj pri vatizira ia da živi od obresti. Največ je zaupala kavarnarjevi nečakinji gdč H e n r i -jeti Lebhard, kateri je dala spraviti iuai hran. knjižico. Ta je izjavila, da je z Maierjoo večkrat govorila uslužbenka Ma- rija Z e 11 e r, ki je tudi njo večkrat pra-šala, koliko ima Maier v hranilnici. Policija je poizvedovala nadalje za Marije Zeller in dognala, da je rojena 1. 1888. v Neubergu na štajerskem blizu kraja umora. Ker pa je dozdevna Maier pri Kreutzovih dejala, da je bila doslej hotelska hišina, kar pa Marija Zeller ni, je policija pregledala vse liste hišin hotelov .Stadt Triest" in .Kaiserhof* in je dognala, da je bila sestra Marije Zeller, Friderika Zeller, rojena leta 1879 tudi v Neubergu, poprej hišina v hotelih. Zadnja zglasovnica Friderike Zeller se je glasila na stanovanje Wieden, Press gasse 6, kjer je stanovala z nekim oper nim pevcem, ki je je v kratkem hotel poročiti. Nato je policija dognala novo stano vanje Marije Zeller, ki je bila zglašena pri gospej Rustner v Riemergasse 11. Friderika je vzela stanovanje, a je dolgo ni bilo blizu ter je naposled pripeljala svojo ssstro Marijo, češ, da ona še ne gre iz službe. Gospa Ruster pa z Marijo ni bila zadovoljna, ker je bila v bufeju uslužbena ia pa ker je po noči pozno hodila domov, po dnevu pa dolgo spala. Zato ji je tudi odpovedala stanovanje. Med tem je pa neki pestrešček prinesel na stanovanje veliko košare, iz katere je sestra Marijina, Friderika, pobrala več stvari ia odšla. Kakor se je pozneje dognalo, je bila te delavska knjižica Maierjeve, ena njena hranilna knjižica, glaseča se na 10.200 K, in ena na 300 K. To košaro je drugi dan po-strešček odnesel v garderobo državnega kolodvora, da bi se tu med raznimi stvarmi izgubila. Ta košara je bila last Marije Maier. Policija pa ie dognala nadalje, da so zglasovnice bivše hišine Friderike Zeller pisane z isto pisavo, katera se nahaja v naznanilni knjigi gostilne Eder v Miirzzuschlagu. Po teh dokazih sta bili morilki a r e t o -v a n i. Marija Zeller je bila aretovana, ko je prišla zjutraj domov in se hotela vleči. Zaslišan je bil tudi ženin Friderike Zeller, operni pevec. Obe ženski sta izpočetka tajili Friderika je dejala, da se je Maier njima pridružila, ko sta hoteli iti v Gradec. Med vožnjo so se vse tri ustavile v Miirzzuschlagu in skupne napravile izlet v Raxengraben. Tu se je Maier odstranila in izvršila samoumor s tem, da si je zadrgnila vrvico okrog vratu in se zaežem sunila v vrat. Ke so jo našle, je prosila njo, naj ji zadrgne vrv, da se ne bo več dolgo mučila in le iz usmiljenja je zadrgnila vrv. Marija Zeller pa priznava in pravi, da se ona umora ni udeležila, ampak bežala stran in molila, da bi se zločin ne izvedel Obe sestri imata rane na obrazu, iz česar je sklepati, da se je umorjena Maier branila na vse moči in da se je umora udeležila tudi Marija Zeller. Operni pevec Prohaska pa je izpovedal, da je Frideriko mislil poročiti in da mu je vedno obljubo vala, da bo podedovala pe očetu. Peljala se je res k očetu, da ga pre prosi, naj prej izplača doto. Ko se je vr nila, je povedala, da je oče obljubil da bo sam prinesel denar. Na policiji je izvedel grozno resnico o svoji nevesti. Ko se pevcu na policiji predstavili njegove nevesto, mu je jokaje padla okrog vratu in dejala: „Pepi odpusti, varala sem te!" Več ni mogla reči. Umorjena ni bila prostitutka, ampak zelo pošteno dekle, ki je bilo cele religi-jozno in je rado hodilo v cerkev. Imela je brata, ki ji je pa umrl malo pred novo mašo. Starši se ji tudi pomrli. —■ Starši morilk pa še žive v Neubergu pri Miirzzuschlagu. Onevnt novice. Učiteljska pasivna rezisten- oa. ^Učiteljski Tovariš" podaje obširen navod za pasivno rezistenco učiteljev. Iz doslej priobčenega posnamemo, da bodo uči telji izvrševali pasivno rezistenco na ta način, da se ne bode prav nič trudili za disci pline in predavali kar le mogoče dolgo časno in malomarno. Otrooi se bedo naveličali in jih ne bo več v šolo. Učiteljstve naj pa fl gmatično prezira nemarne stranke, naj nikomur nič ne reče, če pride v šolo ali ne, zamude naj pridno zaznamuje v raz-rednico in naj le brez jeze in napora pre-sedi določene ure v šoli. .Ako se razmere do gotovega časa po naši želji ne izpolnijo, delali bomo le te, kar smo dolžni storiti in prav nič večl Vse zamude naj se pošljejo