Političen list za slovenski narod. r« y*ltl yr«}MUM Za oelo leto predplačan 16 tld., la pol leta 8 fld., ta četrt leta 4 (Id., za en mesec 1 rld. 40 kr. T adalalatneljl iireJeHan Tel]&: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 fld., la četrt leta t fld.. ** mesec 1 fld. V Ljubljani na dom poljan velja 1 (Id. 20 kr. več na leto. Posameiae številke veljajo 7 kr. ffareinine prejema epravnlitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške nlice it. 2, II., 28. Xamanlla (inierati) le iprejemajo in velji triitopna petit-vrrta: 8 kr., če le tiika enkrat; 12 kr če «€ tiska dvakrat; 15 kr., če le tiika trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša B«kopiii se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne iprejemajo. TredniStvo je v Semeniških alieah h. št. 2, I., 17. IihaJa vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob nri popoludne. 7 Ljubljani, v torek 3. junija 1890. Letnik XrVTIT. Gabilo na naročbo. S 1. Junijem pričela se Je nova na-roSba na »SLOVENCA", h kateri najnljndneje vabi opravništvo. Cena narodnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se og^laSajo, pa ^ dopošljejo naročnine, se ne ozira. šolstvo na Slovenskem. Govoril poslanec Klun v državnem zboru dne 26. aprila 1890. I. Gospoda moja, ne čudite se, da se tudi letos oglasim pri tej točki. Meni samemu bilo bi bolj všeč, ko bi mi ne trebalo govoriti. Ker pa so pri nas šolske razmere take, kakoršne so bile, in ker veljajo še vedno isti razlogi, vsled katerih sem moral prejšnja leta govoriti, zato moram tudi letos govoriti pri tej točki, da na eni strani ovržem trditve, češ, da nam je naučna uprava Bog ve katere koncesije dovolila, na drugi strani pa, da odstranim tndi najmanjši videz, da bi morda z ozirom na šolo hoteli od pravičnih zahtev našega naroda le za pičieo odjenjati. Da ne delam krivice, moram priznati, da je visoka naučna uprava že pred leti obljubljeno slovensko nižjo gimnazijo v Ljubljani ustanovila in vse preskrbela, da se odprč pričetkom prihodnjega šolskega leta. Mislim pa, da ta gimnazija ne bode imela onih koristij, katerih si vlada obljubuje, da bi se namreč razbremenila višja gimnazija ljubljanska. Ker ima ljubljanska višja gimnazija v nižjih razredih po žtiri oddelke, v višjih razredih pa po dva, novi učni zavod pa bode odvzel le po jeden oddelek, za ka- tere je določeno posebno učiteljsko osobje, bode olajšava le malenkostna, posebno če pomislimo, da bode več učencev prihajalo v Ljubljano, in da se bodo po dokončani nižji gimnaziji vsi učenci zopet zbrali v višjih razredih. Ako še pomislimo, da bodeta oba zavoda pod jedno streho, ne moremo prezreti skušenj, ko je bila realka z gimnazijo v istem poslopji ter moramo trditi, da bode jako težko, vzdržati disciplino; novi zavod bode le tedaj pro-speval, ako se visoki naučni upravi posreči, da dobi izvrstnega ravnatelja, ki bode imel v enaki meri zaupanje obeh učiteljskih osobij. Gospod naučni minister se je nekdaj izjavil, da je od vspeha novega zavoda odvisna usoda gimnazije v Kranji, oziroma njena obnovitev. Akoravno novi gimnaziji v Ljubljani od srca želim najboljši vspeh, vendar mislim, da bode naposled vlada morala obnoviti gimnazijo v Kranju ter jo razširiti v višjo gimnazijo. Govoril sem o gimnaziji v Kranju v tej zbornici večkrat in tako obširno, da se več ne drznem tratiti drazega časa v tem oziru. Vendar tudi letos že radi tega ne smem molčati, ker se je o tej stvari obravnavalo v našem deželnem zbora v zadnjem zasedanji. Mestni zastop v Kranju je namreč tudi minolo leto poslal na deželni zbor kranjski peticijo, v kateri prosi, naj posreduje pri visoki vladi zaradi obstanka kranjske gimnazije. Ko se je v deželnem zboru obravnavalo to vprašanje, poudarjala se je mala naklonjenost visoke naučne uprave nasproti deželi Kranjski in posebno nasproti gimnaziji v Kranju. Dalje se je naglašalo, da novi učni zavod v Ljubljani namesto v Kranju ne bode pospeševal slovensko inteligencijo, temveč jo oviral. To očitanje ni popolnoma neopravičeno; ako bode namreč visoka vlada omejila slovenski pouk le na to nižjo gimnazijo, odpravila slovenske paralelke na višji gimnaziji ljubljanski ter določila numerus clausus učencev na novem zavodu, ostale učence pa prisilila v nemško gimnazijo, tako ona bojazen v resnici ni brez vzroka. Dalje se je naglašalo, da se bode morala še jedna gimnazija ustanoviti, in sicer najprimerneje v Kranju, akoravno se ustanovi nova nižja gimnazija v Ljubljani, ker bode v Ljubljani še vedno več učencev, kakor za dve gimnaziji. Naposled je poročevalec deželnemu zboru stavil naslednje predloge: 1. Deželni zbor vnovič izreka, da je gimnazija v Kranju neobhodno potrebna in da so navzoči vsi pogoji, ki bi opravičevali razširjenje nižje gimnazije v višjo; 3. deželnemu odboru se nalaga, da vnovič prosi pri visokem c. kr. naučnem ministerstvu za obstanek nižje gimnazije v Kranju z dostavkom, da naj bi visoko to ministerstvo uvaževalo, bi li ne kazalo to gimnazijo razširiti v višjo gimnazijo; 3. deželnemu odboru se dalje naroča, da naj o tej stvari znova vloži peticijo na državni zbor in stori vse one korake, ki bi pospeševali obstanek nižje gimnazije, oziroma razširjenje v višjo gimnazijo. Te predloge je naš deželni zbor sprejel in v tem smislu je finančni odsek nasvetoval resolucijo, v kateri priporoča obstanek gimnazije v Kranju. Prepričan sem, da bode visoka zbornica vsprejela to resolucijo, vendar prosim visoko vlado, naj bi se vendar enkrat ozirala na želje slovenskega prebivalstva, na prošnje našega deželnega zbora in na sklepe te visoke zbornice. Še jedna prošnja o moji domovini mi je na srci. Ustanovljene obrtne strokovne šole v Ljubljani 80 pospešile obrtni nadaljevalni pouk, a kaže se potreba, pričeti obrtni pouk tudi še dalje razširiti ter ustanoviti nove obrtne strokovne šole. Naš de želni zbor je v zadnjem zasedanji sprožil misel, naj bi se ustanovila v Ljubljani strokovna šola za kovinski obrt, rokodelska šola za železno industrijo na Gorenjskem iu strokovna šola za kamnoseštvo v Postojini. Temu še dostavim, da bi bilo na korist prebivalstvu in industriji, ko bi se lesna strokovna šola ustanovila v Idriji in Ribnici, tukaj morda tudi keramična šola, ker že sedanja lesna in lončena in- LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) (Dalje.) Osnovatelj shoda v Simu sem bil izvoljen za odposlanca. Naprej sem povedal svojim tovarišem, da moja služba se bo držala le gmotne zadeve; pod tem izrečnim pridržkom sem sprejel odposlanstvo. Moji tovariši, ki niso mogli brez mene biti (nihče ni imel zveze v Italiji), podpisali so ta pogoj. Nihče ne more trditi, da bi ne bil popolnoma pravilno ravnal. In sedaj, ko je mogoče soditi o mojem dušnem stanu, misliti je mogoče, da ta pot v Rim, pod temi pogoji, je bil z4-me najbolestnejša tlaka. Kadar to premišljam, pravim si, da bi ne bil smel tega storiti, Ce bi