polmesečno krajnim Šolskim oblastim, te naj same potem zaslišujejo stranke zaradi premnogih neopravičenih zamud, naj se prepirajo in zamerjajo pri strankah kakor hočejo. Če nočejo iz polnovati svojih dolžnosti, bodo imeli opraviti z okrajnimi šolskimi sveti, in ti jih bodo z globami že naučili, kako se mora skrbeti za redni šolski pouk." Kot posebno izvrstno sredstvo pripo-i reč* „Užit. Tov.", da naj vsakdo neprene-' homa »odkrito in jasno" govori: „Dr. Šu steršič nam noče dati kruha!" I< tega be nastala „cela revolucija na šolskem polju/ pravi „Učit. Tovariš". Pouk v pasivni re-zistenci se še nadaljuje. Nam se zdi, da poznamo že nekaj liberalnih učiteljev, ki to „pasivno rezistenco" že izvršujejo — brez uspeha za svojo plačo. Kaj jim bo pa še posebno tisto neumno zabavljanje čez .Slovensko Ljudsko Stranko" pomagale, ne vemo. In kaj imajo gospodje ^tovariši" od propale liberalne stranke, ne vemo. Učitelji se naj takih slepih .voditeljev" odkrižajo, pa bodo mnogo hitreje prišli do cilja! Slabe branivke ženskih pravic. Svoj čas je .Nared" napovedal, da bo »Splošno žensko društvo" nastopilo proti Hribarjevemu načrtu volilnega reda za ljubljansko mesto, po katerem se naj vzams volilna pravica ženskam, ki so doslej volile s pooblastili. Občni zbor „Splešnega ženskega društva" se je vršil, a — vse zborovavke so molčale o napovedanem sklepu. Ali imajo v liberalni stranki že vsi ljudje zavezana usta ? - Naš uvodni članek od dne 31. januarja e .Tržaški k a t a s t r o -f i ", kjer sme pisali o motivih, ki so vlado nagnili, da je tržaškemu magistratu odvzela politične posle prve instance, je vsega ponatisnil tržaški dnevnik „ S o 1 e - Novi pla&či v armadi. Ker so dosedanji poizkusi dokazali, da vojaški havelokom podobni plašči za del niso praktični in uporabni, namerava vojne ministrstvo uvesti nove plašče imenovane vrste. Ti naj bi bili slični kakoršae rabijo kolesarji ob deževnem vremenu. Enake plašče imajo že pri gardi ter segajo le malo čez kolena. Nosili bi jih v službi in izven nje, izvzemši pri paradah, la sedaj dobe te novo plašče le častniki. - Laiki vohuni. Zidnjič smo med koroškimi novicami poročali o dozdevnih laških vohunih, ki so se okoli novega leta potikali okoli Gledaice. To je sedaj do-gaano dejstvo. Vsi trije so se posebno zanimali za dve višini ki sta strategično zelo važni Ena zapira vhod v glodmške dolino, druga pa vhod v grebinjsko okolico. Z obeh točk se z lahkoto zapre cesta skozi krško doliae. Risali in fotografirali so povsodl Tu so se izdali za odposlanee kmetijske družbe, ondi zopet za Duaajčane. Sedaj so že gotovo v Italiji, kamor so srečno prinesli svoje slike, in se lahke norčujejo it zaupnosti in počasnosti avstrijskih straž. - Nova pokrivala za vojake. Kape, kakoršne nosi vojaštvo naših pehotnih polkov, imajo v primeri z armadami drugih držav najmanjšo težo, zato pritožbe, da so naše kape pretežke, niso utemeljene. V Italiji tehta vojaško pokrivalo 300, rusko 154, francozko 185, prusko do 390, angleško celo 550 gramov. Le japonska kapa je lažia kot avstrijska; slednja tehta namreč 138, — japonska pa le 110 gramov. Četudi so ostala pokrivala težja od avstrijskih, imajo vendar slednja mnogo prednosti pred prvimi, ker se tako prikrojena, da v slučaju vremenskih nezgod lahko zavarujejo tilnik in vrat, razven tega pa imajo tako urejen kroj, da dajejo v vročem letnem času dovoljno prostora zraku. Da se pokrivala izboljšajo tudi za mrzli čas, zlasti ob snežnem metežu, so se izpopolnila v toliko, da se ž njimi zavarujejo tudi ušesa. Ker pa pokrivala onih konjeniških čet, ki imajo mesto kap, — čelade, čake, čapke itd. ne nudijo dovolj varstva niti v mrazu niti vročini, uvedejo se tudi za ta krdela nova pokrivala s priredbo, da bo mogoče zlasti v snegu zavarovati zadnji del glave in tilnik. V to svrho, da se poizkusi praktična uporaba teh novih pokrival, so jih že to zimo dobili razni kavalerijski oddelki, da jih preizkusijo in poročajo o uspehu vojni upravi. - Oče in sin zmrznila. Iz Blok se nam poroča: Dne 1. febr. napotil se je Frančišek Mihelčič, star 64 let, s svojim sinom Jurijem, starim 27 let, iz Metulj h. štev. 1 v sosednji Loški potok kupovat vole. Kupil je par ter se z njimi vrnil okoli 3 ure popoldne proti domu. Ker je pri takih prilikah „likof" običajen in ni bil 64letni oče