bil, kar je seveda nemogoče, ondi naletel nekoliko braterstva, bil bi se morda vrnil k svojim zmotam, goljufan po tem zračnem slepilu. K sreči za moj blagor sem videl tam v Italiji enako sovraštvo med prostomiselniki, in enkrat rešen tega okuženega ozračja sem zagledal svetlejšo kakor kdaj luč, ki me je razsvetlila 23. aprila. Tako me je Bog hotel vkljub meni. Že prvi trenutek sem bil odstopil kakor glavni vrednik antiklerikalne Republike. Moj odstop od lige je provzročil nekaj pisem od skupin. Več jih je, da bi preklical svoj sklep, me izvolilo za častnega predsednika. Odklonil sera to odliko in spisal poslednji članek, ki bi bil moral podučiti moje čitatelje in prijatelje o lastnosti mojih sklepov. To je, kar sem med drugimi pisal k sklepu, 16. maja (štev. 316 časnika): ... Izrekam z vso odkritosrčnostjo, nič nočem tistim, ki so, da bi sovražno zoper mene postopali, nakopičili v tisku bodisi v oportuniškem, ali intran-sigeantnem, ali prekucijskem laži, od katerih so morda mislili, da so izraz resnice. Le tistim laž-njivim možem zamerim, ki so si izmislili te laži in jih v veljavo spravili. Pa še, ali je natančno rečeno, da jim zamerim ? Ne, ne čutim več sovraštva, čutim le nevoljo in stud. Imel je priti trenotek utrujenja; prišel je. Moje oči so se morale poslednjič odpreti; odprle so se. In vidim, da razun redkih izjem, ki le trdijo pravilo, je republikansko braterstvo izmišljija. Nikdar ne bo stopila v dejanjski svet; ne more. Leto 1793. je dalo za to žalosten zgled: republikancem je pri- sojeno eden druzega požreti. Kateri me poznajo, ker so z menoj občevali, vedo, koliko sem trpel, in me ne bodo grajali. Kateri se imajo za neomajljive peči, ker so kako nasprotvanje brez posledic prenesli, ti bodo kamenje na-me metali; že sedaj jim odpuščam. Vsaj nehal bo napačni položaj, v katerem sem bil do tega dne. Pa jaz nikogar ne dolžim. Protiklerikalna liga, v kateri sem našel resna prijateljstva, ni odgovorna za moje ločenje; tudi moji sodelavci niso navezani na-me, in jaz jim puščam prosto polje. Da bi jim mogel koristiti moj zgled! Kar terjam od lignih skupin in od prijateljev, s katerimi ne bom več sodeloval, niso častna predsedništva, da bi se mi podelila, do teh nimam pravice in jih ne sprejemam; tudi ne, da bi me objokovali, ker ravno sedaj nisem več tega potreben. To, kar terjam od njih, je, da reko in zopet reko vselej, ko se jim ponudi priložnost, to, kar vedo, da me je namreč velika večina republikancev naj-krivičneje napadala; ko so govorili, da sem jaz v svoj dobiček izrabljal prostomiselnike, so lagali, ker ravno nasprotno sem vse, kar sem zaslužil, žrtvoval za širjenje; ko so trdili v očitnih zbirališčih, da sem si nabral glavnico od petindvajset tisoč dustrija oprafiiuje upsoje, dt bi se t« stroka obrta z novo strokoTDO ioto vtestrtfiMko po9|Mji)a in »po- poluila. Glede ŠtajerskegA noram tudi ktflMtatovati, so se v Mariboru nsttnovile ptraktlke deloma • slovenskim učnim jezikom. To sicer ni veliko, |»a vendar nekaj, in — fie bode visoka nsnčna uprita dobili fiotr^io akuinjo, morala bode šolo raziiHti in spopolniti. tn ^a si dovoljujem vprašanje, lakaj se ui isto storilo na višji gimnaziji v Celji, zakaj je tam ostalo vse pri starem, akoravno je Celje središče slovenskega Stajerja iil iiil^ gimnazija v^ učencev, nego mariborska? (Prav res!) In zakaj čakajo Slovenci in Italijani na Goriškem že toliko časa na zaželjene in tudi od visoke zbornice priporočene slovenske, oziroma italijanske paralelke? Visoka vlada je to leto iz Gorice dobila več peticij, v katerih prosijo za slovensko višjo gimnazijo, ki bi se morala ustanoviti že s šolskim letom 1890/91. Kohkor mi je znano, poslali so take peticije tri društva, 54 občin in 87 zasebnikov. Priznam težave, ki so zvezane z ustanovitvijo nove srednje šole, vendar mislim, da se morejo slovenske in italijanske paralelke na obstoječih zavodih tem laglje ustanoviti, ker so na goriški gimnaziji učne moči, ki so slovenskega in italijanskega jezika toliko zmožne, da morejo poučevati v teh dveh jezikih ; torej bi ne trebalo iskati novih učnih moči ter že prvo leto obremeniti državni zaklad. Iu če se ustreza željam italijanskega prebivalstva v Trstu, zakaj se toliko časa ne ustreže prošnjam italijanskega prebivalstva na Goriškem? Ali naj se morda Italijani na Goriškem prej navzamejo duha irre-dente, ali naj prej strašijo s petardami, da jih naposled slišijo in jim ustrežejo? Slabi vzgled, da je navzlic protiavstrijskemu mišljenju večine italijanskega prebivalstva Trst dobil italijansko obrtno šolo, in da hoče sedaj imeti italijansko pripravnico, ta vzgled more spriditi nravnost goriških Italijanov in Slovencev ter jih navdati z mislijo, da le oni pri nas kaj doseže, ki ni dober rodoljub. Da pa se krivo ne sodi, moram takoj omeniti, da je tudi v Trstu velik del prebivalstva, ki je dobrega avstrijskega duha in ima svoje zastopnike v tej visoki zbornici, s katerimi vsi prijazno občujemo. Z obžalovanjem pa moram priznati, da je ta btranka v Trstu preslaba, da bi vodila javne stvari, in da ima vodstvo v rokah druga stranka, o katere rodoljubji ne morem istega trditi. Slišali ste, kako žalostne razmere so v Trstu, in zastopnik tržaške okolice bode pri drugi točki več povedal o šolskih razmerah v Trstu; opomniti pa moram, da se ravno v teh šolah goji protiavstrijski duh, katerega vsi obžalujemo io obsojamo. Ker pa Trst doslej nima nobenih šolskih postav, temveč le privilegije in izjeme, akoravno jih ni vreden, morala bode vlada vendar enkrat trdi v Trstu vrediti šolske razmere. Politični pregled. v Ljubljani, 3. junija. ?fotran|e dežele. Čeiko-nemSka sprava. Češki deželni zbor je v soboto zavrgel s 167 proti 52 glasovi mladočeški predlog, naj se o šolski predlogi preide na duevBi red, ter sklenil pričeti nadrobno razpravo. Z tS Miadolebi je glisofifo 10 SUročehor ii štirje dliii, ki ne pripadajo i«beui strtiki. — Z Dunaja a# psroea nekemu poljaiemu listi|. da bode vlada i fNial močmi njrlraia M mladočedii agitaciji. O ted IM 3lore biti fovord, da bi se tlada pogajala z mladočehi. Mogoče je eelo, da bod« vlada razpustila češki deželni zbor, ako bi bila spma nemogoča. Cesar bode pfiiel v Prago k otvorjedjH deželne rat' stav« le v tsin slnčaji, ako bode sprj^ta gotova. 'tlsodleinioa hgerske Koloman Thaly je vprašal ministerskega predsednika o državui elavnosti povodom tisočletnega obstanka ogerske driave, katera naj bi se vršila ieta 1894, kftiior je določila ogerska akademija. Govornik Omenja zanimanja, ki se pojavlja v tem oziru med narodom, katero pa še ni dovolj, ker gre tu za tisočletni obstanek ustave. Minister grof Szaparj omenja tudi narodnega zanimanja, a poudarja ob jednem, da mora tudi postavodaja potrebno storiti. Vlada se bode, — rekel je nadalje grof, — tudi v prihodnje pečala s tem vprašanjem, ter stopila ob svojem času pred državni zbor s primernim predlogom. Tnanje držare. Bolgarija. Pravda o Paničevi zaroti je torej končana. Bržkone ne bode nobeden izmed zarotnikov plačal svojega namena z življenjem, kajti sodišče je sklenilo še celo Panico priporočiti pomilo-ščenju. Zarota je torej uničena, in princ Ferdinand lahko svobodneje diha. Zarotniki niso dosegli svojega namena, vendar pa se je pokazalo s tem, da je v Bolgariji mnogo nezadovoljnežev s sedanjimi deželnimi razmerami. Bolgarska vlada naj si le želi, da bi se tudi v prihodnje zarotniki posluževali toliko neukornih sredstev, kakor se jih je Panica in pristaši njegovi. Lahko si mislimo, kako malo je zadovoljil izid pravde vse one, ki so več mesecev z upanjem pričakovali, da bode pokazala pravda v zaroti Paničevi sokrivdo Rusije. Zarota je bila povsem zasebno podjetje, pri katerem nima ruska oficijelna politika nikakega bistvenega deleža. Kako so posamični zarotniki kažnjeni, poročalo se je že. Omenimo le še obnašanja Paničevega, ko mu je bral sodnik sodbo. Kazal se je baje vseskozi hladnokrvnega. Ko je sodnik izrekal besede usmrčenja, nasmejal se je Panica, zmajal z glavo in pokazal malomarni obraz. Nato je objel onih šest sozarotnikov, ki so bili oproščeni, in so šli brez zadržka izpred sodnika. Francija. Iz Pariza se poroča o Liebknechto-vem govoru to-le: Lahko bi sicer socijalisti provzročili revolucijsko gibanje, a armada bi jih porazila. Vspeh je odvisen samo od propagande. Lieb-knecht obsoja Bismarckove agente, da so provzročili nemir, in Bismarck je pa zdaj zmagan. Hotel je imeti vso moč za-se in svojo družino. Liebknecht ga bo prijel v državnem zboru zaradi njegovega prepiranja in javnega njegovega življenja. Že osemnajst mesecev ni se mogel cesar Viljem vjemati s knezom Bismarckom Cesar je samo zato toliko potoval, da se je odstranil od ljudi, s katerimi ga je obdal Bismarck. Edinost Nemčije še ni popolna, kajti tudi v Avstriji so Nemci. Socijalistje nočejo ničesar vedeti o Bismarckovi Nemčiji in obdržati vojaških prednostij. Da ima Nemčija tako vojaštvo, kakor Švica, potem bi bilo mogoče ohraniti mir. Alzacijo in Lotaringijo bi pridružil Liebknecht kot dva nova kantona k Švici, in če je to nemogoče, bodo Alzačani še-le tedaj nezavisni, ko bosti Francija in Nemčija federativni republiki. Med Nemčijo in Francijo ni sicer sovraštva, a prijateljstvo med obema ovira Rusija. Socijalistje trdijo, da ne sm4 demokracijska Francija družiti se z najbolj samo-vladno državo. Socijalni zakoni države so vsekako napredek. Odkar je Bismarck odstopil, se je vse zboljšalo. Francija se več ne pripravlja na boj. Cesar Viljem je jako častilakomen. Sprva je gotovo mishl na vojno, a kar je avidei, ja nemogoča, opustil je to m-.sel. «daj «e jiU pmino a socijalnim vprašanjem. Alle bo oaMi pri tedi, Imel bo veliko prihodnost. Mi# je, kar potrebu|4lno vsi, Nemei in Francozi. IrlUški socijMjaM' ' mir, 4a bi pač todi frAMoski ad^^Mi«^« fsko de- dalajo za 1 I — T..'^ . IBKU uo- lovali. — Francija ima i« zmevtii rifnosti v Afriki. Dahotoajci ji nasprotujejo na fle kriplj^, vsled česar j« bila ftimorana tbrati itte iz stoigalskih jiokrajifa ter postaviti jih proti tlahomeyiti. Kakor hitro so se pa od tukaj umaknile vojaške čete, spuntali so se domačini. Djolosje so napali Franciji prijazna ljudstva, in brž so mogle poseči vmes četo ii ^aint-L(»ti«a. Tstaja gotovo ni majhna, kajti proti njej jfe bilo potreba tri kompanije pomorskih vojakov, topničarstvo, konjiška četa in dva tisoč domačih vojakov. Na čelu vstašem stoje mobamedanski duhovniki ter jih spodbujajo k sveti vojni proti nevernikom. Busifa. Poročila, ki so se trosila po raznih časnikih, da se utegneti Rusija in Nemčija sprijazniti, pobijajo vsi oni ruski listi, ki se pečajo s tem vprašanjem. „Moskovskija Vedomosti", „Novoje Vremja", ^Graždanin" in drugi trdijo, da ni govora o prijateljskem približanji imenovanih držav. Nameravani obisk cesarja Viljema II , s katerim hoče počastiti ruskega carja, nikakor ne obeta po-litiškega predrugačenja Rusije ali Nemčije. Nemčija in Rusija se gotovo še dolgo ne bodeti sporazumeli in sprijaznili. Nemčija bo svoji sosedi se dolgo zapreke stavila ter ji ne bo pustila popolno proste roke v njeni vnanji politiki. Dokler bo ostala tro-državna zveza Avstrije, Nemčije in Italije, ne bodo se predrugačile razmere med Rusijo in Nemčijo. Nemčija. Kakor se poroča angleškim listom, namerava knez Bismarck izdati v inozemstvu spis o svoji ostavki. Knjižica bo došla v roke vsfm njegovim politiškim prijateljem. — Na evangelsko-so-cijalnem kongresu, ki zboruje sedaj v Berolinu, prišlo je do razlaganja med židovi in protižidovi. „Presse" poroča o tem mej drugim tudi to-le: V zadnji seji evangelsko-socijalnega kongresa, katerega sta se Tdeležila tndi ministra Gojsler in Berlepscfh, imel je Siiicker govor o. stališči stranke do socijalne demokracije in je postavil konečno trinajst stavkov, med katerimi je posebno jeden omenjal pogubljivega vpliva židovstva kot glavnega vzroka socijalno-demokracijskemu gibanju. Hernack, prof. bogoslovja in zastopnik liberalnih nazorov, odgovoril je na Stockerjev govor, da ni vprašanje o židov-stvu tu na svojem mestu. On ni protižid, temveč prijatelj židovstvu. Krivda kristijanov proti židovom ni manjša, kakor krivda teh proti onim, in zato jim mora biti naklonjen, ker so jih tako dolgo zatirali. (?!) (Nemir. Odobravanje.) Stocker ga je zavrnil, da ni mogoče tajiti, da sta kapitalizem in židovsko časnikarstvo vzrok brezbožni demokracijski kugi. Proti zidom samim nima nič, a boriti se mora proti oblasti židovstva. — Iz Berolina se poroča listom: Povodom stopetdesetletnice, odkar je zasedel prestol kralj Friderik Veliki, okrašen je bil vhod v rakev v potsdamski cerkvi. Tudi spomenik v Berolinu „pod lipami" bil je divno nakinčen. Na sprednji strani spomenika je krasil spomenik velik lavorov venec s črkama W. R. in napisom: spomin mojega velikega prednika, ki je zasedel prestol pred stoinpetdesetimi leti." Vladna in kraljeva poslopja 80 krasile zastave. — Ko je bil cesar Viljem v Kraljevci, izrazil se je baje tudi, da namerava shod z ruskim carjem v Kraljevci, kamor utegneta morda kmalu priti. Prej ni bil mogoč sprejem radi neprimernih prostorov v gradu, zdaj so pa baje toliko urejeni, da ne bode s te strani nikake ovire več. Ruski car bo gotovo z veseljem prišel v Kraljevec k nemškem cesarju. Pristavil je še, da se utegneta sniti oba vladarja že 1891. I. in sicer jeseni. — Kakor poroča neki nemški list, izdala je policijska uprava v Kostnu (Poznanj) pred štirinajstimi dnevi frankov dohodkov, so lagali, ker nisem nikoli imel naložene glavnice za eden centim dohodkov; ko so me imenovali nesramnega pisatelja, so lagali, ker ne bodo vedeli navesti ene vrste katerega-koli mojega dela, ki bi nasprotoval dobrim nravim; ko so z menoj ravnali kakor s ponarejalcem, pisateljskim tatom, večkrat sodniško kažnjenim, so me mevžasto