dokaj trdnega zdravja, pokazale so se posledice kmalu in njegov sin Jurij ni imel paziti samo na kupljeno blago, marveč tudi na pešajočega očeta. Ko sta se bližala Bloščeku, srečal ju je tesač, ki se je vračal iz šume domu. Opazil je, kako je sin očeta podpiral, takorekoč nosil, a pomagati ni hotel, ampak ju prepustil nesrečni usodi. Sin, ki je zapustil pred dobrimi 14 dnevi bolnišnico v Kandiji, si v tem položaju seveda ni mogel pomagati drugače, kakor da je položil onemoglega očeta na kopno, slekel svojo „kamžolo", ga odel ter nadaljeval svoje pot. Pol ure je hodil i volrni po stezi, naposled jo je sam zgrešil-Umevno, da je moral opešati, ker jo bil g«lorok. samo v telovniku in ni mogel hitrift korakov proti domu, ker so ga voli ovirali. Mraz je bil hud in omagal je, osobito, ker je zgrešil pravo stezo. Na treh krajih boril se je s smrtj«, dokler ni obležal in zmrznil. V soboto, dne 3 t. m. šel je isti tesač iz Loškega potoka ter našel očeta zmrznenega. Poročil je zadevo in Metuljci so šli z mrliškim oglednikom in g. postajevedjem o. kr. žandarmerije na lice mesta, obenem pa iskat nesrečnega sina Oba so našli. Sina, ki je zmrznil v bloški župniji, naložili so na sani ter šli proti glavni cesti meme zmrzlega očeta. Pač hud udarec za sovaščane! Toda še hujši, ker očeta niso smeli ur sani naložiti, ker je dobrih 100 korakov oddaljen od bloške meje ležal v potoški župniji. Pustiti so ga morali. Sina pripeljali so ob 2. popoldne v bloško mrtvašnico; g. žandar in sin pokojnega očeta napotili so se v Loški potok ter nato brzojavno prosili c. kr. okr. glavarstva v Kočevji in Logatcu, da dovoli ponesrečenega očeta prepeljati na Bloke. Dovoljenje se je dalo, ob 9 uri zvečer pripeljali so ga Metuljci v mrtvašnico na Bloke. Bridko sta zadeta hči in sin — en sin biva v Ameriki — a ša hujša, da ne rečemo neprenosljivo bile bi v tem slučaju da bi bil pogreb sinov doma na Blokah, očetov pa v Loškem potoku. Tu se vidi, kolike žalost lahko provzroči postava, ki jemlje ozir na malo korakov čez mejo. Pretresljiv je bil pogreb v nedeljo, dne 4. t m. Velika množica je spremila pokojnika k zadnjem po čitku, nobeno oko ni ostalo suho, le ena želja je glasno odmevala: Bog bodi jima mi-lostljir sodnik! Srn Jurij — opomnimo — je bil pošten mladenič, katerega ni nihče nikoli videl od pijače omotenega. Nagle in neprevidne smrti, reši nas e Gospod! — Potres. Včeraj zjutraj ob tri četrt na 5. uro so čutili močan potresni sunek tudi na Jančem, na Lipoglavem, S t. O ž b a 11 u. Tudi na Dunaju in v Svinemiinde se istočasno čutili potresni sunek. — Umrla je v 94. letu starosti v Žužemberku gospa Marija Omersa, mati trgovca g. Frančiška Omersa v Kranju. Naše iskreno sožalje. — Novomeške novioe. K r • vava plesna veselica. Znani pre tepač, hlapec pri posestniku g. Kondetu sedaj v Kandiji, je brez vsakega povoda pri plesni veselici pri Košaku v Novem mestu sunil hlapca g. Kokliča, hotelirja v Novem mestu, ko je ta plesal, z nožem v čelo in na glavo. Prizadejal mu je tolike rane, da je izteklo več ko bokal krvi. Drugo jutro je bil aretovan. — Srečolov z jako le pimi dobitki in plesnim venčkom priredi obrtna zadruga novomeška. Dobitki so res prekrasni. — Poročil se je g. Franc Mežnaršič, mesar v Novem mestu, z gdč. Ivanko Kušlan, podobarja in posestnika hčerjo v Kaadiji. Kot priči zakonske zveze prisostvovala sta g. Fran S u k 1 j e , dež. in drž. poslanec in g Josip £urc, župan v Kandiji. Bog daj mnogo sr<>če! — Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redne mesečno zborovanje vrši se v četrtek, dne 8. t. m. eb pol 6 uri zvečer na okulističnem oddelku deželne bolnice. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Demonstracije. Primarij dr. E Bock. 3. Slučajnosti. Po zborovanju prijateljski sestanek v restavraciji hotela .Union". — »mrtni padeo. V Gorici je 86-letni Franc D e 1 p i n , upokojeni pisme-noša, na cesti tako nesrečno padel, da je kmalu potem umrl. — Zveza hrvaških sokolskih društev. V Zagrebu se je vrSilo posvetovanje za vsesokolski izlet. £a načelnika dr Janček, namestnik je prof. Novot»y in tajnik dr. L. Car. Odbor se misli sporazu meti s češkim sokolstvem glede izleta v Dalmacijo, k Plitviškim jezerom in v Samotar. Ljubljanske novice. Ljubljanskega knezoškofa p. g. dr. Antona Bon. Jegliča je sprejel včeraj sv. oče