obrekavali; ko so prinesli ta obdolženja, niso hoteli ponatisniti pisem, ki so to ometavala, ne navesti sklepa pravde Roussel, de Mery (sklepa meni v čast pred ovržnim sodiščem), ne priobčiti mojega listka kot volilca ali sodniške izjave o meni. Ko odstopam, ko nehavam ud biti lige in prostomiselstva, sem pokoren svoji vesti. Gotovo jaz nisem nenadomestljiv, takega sploh ni. K temu še pride, kar mene zadeva, jaz se poslužujem vrhovne pravice, katero ima vsak zatiran, da si nazaj vzamem prostost. Vklenjen sera bil po tisočerih pomiselkih, ki so vezali vse moje moči, in katere sedaj od-stranjam. Uklonil sem glavo pod sramoten jarem, ki me je tri; ta jarem razbijam. Zaprt sem bil v okuženi in temni ječi, roke prikovane po straho-valni oblasti hudega; rodim se za dan, opro-s«"- (Dalje sledi.) Sveta Trojica. Sredi Pivke stoji vštric Šempetra preko doline proti severo-vihodu prijazni vrh sv. Trojice, ki leži nad morjem 1125 metrov. Sklepa se na vzhodno stran po raznih robovih z gozdnatim Kožljekom in Javornikom, na zahod se znižuje proti pivški ravnini po trnskih senožetih. Rožiču in druzih višjih ali nižjih gričih. V znožju med griči je petelinsko jezero, prostrana kotlinasta ravAn, katero o deževju zaliva voda; a ko se Pivka uteka, zgine voda tudi iz petelinskega jezera, in zraste potem v njem precej lepega sena. Pod strmo in kamenito južno re-brijo sv. Trojice, katero imenujejo Grohot, leži cesarska senožet Vlačno, na kateri so bili pred časom hlevi za konje, a prej neki tudi vas. Iz te vasi je šlo bajo nekdaj več ljudij na sveti večer k polnoč-nici v Slavino. Pomerili so jo po bližnjici naravnost čez zamrzneno petelinsko jezero. Sredi jezera se jim led udere, in vsi potonejo. Ostali varuhi so zapustili nesrečno vas na Vlačnem io se preselili, — jedni pravijo, da v Koče, drugi, da na .Jurišiče. Tako se glasi pravljica. Lepa zelena, travnata glava svetotrojiške gore, katera je nižje obraščena tndi z grmovjem, mrgoli na praznik presv. Trojice pobožnih romarjev, ki hodijo na zračno višavo častit presv. Trojico, dasiravno je cerkev onda že davno brez strehe in večinoma v razvalinah. Tikoma pod vrhom stoji še cerkveno zidovje, katero je videti s prostim očesom iz doline. Cerkev je obrnena pravilno proti vzhodu. Sprednji kor, dolg in širok po 8 5 metrov, je obokan na tri ladije, a tu in tam se že sveti skozi razpokani obok. Slebri so visoki po 1*73 metrov brez podnožij in glav. Spodnja cerkev je bila ravno tako široka in obokana na tri ladije, toda obok in stebrovje leži vse križem po tleh. Dolga je 9 4 metrov, torej le malo daljša od sprednjega kora. Srednja ladija sprednjega kora je široka 3 94 metrov, ravno tako dolg je prag, — stopnjica — ki vodi iz dolenje cerkve v kor, iu širok 53 centimetrov, lep kam«-n samec — iz jednega kosa. Med ljudstvom se pripoveduje, da so ta težak kamen na sv. Trojico iz Osojnice peljali Lenčajevi voli iz Nemške vasi. Tudi drugo rezano kamenje kaže, da je bilo lomljeno v Osojuici. Lepi, umetno izdelani altar presv. Trojice stoji zdaj v farni cerkvi »lavinski na ženski strani. Na severo- Priloga 1*25. žtev. „Slovenca** dn6 3. ]uiii]a 1890. fVArlnia /4rii iTla/la OA m ukaz, da se ne smejo vršiti procesije zadnje tri dui pred vuebohodom iu ua sv. Bešnjega Telesa dan več po javnih ulicah in prostorih. Svoj ukaz je ukrepila uprava s tem, da se niso baje že trinajst let nikake procesije vršile. Proti temu ukazu se je pritožil tamošnji prošt Baczkovski. Od višjih oblastev )e prišlo policijski upravi povelje, da mora dovoliti procesije križev teden, na sv. Bešnjega Telesa dau in prvo nedeljo potem. Itim. Kakor poroča „Unitii Cattolica", po-vzdigneni bodo naslednji prelatje v prihodnjem kon-zistoriji za kardinale: Msgr. Vincencij Vannutelli, titularni nadškof sardeški in apostolski nuucij v Lizaboui, rojen dne 5 decembra 1836. I. v Gena-canu, v škofiji palestrinski. Postal je najprvo auditor pri sv. Stolu, 1880. leta nadškof, apostolski delegat in patrijarhalni vikar v Carjigradu. Leta 1883. je šel kot zastopnik Nj. svetosti v Moskvo h kronanju carja Aleksandra III. Na to je bil imenovan za nuncija lizabonskega. — Msgr. Sebastijan Galeati, nadškof ravenski, rojen v Imoli dnč 18. febr. 1822. I.; svojo mladost je preživel v Rimu, postal doktor obojega prava, mašnik in generalni vikar akvapen-dentski, kanonik v Imoli, 1886. I. škof maceratski in toleutinski, 1887. I. nadškof ravenski. — Msgr. Caspar Mermillod, škof lausanne-genfski, rojen dne 22. septembra 1824. 1. v Karougu v kantonu Genf; I. 1864. je postal titularni škof hebronski in imenovan bil za apostolskega vikarja genfskega. Ko ni bilo več tega sedeža, premeščen je bil v Lausanne-Genf 8 sedežem v Freiburgu. — Msgr. Albin Dunajevski, knez in škof krakovski, brat avstrijskega finančnega ministra dr. Julijana Dunajevskega; roj. je bil dne 1. marcija 1817. 1. v Stanislavu v Galiciji; bil je papežev hišni prelat in opravljal različne častne službe, 1. 1879. pa je bil izvoljen za škofa stanislavskega. — Gotovo navdaja vsakega zavednega Slovenca veselje, da bode povzdignen imenovani Slovan do visoke cerkvene časti. Italija. Italijanski hsti omenjajo zadnji čas posebno pogovora nekega rimskega časnikarja z novim francoskim poslanikom. Poslanik je poudarjal, da veseli Francijo italijansko-afriška politika, kajti Francija je prepričana, da bode neutralizovanje sueškega kanala mogoče le tedaj, ko bode več evropskih držav imelo posestva ob Rudečem morji. Franciji bi bilo tudi prav, ko bi Nemčija imela deželo tostran „solznih vrat" (Bal-el-Mandeb). Izvrstne razmere, ki vežejo sedaj Francijo in Italijo, omogočajo rešitev najtežjih vprašanj, tako n. pr. tuniško vprašanje. Odkritosrčno je izrazil svojo željo Crispiju, da naj opusti italijanska vlada afriške kapitulacije. Crispi mu je odgovoril, da bode odločilo to javno mnenje. Na to je omenil francoski poslanik, da so zakrivili največ časniki, da je bila zavladala taka mržnja med obema narodoma. I francosko časnikarstvo je že uvidelo, da so bila zgolj strašila, ki so zapeljala francoski narod k sovraštvu do Italije. Jednako se godi sploh med francoskim narodom. Še dve leti bodo veljale dosedanje kupčijske pogodbe v Evropi. V tem času se morajo stare prijateljske vezi med Italijo in Francijo toliko ukrepiti, da ne bode dvomil državnik, ki bode onda imel odločilno besedo, kaj je za Italijo bolje, ali nadaljevati dosedanji položaj, ali dati drugo mer svoji evropejski politiki. Italija bode gotovo spoznala, kje so njeni pravi interesi, ter se pridružila svoji latinski sestri. — V Rimu se je razdelila v zbornici te dni zelena knjiga o Etiopiji. Zanimivi so v njej odgovori, s katerimi so evropske države pripoznale italijansko - etiopijsko pogodbo, vsled katere bode Italija zastopala v diplomatiških zadevah Etiopijo. Vse vlade so odobrile ta razglas; izjemo je naredila samo ruska vlada, ki si je dovolila nekaj