v zaslišaniu. lj Petindvajsetletnioo je obha jal danes preO, gospod prelat Jan. Rozman, odkar je župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani. Koliko je storil v tem času, pripoveduje župna cerkev sv. Jakoba, ki je bila v tem času dvakrat korenito prenovljena in olepšana. Res, da je potres povzro • čil veliko žalosti in skrbi, a popravljena je vstala cerkev v novi lepoti, dvignil se je nov visok zvonik, oglasili so se novi mogočni zvonovi. Lepi zunanjščini se ksj dobro prilega jasna in ukusna notranjščina, lepo petje se razlega po cerkvi in povzdiguje božjo s!užbo. Z znano govorniško silo vabi gospod prelat vernike v božji hram in jih vodi k lepemu krščanskemu življenju. Njegova vztrajnost v izpovednici, njegova r«d#darnest do siromakov in usmiljenost do bolnikov je predobro znana. Kot predsednik .Društva katoliških delavk v Ljubljani" si je pridobil nevenljivih zaslug, ki jih more dostojno ceniti le tisti, ki pozna od bliže, kako hasnovito deluje to društvo. Vincencijeva družba na Kranjskem časti v njem svojega marljivega prtdsednika. — Da ga vsi žuoljani kot svojega očeta spoštujejo in ljub jo, je torej umljivo Koliko dela, koliko truda peroeni take dolga dO^a! Gosp. prelat Rozman je bil rojen 1 1832. v Godoviču na Notranjskem. Vkljub visoki starosti je pa še mladeniško čil in krepak p ? duhu in upajmo, da ostane tak tudi telesno še dolgo vrsto let. V mašaika pos ve čen je bil dne 22 julija 1. 1856, in praznuje torej to poletje svojo mašniško petdesetletnico. Polni hvaležnosti mu kličejo da_ nes njegovi župljani: Dal mu B«g, da bi zdrav in krepak pel svojo zlato mašo in potem ga živi Beg še mnogo let. lj Javno predavanje. Danes ob pol 8 uri zvečer predava v »Slov. kršč. soc. zvezi" gosp. d r. J a n. Ev. Krek. Vstop vsakemu prost. lj Novo ljudsko igro »Moč pravice« bo uprizorilo v nedeljo, 11. t. mes, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Snov igri je vzeta iz življenja graničarjev in vseskozi jaka zanimiva. Igri ne manjka tudi zdravega humorja. lj Koncert v ,Unionu(. Društvena g*dba kencertuje jutri zrečer v kleti hotela »Union". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. lj Mesto klobase — ričet. Včeraj popoldne je prišel v izkuh g. Za-noškarja na Poljanski cesti brezposelni 81 letni samski strugar Anton Meschnar, rojen na Dunaju in pristoien v Dobrunje, ter zahteval klobaso. Ker Meschnar ni imel s kom plačati, klobase ni dobil, ga je to tako razkačilo, da je pričel Zanoškarja psovati s „krainerischer Hund"inse vanj zaletavati. Ko je prišel policijski stražnik, se je Meschnar vrgel na tla in ni hotel iti nikamor. Prtšel pa je Kzeleni voz", ki je klobasrželjneža odpeljal na .ričet". lj Razpor v »Društveni godbi« se bode v odborovi seji poravnat, ker je kapelnik vložil pismene vlogo in obrazložil v njej razloge in povod svojej odpovedi in odstopu. V ostalem pa je vsak tak za lase privlečen razpor v tolikanj potrebni godbi za Ljubljane resne obsojati in obža lovati, ker diskreditira ne le godbo temuč tudi odbor. In zato je naše mnenje: Rajše nesposobne člane odbora ven, nego uničiti celo godbo, ker jo vzdržujejo podporni člani, občina in drugi faktorji in ne — nezreli ljudje! lj Veselica v Gossovi pivovarni. »Strokovno in podporno društvo ljubljanske piedilnice" nam poroča: Veselica, ki smo jo priredili dne 23. L m. se je jako dobro obnesla in sicer tako, da si sploh nismo bili v svesti, da društvo vživa toliko simpatije. Bogato se nam je poplačal naš trud in štejemo si v prijetno dolžnost, da se najiskrenejše zahvaljujemo stavnemu občin stvu za predplačila in posebej še cenjenim gostom za tako mnogobrojen obisk. Posebno pa povdarjamo, da se je vse vršdo v tako lepem redu ia v neprisiljenem veselju, da si lahko štejemo v ponos. Pa tudi nastop društvenih članic v narodnih nošah je bil v resnici časten, tako, da se niti starejša dru štva ne morejo meriti z nami. Dolžnost nam je tudi, da izrekamo najiskrenejšo pohvalo slavnemu „Tamburaškemu zboru delavskega podpornega društva v St. Vidu nad Ljub Ijano* za njegovo neumorno delovanje. Culi smo vsestranske pohvalo za jako točno in precizno proizvajanje koncertnih, kakor tudi plesnih trčk. O d b e r. lj Pevsko društvo ,Ljubljana' pričelo je pravkar z razpošiljanjem vabil za svojo dne 11. svečana t. 1. v veliki dvorani hotela »Union" vršečo se maska-r a d o. Ker bi se pri tako velikem številu razposlanih vabil lahko prezrlo kako ime, blagovoli naj se to odboru društva, kateri je z delom za le to maskarade preobložen, blagohotno oprostiti. Keder bi želel vabila, pa tega ni dobil, naj ga direktno ed odbora reklamira. Predpriprave za to velikansko prireditev so v polnem tiru in pričakovati je z ozirom na izborni aranžma prejšnjih prireditev tega društva tudi sedaj izredne zabave. Poleg mnogoštevilnih mask prija vilo se je tudi dokaj skupin, med katerim zna postati pač najeriginalnejša »ehcet Ožbetovega Janeza", kateri bo slavil svojo poroko ta dan v »Unionu" ter se pripelje i vsemi svojimi svati iz urue vasi v Ljub ljano. Da pokaže svojo razkošnost, obljubi je pripeljati se s šestimi vozmi na maskarado. Več objavimo v prihodnjih dne vih, zagotavlja se pa že danes občinstvu, da tako izrednega užitka še ni nudila nobeua predpustna prireditev kot ravno XIV. velika maskarada pevskega društva „Liublia«a". lj Dezerter iskal dezerterja. Sinoči se je navetičal stražiti na vojaškem strelišču prostak 27 domebr. pešpolka Iv. Leskovic in je ubral v mesto. S puško na rami je hodil od gostilne do gostilne ter toliko časa iskal nekega dezerterja dokler ni prišla mestna pslicija in ga odvedla pri stojnemu ohi»stvu li Italijanske pokrajine slikah. Tisoče in tisoče popotnikov po tuje po deželi, »kjer mirta cvete* in nad catere se razpenja veino jasno nebo To je talija, dežela največje prošle slave in zgodovinske znamenitosti. Tekoči teden vidimo te kraje v panorami kesmorami. Skozi Benetke vodi nas pot do Ve-r o n e ; dalje v P i s o, kjer vidimo znameniti poševni zvonik. Nato v Florenco, (i jo Italijani sami zovejo .la bella" (lepa). £o si ogledamo šeAmalfi inCapri, nas takoj nato privede pot v »večno mesto" Ri ostanke stavb slavne P P ia grad* slika je m, kjer vidimo razne 2godovinske Roma. Krasna je via dalje "nameniti . A n g e 1 j s k i — nekdaj moles Hadriani; lepa tudi rimski Tivoli s s 1 a - ) o m. Pomudivši se nekoliko v N e a -polju, podamo se v obližju ležeči P o m -> e j. Kakor znane iz zgodovine, je to mesto zakrila lava iz Vezuva; šele v novejšem času so odkrili in izkopali ta zgodovinski kraj, ijer vidimo v popolni izvirnosti staro rimsko mesto Zato je ta serija posebno a šolske kroge priporočila vredna. )ruge bo gotovo zanimal ognjenik Vezuv, ki izpušča iz žrela visoke stebre žveplenega dima. — Mednarodna panorama )a nam kaže N e a p e 1 j. Neapolj je znamenito trgovsko in pristaniške mesto Ita-i je. Potnike zlasti vodi pot tja zaradi ognje nika Vezuva, kamor vozi železnica iz ^eapelja dan na dan neštevilne izletnike. Mesto samo kaže nam pristno italijansko lice; mogočne stavbe in lepe palače, lepe cerkve posebno v notranjščini so mestoma kričečem nasprotji z raznimi ulicami, kjer vlada največja nesnaga in nered, posebne, ker pri nas nismo vajeni gledati, kako se med hišami, po oknih, — skratka povsod suši perilo Italijanski policijski red torej ni take strog kot naš! Slikovite pokra jine obsega otok C a p r i, kjer nam zlasti ugajajo razni skalnati skladi, ki se morju kljubujoč dvigajo iznad njegove površine. Razne stvari. Najnovejše. Ostrašni paniki v cerkvi prinaša dunajsko 6 »sspisia zsl) senza cienelno razkritje. List peroča, da se je po skrbnih poizvedovanjih dognale, da so nesrečo v cerkvi v Altlerchenfeldu povzročili soc. demokratje. Več otrok je videlo dva pobalina v bližini onesveščene ženske. Eden je imel rdeče krinko na obrazu, drugi pa ni imel nič. Verjetno je, da se je žena ustrašila rdeče krinke in se onesvestila. Ko je padla, sta pobalina začela kričati: »Ogenj!", nekolikokrat zažvižgala in zbežala. Slišale se je tudi upit: .Hudič, lev pride!" Tudi z?daj pri portalu se videli dva človeka; teh eden je imel krinko stare ženske, eden pa rdečo. Ko so prišli policaji, da bi ju prijeli, sta zbežala. Najbrže so delovali vsi skupno, da povzročijo panike. Članek »Reichspošte* vzbuia veliko senzacije. Rumunski kralj Karol že dalje časa boleha za neko srčno boleznijo. Sin umoril mater. V nekem be-rolinskem predmestju so našli umorjeno gospo Ido Jory Umoril jo je njen sin, ki ji je oropal 1000 mark. — Uropani denar so našli na njegovem stanovanju skrit v peči. Plesno obleko iztrideset tisoč na jra z 1 ičnejš i h zna m k je imela te dni neka gospa v Bsrumda na Angleškem. Defravdant na varnem. De fravdant Šopek, ki je nedavno osleparil du najsko poštno hranilnico, je že na varnem v Ameriki. Knez in p o r t i r. V Draždanih se je knez K<»zubay pretepel in ranil v nekem hotelu pertirja Miillerja. Knez je obsojen, da mora ranjenemu portirju vsako leto plačati 2600 mark. Na hripi je obolel rumunski kralj Uporni dijaki. Osmošolci drž gimnazi e v Cernovicah so se uprli, ker je neki epileptični profesor nekemu dijaku da zaušnico. V L v o v u so se zopet uprli kaznjenci, a je bil upor kmalu zadušen. .