opazek, v katerih so označeni pridržki pravic turške vlade do dotičnih pokrajin. Italijanska vlada je opomnila, da ni imela turška vlada sama ničesar proti imenovani italijansko etio-pijski pogodbi. Sploh pa nima turška vlada nikake pravice do Etiopije, oziroma Abesinije, ker ni bila ta dežela nikoli zavisna od turškega cesarstva. Španija. Komisija za socijalne preosnove se je razdelila v pet podkomisij, da laglje in hitreje izvrši svoj nalog. Vsaka izmed njih mora reš ti jedno naslednjih vprašanj: 1. Zboljšanje delavskih stanovanj; 2. policijsko nadzorstvo in zdravstvo v delavnicah; 3. varstvo proti ponarejanju živil ter proti krivični meri in vagi; 4. pospeševanje društev in medsebojne pomoči; 5. osnova mešanih nadso-dišč za razsodbo med prepirajočimi se delalci in delodajalci. Z zadnjim vprašanjem se je dotična komisija že mnogo pečala. Delo gre tako vspešno naprej, da ne bode dolgo temu, in komisija bode predložila zbornici postavni načrt, ki se tiče tega vprašanja. Mnogim soudom je komisija zaukazala, naj natanko pretresajo in preudarjajo prošnje, katere so poslali zastopniki delavskih krogov velikih španskih mest dotičuim oblastvom. Portugal. Kakor se poroča listom, provzročuje Portugalsko Angliji v vprašanji metropolitanske oblasti nadškofa v Kalkuti največje težave. Brani se namreč, oddati metropolitansko pravico v Goi. Propaganda si prizadeva, sporazumeti obe državi s tem, da obeta Goi častno mesto, Kalkuti pa jurisdikcijo. — Portugalska vlada ima pravo smolo v Afriki. Listi poročajo namreč, da je več pokrajin v Ben-gueli (Zapadna Afrika) vstalo zoper portugalsko vlado. Tamošnji prebivalci so prepodili Portugalce; vojaški guverner Silva-Porto se je ustrelil, ko so bile njegove čete premagane in so ga zapustile. Prodiranje pod kapitanom Conceirom so domačini popolnoma zaprečili in uničili; kapitan je bežal s svojimi zma-ganimi četami v Kakondo, kjer pričakuje pomoči od generalnega guvernerja. Prejšnji minister Carvalho je imenovan za generalnega nadzornika afriških naselbin, in izročena mu je popolna preosnova naselbin. — Naselbine imajo dobre, pa tudi slabe strani. Koliko sitnostij imajo Francija, Portugal in druge države s svojimi naselbinami, bere se vedno po časnikih. Izvirni dopisi. iz Šmihela pri Pliberku, 31. maja. Naša veselica se je sijajno vršila; moremo reči, da je to bila veselica slovenskega Korotana. Vdeležilo se je namreč razven 11 duhovnikov obilno kmetov iz bhž-njih in daljnih krajev. Videli smo kmete s Tolstega Vrha, Kotel, Libelič, Svabeka, iz dobrolske, klo-baške, št. lipske fare, celo daljno Jezero je nam odposlalo štiri vrle narodnjake. Da se je okolica vdeležila, se samo razume. Govorili so samo kmečki govorniki in to tako spretno, da se je očitno pokazalo, da je naše ljudstvo bistre glave, a ne tra-parsko, kakor naši nasprotniki trobijo. Posebno omenim kmeta Jurija Reš a p. d. Brenerja na Blatu in nekdanjega župana, kateri je uam na roki svetega pisma jako lepo razložil ljubezen do našega naroda. Kmečki govornik iz Preval je izvrstno posvetil naše »bauernbundarje" in naše razmere na Koroškem. Gosp. Franjo Dular, živinski zdravnik iz Beljaka, je podučil naše kmete o boleznih živine in ozdravljenji, kakor tudi o takozvanih cesarskih napakah in postavah pri kupu in prodaji živine. Vsi pričujoči 80 mu za to zelo hvaležni in prosimo, da še naprej prihaja naše pouka potrebno ljudstvo poučevat. 1 Sklenili smo tudi, da se pri vsakem shodu naše podružnice koristen pouk pridene, tako bodo naše podružnice ljudske šole v narodno-gospodar-skem oziru. Naj nas tudi drugi posnemajo. Petje je izvrševal naš vrli moški zbor in je združen z godbo navduševal občinstvo, tako da smo bili vsi židane volje. Vrhunec vsega pa sta bili gledališki predstavi: »Berite „Mir" in »Svojeglavneii", veseloigri v enem dejanju. Igralo se je jako spretno, akoravuo so imeli naši kmečki igralci komaj 14 dni za pripravo, tako da tujci niso hoteli verovati, da bi to bili domači ljudje. Mislimo, da govorimo iz src vseh, ako jim tukaj za njihov trud iskreno zahvalo izrečemo. »Berite Novice", pa za naše razmere prirejeno pod naslovom »Berite »Mir" navdušilo je nas za našo narodnost. Burno odobravanje je zašumelo po lepo okrašeni dvorani, ko je dr. Dragič svojo narodno zavest izražal in posebno, ko je omenil zaslug našega nepozabnega vodje Andreja Einspielerja. In ko se je na konci igre dokazala ravnopravnost slovenskega jezika in je Kratki moral priznati, da je podlegel, da se v uradih morajo sprejemati slovenska pisma iu slovensko uradovati, vskliknili 80 vsi radostno: Živeli Slovenci I »Svojeglavneži" so vzbudili veliko smeha in marsikateri pričujočih je vprašal svojo ženo, češ, ali si tudi tako svoje-i glavna? i Neradi, jako neradi smo se razšli, še-lo poli-' cijska ura je nas iz dvorane spodila. Zdaj se pa po vseh krajih našega ljubega Korotana o tej veselici govori, češ, to je bilo lepo, lepše kakor ženitnina, in to je pri našem oratarju veliko. Na konec pa imam še veliko prošnjo. Naši igralci so že večkrat pokazali, kako so vneti za svojo nalogo, pa treba se jim vojskovati z velikimi težavami. Prvič bi radi nov oder, ta, katerega imajo, je premajhen in potem le posojen; drugič manjka njim garderobe in drugih priprav in to vse stane denarja. Pa tega nam tukaj zelo primanjkuje, nimamo tu okolu potrebnih bogatinov; prosimo torej slovenske rodoljube, naj nam pomagajo z denarjem ah z gledališkimi pripravami. Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na podružnico sv. Cirila in Metoda v Šmihelu pri Phberku. Dobrotnike bomo ob svojem času v slovenskih listih naznanili. Podjunčan. Iz Ljubljane, 2. junija. O potu čez Reber je bilo v št. 122. veliko povedanega brez pravega temelja. Pisatelj si je ogledal stvar površno in zatorej ni prišel do prave korenine. Ko se iz Rebri pride, je prvo prosto zemljišče res hudo pokvarjeno, pa zakaj, ker odrasli in mali brez vsega strahu razkopavajo in škodo delajo; otroci dostikrat tako razsajajo in kamenje v bližnje vrte mečejo, da jih sosedni prebivalci morajo poditi. In ker se tudi vedno iz gorenje Vonderšmit-eve parcele kamenje usiplje od slabo napravljene škarpe, ali bolje rečeno, razvaline, ni se čuditi, da je spodnja parcela tako razdejana in da ae nd nji ne seje in tudi ne žanje. Kar stezo s stopnicami dalje gori za ovinkom zadeva, je treba dobro pomisliti, kako bi se dalo in moglo stopnice in tlak popraviti; ali je sigurno s kamenjem in z velikim nasipovanjem gramoza stezi zahodni strani cerkve je sled nekdanje cerkovnije, v kateri je bil menda tudi prostor za duhovnike, ki 80 hodili ob shodih k sv. Trojici. Kdaj je cerkev nastala in kako, se ne v^. Ljudje pripovedujejo, da je neki Tonišev gospod iz Gradca moral pozidati tri cerkve, jedno pri sveti Trojici, drugo v Gradci, ki je tudi posvečena pre-sveti Trojici, in za tretjo že ne vedo, kje. Zapisanega se o tem ničesar