Češka republika". Delavec Kroba, ki je govoril v Pragi pred mesecom na nekem shodu, naj osnujejo Cehi »repub liko", te stal te dni v Pragi pred porotnim sodiščem. Bil je oproščen. Za o o 1 i c a j e. Hamburški trgovci so sklenili nabrati večjo vsote denarja in ga razdeliti potem med policaje zato, ker so tako dobro postopali pri volilnih nemirih. Uboj radi zajca. Glogovaški (Ogrsko) cigan Nitra K o v a č je ubil svo jega svaka Janka F e r k a r a zaradi zajca. Sprla sta se, ker sta streljala oba nanj in nista mogla dognati, kdo ga je pravzaprav ustrelil. Nemški cesar — stari oče. Nemška prestoloaaslednica Cecilija pričakuje za prihodnje polletje veselega dogodka. Pregnani frak Na Pruskem so pregnali iz vseh državnih uradov frak kot oflcielno obleko pri obiskih. Topov ima Črna Gora sedaj 200. U r e se tudi podraže. Razpor v hrvaški soc. demo k r a c i j i je poravnan. Ruski umetniki v Zagrebu. Proslavljena ruska dramska umetnica v Pe-trogradu Komizarževskaja je zbrala skupino ruskih igralcev, s katerimi misli prepotovati vso Evropo. Obiskati misli tudi Zagreb in uprizoriti tam tri originalne ruske drame. Morda poseti tudi Ljubljano. Lopov v ženski obleki. V Berolinu je vzela v službo neka gospa sobarice, ki je bila vsem silne všeč. Nekoč )a je prišel policaj, ji strgal z glave lase in pred njim je stal mlad čvrst fant, ki ga je po"ciia iskala vsled storjenega umora. Črni judje? Anglež Oliver Bain-sridge je našel ob neki reki v Novi Gvineji neko črno pleme, o katerem trdi, da je udovsko. Tudi med Japonci hočejo zaslediti angleški učenjaki nekatere izmed sedmerih izgubljenih izraelskih rodov. Telefonsko m brzolaono porotna. Dunaj) 6. januarja. V današnji seji državnega zbora je interpeliral Pommer radi žalske pivovarne. Nato je zbornica nadaljevala razprave e zavarovanju privatnih uslužbencev. Dunaj, 6 febr. Morilki Z e 11 e r bodo jutri poslali k okrožnemu sodišču v Ljubno, kjer se bo vršila tudi obravnava. Trst, 6. febr. Morska oblast je najstrožje prepovedala fotografirati Š benik in Kotor od obližje nege 5 km od brega, ker sta določena za vojna pristana. Trst, 6. febr. Pričakovati je, da bo danes stavka kurjačev pri Ltoydu končana. Budimpašta, 5. februarja. Socialisti so na shodu ostro grajali koalicijo in sklenili, da se brez ozira nanje dalje bore za splošno in enako volivno pravico, če treba, tudi s skrajnimi sredstvi. Potem so priredili nekai demonstracij. Belgrad, 6. febr. Avstroogrski poslanik v Belgradu je izročil danes srbski vladi noto, v kateri Avstrija protestira proti srbskim represalijam, ki so provzročile prepoved uvoza avstrijskega blaga ter o d -ločno zahteva, d a s e z r e p r e s a -lijami takoj preneha. Belgrad, 6. febr. Bolgarski zastopnik je vprašal vlado, zakaj še ni predložila skupščini srbsko-bolgarske trg. zveze. Srbska vlada je odgovorila, da s predčasne predložitvijo noče popolnoma preprečiti sporazumljenja s Avstrijo. Tu pričakujejo, da se z ozirom na današnjo noto avstro-ogrskega poslanika prične izmenjava not in da tako pride do sporazumljenja. Pariz, 6 februarja. Na tukajšnjem vseučilišču se je ustanovila liga dijakov za brambo cerkva Včeraj je občinstvo v cerkvi sv. Roka zgradilo barikade. V ostalih pariških cerkvah je bil mir. Župnik je dal barikade odstraniti. Protivladne demonstracije so bile v raznih mestih. Mnoge aristekra-tov je obsojenih radi upora na 8 dni do 6 mesecev zapora. Duhovniki odsvetujejo od demonstracij, a ljudstvo ne posluša. Rim, 6 febr. Menelikev pohod v Bu-romiado zbuja skrb, ker pravijo, da ima za sabo 100.000 mož. Sofija, 6. febr. V tajni seji sobranja je bil razgovor o stanju vojaških skladišč. Sklenile se je najeti nove vojaške kredite. Carigrad, 6 febr. V Perziji je r e -v o 1 u c i