ne najde, le na onem kame-nitem vrhnjaku od okna, ki leži na tleh pred cerkvijo, je vsekana letnica 1707. Velik shod se je nekdaj vršil v nedeljo presv. Trojice. V matriki slavinske fare od leta 1742 se bere, da je šel v soboto prej po kosilu tednik »na Lonco" — »ascendithebdomadarius sursum inLonza" — ter je opravil onda večernice in izpovedaval. Morda so vrh sv. Trojice tedaj imenovali lonico, ker je okrogel, podoben seneni kopici - lonici. Med ljudstvom zdaj tega imena ni slišati. Drugo jutro v nedeljo so šli za njim vsi drugi duhovniki, kolikor jih je le moglo. Po kosilu so imeli zopet večernice, in potem so se razšli. Obletnica cerkvenega posvečenja se je praznovala tretjo nedeljo po Bin-koštih. Kdaj se je tukaj opustila pobožnost in božja pot, se ne v4 natanko. Pripovedujejo, da so se godile vehke nerodnosti. Blizu pod cerkvijo v sedlu na mali ravnini je bilo plesišče, in kažejo še kamen, na katerem je stal sod. A poleg plesa so se godile še večje nespodobnosti, vsled katerih se je neki jedenkrat pridigar očitno grozil, da se uganjajo na tem božjem potu pregrešnosti in hudobije, katerih ni imenovati; in zaradi tega tukaj ne bode več shodov in svetih opravil. Cerkev je še ostala, in iz Trnja je moral cer-kvenik hoditi vsako soboto večer luč prižigat. Naveličal se je težavne hoje iz doline na visoko goro. Radi bi bili cerkveno streho raztrgali, da bi bila cerkev potem jela razpadati Toda skodle so bile tako trdno in gosto pribite, da se niso dale raz-kopati. »Pojdi in zažgi" — tako je nekdo svetoval. Zgodilo se je, in streha je zgorela. Toda kmalu je prišla božja kazen. Omenjeni svetovalec je zblaznel, in požigalec je zgorel ob nekem požaru v svoji hiši. V mrtvaški knjigi se bere, da so zgoreli dne 15. septembra 1834 v Klenku h. št. 9 F. B..... in njegova žena Marija ter brat Jakob; prva dva sta pokopana v Šempetru, poslednji pri sv. p]liju v Trnju. I Kakor prej omenjeno, pride veliko ljudi prvo nedeljo po Binkoštih še zdaj sem častit presveto Trojico. Shajajo se iz vse Pivke, posebno radi in obilno hodijo Postojnčani skozi gozd in senožeti pod Javornikom in Babo. Molijo v cerkvi ali tudi pod milim nebom litanije, sv. rožni venec in druge molitve; a ob jasnem vremenu se tudi radostno ozirajo proti morju čez kamenit Kras in čiško gorovje. Vidi se odtod čez gozd cerkev sv. Križa pri Ložu in posebno veliko cerkvil po hribih čez Po-stojino in Planino. Ob koleri leta 1855. so neki nameravali spet pokriti in popraviti cerkev iu podpisavali so se za prostovoljne doneske daleč na okolu, celo po Krasu. Tudi zdaj nam je znano še mnogo bogoljubnih Pivčanov, kateri bi radi darovali znamenite svote za to delo. A morda bi ne bilo napačno, ko bi namenjene darove podelili za pozidanje nove cerkve v Trnju, ki je silno potrebna radi tesnobe sedanje. V tej cerkvi je že zdaj stranski altar posvečen presv. Trojici, in v novi bi se ji znal postaviti veličasten j nov altar; ali pa bi se sv. Elija z velikega lahko j na stranski altar umaknil presv. Trojici, katero verni Pivčani posebno hvaležno in pobožno častijo. drugo obliko dati; kolikor je znauo, je ta steza nad visoko škarpo uapravijeua, in če se bode le-ta preobilno obtežavala, zgodilo bi se latiko, da nekega lepega dne zagrmi steza, grič s škarpo iu gorenjo hišo vred v spodaj ležeči vrt. — Kdo bi v tem slučaju potem škodo imel? — Torej previdno in brez dobrega in popolnega ogleda z dotičnimi posestniki ne dalje koračiti! Sploh pa je jako čudno, da ljudstvo ravno na postransko stezo gleda in glavne ceste od sv. Florijana gori pa ne vidi! Ali naj se zaradi dveh hiš, v resnici le ene hiše, mestna občina toliko kliče na pomoč? Da je naprava svetiluiee pod studencem ua Toglu silno potrebna, ne more nihče ugovarjati, ker mnogo ljudstva hodi po temni noči v gostilno k tako zvanemu „Sonnwendhofu''. Iz Prage, 28. maja. (Sv. Norbert in 750letnica založbe premonstratenskega samostana na Strah ove m.) Med nebeškimi vdruhi češke dežele je svetnik, kojemu je najplemenitejši nalog, izročen mu od Boga: da bi obvaroval domovino češko vseh prekucij iu razporov, zlasti občanskih in domačih razprtij. Ta svetnik je sv. Norbert, ustanovnik pri nas najbolj razširjenega reda belih duhovnikov ali premonstratenov. Nazivljan je bil angelj miru v življenji in ostal je tak tudi po smrti. Na svojem zemskem potovanji podelil mu je Bog ta potreben dar: pomirjevati neprijateljske stranke. Kadi tega so predniki naši v burnih dobah 17ega .stoletja vsprejeli z velikim navdušenjem sv. ostanke njegove, ko so bili pretiešeni v središče češke zemlje, v zlato Prago, ter so prosili sv. Očeta, naj se sv. Norbert uvrsti med češke varuhe. In glej: utihnila je na priprošnjo sv. Norberta grozna borba SOletne vojne, potihnili so vsi verski spori na Češkem in po Moravskem. Dolgo 80 spale in počivale vse slične razprtije domače pozabljene v grobu: ^kar v najnovejši dobi zopet poganja seme verskega razkolništva svoje kali. Stare blodnje rijejo zopet na dan in njih učenik (Hu.s) je zopet proslavljen od zaslepljenih ljudij za to, da je nekoč s svojimi privrženci pritiral domovino našo na kraj propada. Kje drugje bi neki našli pomoči zoper denašnje zmešnjave med rodnimi brati, nego pri tem patronu, ki je angelj miru med narodom našim: pri sv. Norbertu! Sveti ostanki njegovi počivajo v stolnem mestu češkega kraljestva, v slovanskem Rimu na krasnem vrhu, češkem Sionu, v kralj, strahovskem samostanu na Mali strani. Sv. Norbert je pa tudi vreden vse proslave kot preslavni svetec: njegovo ime z največjim spoštovanjem izrekajo rodni njegovi kraji porenski in vsa katoliška Francoska; ime njegovo je znauo na Španjskem, razlega se po Belgiji in Nizozemskem iu pozornost nd-se obrača v daljni Angliji. Zlasti je pa omiljeno v prestolnem mestu cesarstva našega, kjer na tisoče dobrotnikov po vzgledu sv. Norberta pomaga zapuščenim sirotkam. Sv. ostanki prenešeni so bili sem stoprav pred pol stoletjem, toda kdo bode učakal prihodnje slavnosti leta 1927? Radi tega se prirejajo romanja, zlasti na sesterski Moravi sem v Prago v 5. in 6. dan junija, kjer bodo slavili spomin sv. Norberta na Strahovem in obiskali romarji grob tega svetca. Vrhu tega pa obhaja dom, koji si je izvolil sv. Norbert v svoj večni počitek: kraljevski stra-hovski samostan, letos svojo 750Ietnieo. Pol osem-stoletja minulo je že od te dobe, odkar so sinovi sv. Norberta dospeli prvikrat v domovino našo, baš 750 let je temu, da je bil založen slavni samostan na Strahovem v Pragi. V tem samostanu počiva marsikak slavni mož tega imenitnega reda. V prvi vrsti je to pobožni Henrik Zdik iz Morave, ki je prvi uvel ta red na Češko in ustanovil samostan, jeden najbolj proslulih naslednikov blagovestnika sv. Metoda, šesti olomuški škof. Ondi je pokopan slavni češki kralj Vladislav, koji je s svojo darež-Ijivostjo prispel v uresničenje Zdikovih namenov: podaril je namreč ta vladar