j a. Da bi bil šah dal konstitucijo, ni res. Središče revolucije je v mestu Abdul Aziz, 16 km od Tehernna, kjer je bil umorjen oče sedanjega šaha. Pvterburg, 6 f br. Vloge v hranilnice zopet naraščajo. Peterburg, 6. febr. V Omsku je zopet mir. lstotako na transsibirski železnici, ker je mnogo revolucionarjev odpuščenih ali pa aretiranih. BjaSostok, 6. febr. V nekem vozu, v katerem sta se vozila dva mlada gospoda, se je razpočila vsled tresenja bomba in ubila oba gospoda ter kočijaža. Lodz, 6. febr. Vojaki so peljali včeraj 17 obsojencev izven mesta, da jih ustrele. Na poti na merišče so bila neka vrata hiše eb glavni cesti kljub prepovedi odprta. Obsojenci si* zbežali skozi vrata v t« hišo. Vojaki se odšli v hišo in obsojence na dvorišču postrelili. Tokio, 6 februarja. Vladni zastopnik je izjavil v pi orače. odseku, da se v upravnem letu 1907-1908 poveča trgovsko bro-dovjs japonsko za 400 000 ton5 Poslano.*) Vsled nekega konflikta, ki sem ga imel zadaje tri mesece s slavno vojaško oblastjo in kater> ga posledica je bila tri mesece trajajoča sodnijska preiskava pred ljubljanskim vojaškim sodiščem, se je v Ljnliljani in po zaslugi raznih faktorjev tudi po celi kranjski deželi mnogo govorilo. Pri t m so se seveda raznašale o meni razne neresnične, pretirane vesti, da, celo laži, ta so, da sem sam sebi in svoji časti dolžan, pa p. n. javnosti tem potom naznanjam, da so dotične vesti bile izmišljene. NfOcklatantnejši dokaz temu je, da je celd vojaško sodišče ustavilo vsako sodno postopanje proti meni. Za sedaj le toliko, kar naj mi služi v hipno in delno zadoščenje. Kakšna krivica se mi je godila in od katere strani pojasnim morebiti na drugem mestu, ker je cela zadeva ne le osebne, ampak tudi principijelne važnosti. Z odličnim spoštovanjem Fran Kristan bivši rač. podčastnik 1. razreda. Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Borzna poročila. Ljubljanska ,Kreditna banka'v Ljubljani. Uradni kurzi dunajske borze 5. februrja 1906. Z&loibeni papirji. 4•/, majeva renta...... 4*/, srebrna renta..... 4'/, avstrijska kronska renta . 4'/, , zlata renta . . . 47, ogrska kronska , ... 4 •/. , zlata .... 4•/. posojilo dežele Kranjske . 4,/I*/, posojila mesta Spljet . . 4 V/. , . Zader . . 41/,*/. bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o. . . 4•/. . , „ i. o. . . 41/«'/, zast. pisma gal. d. hip. b. . 41/.*/. pešt. kom. k. o. s 10•/. pr. 4,/i*/< zast. pisma Innerst. hr. *'/»*/• » 1 ogr. cen. dež. hr. . n , hip. banke 4 V/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 41/,*/. obl. češke ind. banko . . 4•/. prior. Trst-Poreč lok. . . 4*/. prior. dol. žeL..... 3*/. , juž. žel. kup. 7//, . . 41/,'/. avstr. pos. za žel. p. o. Iriik*. Srečke od 1. 18601/,..... » . . 1864 ...... „ tizske....... „ zem. kreditne I. emisije . U- . . , ogr. hip. banke . . . . „ srbske i. frs. 100'— . . , turške ....... Basilika srečke . . . Kreditne , . . . Inomoške , . . . Krakovske , . . . Ljubljanske „ . . . Avstr. rud. križ« , ... Ogr. ..... Rudolfove , . . . Salcburške , . . . Dunajske kom. , ... D • ln 1 e e. Južne železnice....... Državne železnice...... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrske...... Zivnostenske ..... Premogokop v Mostu (Brtix) . Alpinske montan...... Praške žel. indr. družbe . . . Rima-Murinyi....... Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . V« lat«. C kr. cekin........ 20 franki......... 20 marko......... Severeigns........ Marke.......... Laški bankovci...... Rublji.......... Dolarji.......... Dmu 10010 100 06 100 20 11816 96 36 114-70 99 60 100-66 100-100-70 100 — 100-16 100 26 10C70 100 60 100 — 100 — 99 60 100-60 99-90 99 60 31676 100'! 0 197-289-75 160 60 296 60 298£0 264 — 100- -151 15 25-50 476 — 79-92 -6 50 62-33-40 67 — 72--629 60 127— 6t>9 25 1633 -674 -791 60 246-— 661 — 635-— 2650 -635 50 282 --674 -160- 11-34 1910 23-47 23 96 117-35 96 70 260 60 484 BI«*« 100 30 100-25 100-40 118 35 9655 114 90 101'— 101*66 101-70 10016 100 26 101 26 10770 101 60 100 90 100 86 10060 101-60 100-— 31875 101-60 199 — 291 75 162 60 306 60 308-60 271-60 109 60 162-15 27 60 487 — 86'— 99-— 68.— 64-— 36 30 63- -78 60 63960 128-670 25 1643 — 676 — 792 60 247 26 663 — 536-— 2660-— 636-50 284 60 678 — 162'— 11-38 19-13 23-66 24-04 117 55 95 90 251-25 6.- Lovski pes prepeličar, velik, rjave barve, z belimi progami, ki čuje na ime „Pazi", se je zatekel. Oddati ga je I. Rozmanu v Vevčah, pošta D. M. v Polju. 260 3—1 Zahvala. Za mnogokatere dokaze iskrenega sočutja ob naši veliki izgubi izrekata za vso rodbino prisrčno zahvalo. 255 V Ljubljani, 6. svečana 1906. Frančišek in Pavla Leveč. Kovaške pomočnike kateri so dobro izurjeni v podkovstvu ali pa v izdelovanju kočij, ravno tako tudi vajence ob svoji hrani in stanovanju, proti primerni plači sprejme takoj 253 5—1 Peter Keršič tovarna vozov, Šiška pri Ljubljani. Hiša na proda]. Pol ure od Ljubljane pri glavni Dunajski cesti se prodd hiša, pripravna za vsako obrt, tako za gostilno kakor tudi za prodajalno. Hiša je v zelo dobrem stanju Več se poizvč pri vratarju v predilnici v Ljubljani. 246 4—2 V najem se d£ yga& sfrojarna z vsem potrebnim orodjem; dobra voda tekoča v strojarno. Tu so tudi stolpe za čreslo. — Več se izve pri lastniku IvatlU Babnik, I g - Studenec it. 87|140. 259 5-1 Biljard še nov, se proda radi pomanjkanja prostora. — Kje, pove uprav-ništvo „Slovenca". 267 1-1 Stanovnnje obstoječe iz 4 sob, verande, kuhinje, kleti in porabo vrta se prav po ceni odd£. Gruberjevo nabrežje 6 (vila). 254 3-1 Dva lepa, velika lokal; pripravna za večjo pisarno, skladišče ali tudi prodajalno sc za maj - termin oddasta v najem na Radeckega cesti št. 6. — Natančneje se izve istotam. 26l 3—1 Alma bar. lfeczay P. n. Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem preselil 241 1-1 svojo delavnico, oziroma obrt s Sv. Petra ceste št. 32 na Sv. Petra nasip štev. 45 v hišo gospoda Pukelšteina ter prosim p. n. gg. naročnike, da bi me v prihodnje obiskavali na omenjenem mestu. Potrudil se bodem slavno občinstvo zadovoljiti z elegantnim krojem in solidnim delom ter z najnovejšo, času primerno modo. Naročila se sprejemajo tudi v Kolodvorskih ulicah št. 8. s spoštovanjem AvgUSt Mate, črevljarski mojster. Hitel v najem! hotel Z dnem 11. februarjem letos se odda v najem novozgrajeni z restavracijo in sobami za potnike tik novesa kolodvora na Jesenicah. Podrobnosti se izvedo pri lastniku Počivavšek na Hrušici, Gorenjsko. Proda se radi odpotovanja po nizki ceni aaiiMlilalj^aaliBe pritlična hiša Kot PraiitiKanlinja 1'11111*11 M III ki U v kak0 pisarno želi vstopiti go- s Šestimi sobami. Poleg nje lep vrt. i spodična, tudi brez začetne plače. Več pove lastnik na Glincah, Vrtne Ponudbe ^ Sifro ,|Delatfniku na upravni_ Ulice Št. 58. 229 3-3 štvo »Slovenca". 236 3-3 žilip Pogačnik veleposestnik na Dobravi pri Jfropi Alojzija Pogačnik roj. tforenčan ^^ poročena. Ljubljana, 5. svečana t906. 266 1-1 © v Gradcu izjavlja; zel6 t učinkujoče in izbornega g 2371 okusa je II 6 i © a železnato vino § ® G. Piccolija, dvornega založnika © a Nj. Svetosti ln lekarja v Ljubljani, e ® Dunajska cesta. g 9 Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja © ® naročila točno izvršujejo. C acccccc oooooooocssoocecccece©©©© © ! Hatel „pri Pošti"! Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da sem z dnem 1. februarja 1906 otvoril popolnoma moderno urejeni hOtei „pri Pošti" v Novemmestu. Postregel bom p. n. gostom vsak čas z lepimi spalnimi sobami, z gorkimi in mrzlimi jedili ter vsakovrstnimi, pristnimi pijačami po najnižjih cenah. Obilega obiska proseč, bilježim velespoštovanjem Josip Konig. 227 3—3 >291 60 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" X_:___ n r i nun ■■ i I •• t • I_____«j l 17 A Mil nnn n . , t ■ »7 maa nnn _ - _ ___ Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja v»e vrste rent, zastavnih pisem, piijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*- Zamenja?« ln eksbomptuje Daje pr«dujsne na vrednostne pai»irj(>. izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje «re6k« proti kurznl zapale kupone. izgubi. Vlnkuluje ln devlnkuluje vojaške žonltnlnske kavcije. JW Bsfcnmpt Iu Inkaaeo menic. >11 Jl^T Bonna noroMla. 'fes. Podružnica v SPLJET U. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice ptoU ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki ln nakaznicami. •O Na*u|i ui iiruuajA vsakovrstnih drtavnib papirjev, araAk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebasjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeee za vsako žrebanje. K u I i n t n a * v r S I t « v naročil b » h n r i i **e.sj