mnogo posestev pre-monstratenskemu redu na Strahovem. Tam gori počiva dalje mož, ki je dožil početek SOletne vojne in za katoliško vero imel mnogo pretrpeti Jan Lo-hel, drugi ustanovnik strahovskega samostana in jeden izmed najslavnejših pražkih nadškofov. Poleg njega spi smrtno spanje vzorni učenec in njemu naslednik v strahovskem opatstvu: Gašpar z Kve-steuberga, ki je z nevarnostjo za lastno življenje prepeljal telo sv. Norberta na Češko. Tam v strahovskem hramu je vložena glava imenitnega grofa, Bogomira Eappenberškega, ki je živel v samostanu kot priprost brat. Pri grobu sv. Norberta položeno je plemeuito srce poslednjega izmed naslednikov sv. patrijarha: Jana Krst. 1' Ecuy, poslednjega opata v prvotnem samostanu premonstratenskega reda ua Francoskem. In pri tem hramu stoluje zdaj kot prvi med rednimi namestniki patrijarha: skrbni oče in vzorni predstojnik vse samostanske rodbine premonstratov, velečastiti g. Stary. In kakor letos verni katoličani potujejo v Rim, da tam oslave stoletnico sv. Gregorija Velikega in pomolijo pri njegovem grobu, isto tako potovali bodo severoslovauski bratje v Prago, koja se nazivlje severni Rim, da obiščejo slavni samostan, ki praznuje spomin tričetrttisočletja svojega obstoja, da zahvalijo Boga pri grobu sv. ustanovnika belega reda za vse dobrote, koje je poslal našemu narodu s posredovaujem teh redovnih duhovnikov in vseh vzornih sinov sv. Norberta. Iz-pod Žalostne Gore, 1. junija. Kdo bi se ne veselil lepih binkoštnih praznikov v najlepši pomladi? Marsikdo ugiblje, kam bi se obrnil te dni. Jedni so se odpeljali v Postojino, drugi ua prijazno Gorenjsko. Jaz pa sem se pridružil trumi božjepot-nikov na Žalostno Goro pri Borovnici. Bilo je ljudi tukaj iz raznih krajev, ki so prišli prosit nebeško Kraljico pomoči. Po prvem sv. opravilu se usedem pod lipo, vzamem v roko daljnogled in zrem po široki okolici. Pridruži se mi neznan mož iz Ljubljane, na katerem se je takoj videlo, da ne pozna samo številk na dimniku. Razgovarjala sva se mnogo o ljubljanskih razmerah. Pojašnjeval mi je mnogo dogodkov za časa zadnjih mestnih volitev ter ostro obsojal osebne napade z radikalne strani, katere mora obžalovati vsak trezen človek. Gospodje v Ljubljani mislijo, da ne razumemo te radikalne politike, kateri so merodajni osebni nameni. Dobro poznamo razmere in vemo, kje je luč in kje senca. Razsodnih ljudi prepričanje pa je, da se vsaka pretirana stvar sama uje. Gled^ nameravanega deželnega gledališča pa je moja misel, da se s tujo roko morejo tudi gadje loviti. Z Dobrove, dne 29. maja. (Vsakega nekaj.) Med pretečeno zimo in ob začetku letošnje pomladi je tukajšnja šolska mladina kaj pridno in hvalevredno zatirala „glogovega belina"; od dn6 21. januvarija pa do dne 13. aprila t. 1 znosili so naši pridni šolski otroci v šolo nič manj nego 30 kilogramov in 460 gramov „belinovih zapredkov". Za mali drobiž gotovo nepričakovano veliko! Med „malim tednom" začele so male gosenčice lezti iz teh zapredkov; površje nabranega kupa bilo jih je kar nasuto. Ta gomazd pokazala se je marsikomu odraščenemu, ki prej ni hotel verjeti, da bi se v tem suhem listji še kak škodljivec mogel nahajati. Vsak tak se je na lastne oči prepričal, da je bila trditev njegova ničeva, in marsikdo se je še le potem ob zadnjem času požuril, svoje drevje rešiti požrešneža. Prav veliko te grdobije pokončali so pa šolski otroci tudi sproti doma. V šolo donešeni „belinovi zapredki" posmodili 80 se potem o pravem času vpričo šolskih otrok. Nič manj hvalevredno pokončavali so šolski otroci tukaj tudi majevca. Tudi velika večina posestnikov je po fari letos znano postavo o zatiranji škodljivega mrčesja kaj strogo izvrševala. A pri vsem tem, ker premalo število koristnih ptičev in človeška roka vsega obrati in uničiti ue more, bile bi letos „glogove gosenice" še strašno škodo lahko napravile. A prišlo je drugače. Izredna toplota ob zadnjih marčevih dnevjh izvabila je male belinovce večinoma iz njihovih zimskih zapredkov, a močna slana jih je potem ob prvih aprilovih dnevih brez usmiljenja pomorila. In tako je božja pomoč dognala, kar drobni ptički in zavedni posestniki sami doseči niso mogli. Naša šola ima v tekočem šolskem letu že štiri posebne dobrotnike zabeležene v svoji kroniki: Prvi, ki pa noče, da bi se imenoval, naročil je šoli za letos ,Vrtec" iz lastnega žepa. Slavni deželni odbor kranjski poslal je sem več odtisov „Navodilo o pokončevanji škodljivih mrčesov", kar se je razdelilo med ponavljalce naše; bili 80 tega zelo veseli. Slavno C. kr. gozdno nadzorništvo kranjsko nakazalo in poslalo je brezplačno le-sčm 5000 sadik raznih vrb-pletaric iz c. kr. osrednje državne drevesnice pod Rožnikom. Slavna „Narodua šola" prepustila je brezplačno zavitek šolskega blaga našim ubožnejšim učencem, kateri je bil sem po naključji došel. Vsem tem milim in blagim dobrotnikom plača Bog stokrat! Vrbove sadike — 4700 na številu — posadile 80 se na nov nasip ob vodi Gradašici tam pod Mal-j narjem; pri tem praktičnem delu sodelovali so spo-1 sobni šolski dečki in nekoliko odraščenih; 300 vrhovih količkov posadil je pa vrli gospodar Bojt iz Švice na neki breg. Vrbe so do danes večinoma pognalo že nad tri decimetre dolge poganjke. Ako Bog dd, da se brez posebne nesreče tudi dobro vkoreninijo, dajale bodo sčasoma lepo množino šibic za razno domačo potrebo, oziroma tudi za prodajo; a voda Gradašica pa potem na onem mestu tudi z lepa ne bode več svojih bregov preplavljala. Povelikonočno deževje nas je pa prav pošteno zadrževalo pri praktičnih delih na šolskem vrtu. Letošnje cepljenčke posadili smo še le prve dni meseca maja t. 1. Do danes so vsi od prvega do zadnjega prav lepo ozeleneli in dobro pognali. Sadno drevje sploh je tukaj močno cvetelo, a ob zelo neugodnem vremenu — s prav malimi izjemami. Pri vsem tem pa posamezne sadne vrste obetajo še precej dobre letine. Vse drugo žito po polji in travnikih pa lepše biti ne more, nego je sedaj; le dobri Bog naj d4 ugodnega vremena in naj ga varuje ledenega zrnja, pa bode zopet po trudapolnem delu in obilnem znoju marljivi ratar enkrat vesel. Med preje pretečenim tednom bili so se v raznih vas^h tukajšnje fare kar nemudoma prikazali „drobci"; zbolelo je bilo vsega skupaj 12 otrok. Zginili so zopet za kakih 10 dni nenadoma; včeraj so se zopet v eni hiši pokazali, kjer sta dve deklici oboleli. Lepe šmarnice praznujejo se tudi letos tukaj po stari navadi vsak majevi dan prav spodbudno. Stara kapela na tukajšnjem farnem pokopališči bode se vsa radikalno prenovila, a v farni cerkvi pa naredila lepa kapela lurške Matere božje. Delavci došli 80 pretečeni teden. Zdravstvo sploh more se tukaj za sedaj še prav povoljno imenovati. Saj se pa brez boleznij tudi prav lahko izhaja. Dnevne novice. (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista je zaplenilo c. kr. državno pravdništvo zaradi dopisa iz Celovca o učiteljih gled^ na versko šolo in narodne razmere na Koroškem. Današnji list ima pol pole priloge. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca maja je vložilo 358 strank v mestno hranilnico ljubljansko 114.377 gld, 99 kr., vzdignilo pa 136 strank 62.058 gld. 37 kr. (Nenavadna cerkvena svečanost) vršila se je včeraj zjutraj od osme ure nadalje v kapeli svetega Jožefa v tukajšuji hiralnici. Sprejele so namreč slovesno sv. krst mati in dve hčeri doslej židovske rodbine Griinfeld. Cerkveni obred opravil je župnik šempeterski č. g. M. Malenšek, takoj na to pa je daroval sv. mašo č. o. Franc Sajovic S. J., ki je katehumene poprej podučeval v verskih resnicah. Med svetim opravilom podelil jim je prviii zakrament sv. Rešnjega Telesa. Ob enajsti uri pa so ekscelen-cija prem. g. knezoškof vsem trem podehli zakrament sv. birme v svoji domači kapeli. Pri tej redki slovesnosti navzočih je bilo več gospa in gospodičin iz tukajšnjega dobrodelnega društva krščanske ljubezni, katerih nekatere so sprejele blagovoljno tudi botrstvo pri krstu in birmi. Vsi navzoči so bili vidno ginjeni pri tej redki slovesnosti. (Ubežniki iz ljubljanske moške kaznilnice na Gradu.) Danes zjutraj kmalu po peti uri so jo popihali trije kaznjenci z Grada, iu sicer: Primož Prelovšek, Ljubljančanom znani zločinec, dom4 iz Trzina, star 22 let, ki je bil leta 1888 zaradi mnogih tatvin obsojen na osem let težke ječe; dalje Jožef Rab ne, star 28 let, iz Vogelj v kranjskem okraju, obsojen leta 1887 na sedem let težke ječe zaradi tatvine; in France Odlazek, star 21 let, iz Polšnika pri Litiji, leta 1889 obsojen zaradi tatvine in vlačugarstva na osem let težke ječe. Okrog polšeste ure zjutraj so bili kaznjenci iz svojih spalnic odvedeni v delavnice. Ubežniki so bili krojači in so z druzimi morali po dvorišču na svoje delo skozi vežo, ki vodi h kaznilničui kapeli. Na koncu veže so trdna vrata, zaprta s tremi ključavnicami. Skozi ta vrata se pride v veliki stolp mestnega požarnega stražnika, in od tu po odprtih stopnjicah na prosto. Imeli so ponarejene ključe, zaostali so za svojimi tovariši, skrili se za tkanino v veži na-kupičeno, odprli vrata s ključi in čli neopazovani na prosto, noseč v rokab posode, kakor da bi šli Da delo, V njihovem spremstva je bila neka pri-prosto oblečena ženska. Ta navadni prizor je menda stražo premotil, da ni zadržala ubežnikov. Vsi trije 80 nevarni tatovi, torej pozor! (Občni zbor meščanske vojašnice ljubljanske v Trnovem) vršil se je v nedeljo ob 11. uri v magistratni dvorani. Od 246 soposestnikov meščanske vojašnice bilo je navzočih le 23. Vodja g. J. N, Ho rak prične zborovanje z naznanilom, da je denarno «tanje meščanske vojašnica ugodno, kajti v blagajnici je, dasi ni nikakega dolga, še 1550 gld. gotovine in meSeca septembra boda drištvo dobilo drugi najemni obrok od strani vojaškega erarja v znesku 1120 gld. Vsled dobrega denarnega stanja nasvetuje vodja g. J. N. Horak, da se, kakor za I. 1889, tudi za leto 1890 vsem solastnikom meščanske vojašnice izplača za vsacega na vojašnici zavarovanega vojaka 2 gld., kar soposestniki odobri. Vodja g. J. Horak naznani potem, da se bode v smislu sklepa današnjega dostavljati pričel denar vže prihodnji teden vsem soposestnikom vojašnice. Sklep računa za 1. 1889 kaže dohodkov 4342 gld. 2 kr., troškov samo 4 gld. 8 kr. manj, kateri so ostali koncem leta v blagajnici. Troški la name-ščevanje vojakov povrnjeni soposestnikom vojašnice znašali so 1403 gld. 78 kr. G. Begali graja, da se preveč izda za vzdržavanje poslopja vojašnice, naj bi se delalo le, kar je neobhodno potrebno, čemur pritrdi tudi hišnik Seemann. Todja J. N. Horak odgovori, da v tako velicem poslopji, kjer stanuje tolika množina ljudi, treba je zmirom poprav, kajti kar se eno leto opusti, podvojeno je treba drugo leto nadomestiti, kar prizadeva le še večje troške. Stedi ravnateljstvo itak na vse strani, a zmirom prihajajo od strani vojaške_'a poveljništva nove zahteve, katere mora vod.stv > vsaj deloma uslišati, kajti sklicujejo se ti gospodje v eno mer na to, da so bili v druzih mestih preju in tam so njihovim zahtevam dosti bolj ustrezali ko v Ljubljani. Potem poroča dr. Stare v imenu pregledovalnega odseka o računskem sklepu za 1. 1889 iu naznani, da se je isti popolnem v soglasji s knjigami našel, na | kar ga občni zbor odobri. Pred volitvijo peterih članov vodstva omeni vodja J. N. Horak, da s« ' člani vodstva jako pičlo vdeležujejo razpisanih Sej, tako da te niso sklepčne. Pravijo pa ti gospodje odborniki, da nečejo delati tlako bogatim hišnim posestnikom. Vodja Horak misli, da bi se delovanje | pospešilo, ako bi se odbornikom plačalo za vdeležbo j pri vsaki seji 2 gld. G. Begali se temu odločno j protivi, kajti odborništvo je častna stvar. Gospod ' Oroslav Dolenec aasvetaje, naj bi se nagrada j Todje, ki ima tolike peita z vojašnico, od 100 gld. povikšala na 150 gld. Tem predlogom se zo^ek odločno protivi g. Begali, češ, da je hotel itak predlagati, da se remuneracija zapisnikarja |od 50 gld. »krči na 20 gld. ali pa popolnem izbriše. Zapisnikar g. Lachainer izjavi, da se on za svojo osebo odpove vsaki remuneraciji. Vodja g. Horak naglaša, da on ni prosil iu nagovarjal nikogar za zvišanje remu-neracije svoje, dasi ima dovolj posla in troškov, katere mora sam poplačati, ki pa niso zapisani v nobenem rajonskem sklepu. A njega tolaži zavest, da je zmirom pošteno posloval t meščansko roja^nico; ko je fsto prevzel, bila je v jako slabem stanju in prejšnji vodja ukradel je bil iz blagajnice 5250 gld. Danes pa je meščanska vojašnica v dobrem stanju, veliko razširjena, brez vsacega dolga in ima še premoženje, da se soposestnikom izplačujejo za Bsstanje-Tanje vojakov od osebe po 2 gfd. Predlog za pe-,višanje nagrade vodji se potem odkloni. V vodstvo se izvolijo gospodje: Oroslav Dolenec, Avg. Drelse, Alojiij Kajzel, Fran Jakopič in Gašpar Aehtschin. V pregledovalni odsek gospodje: dr. Stare in stotnik Karol Spinar; na to se zborovanje sklene. (Umrl) je v Trstu t soboto v svoji pisarni za mrtvoudom znani predsednik veteranskega društva, g. Baecke-Schriider. Hil je sicer Nemec, toda priljubljena oseba in neustrašen nasprotnik irreden-tovcev. V spominu je še njegovo odločno postopanje za časa tržaške razstave, ko se je na korzi razletela bomba, ubila jednega dečka in ranila več o.seb. Cesar je odlikoval pokojnika i redom železne krone. (Kresovi prepovedani.) Starodavna slovenska navad« je, da na kresni večer zažigajo kresove. Te navade so no držali tudi triiafki okoličani. Laški magistral v Trstu pa je že pred štirimi leti izda! prepoved, katero ponavlja vsako leto ter preti s kaznijo 10 do 200 gld. (Z Goriškega) se nam poroča: Huda nadloga vznemirja to pomlad nekatere občiue, namreč živalska steklina. Dn^ 20. februvarija se je klatil stekel pes po vaseh za sv. Goro. Ogrizel je nekaj ljudi in živine. Enake nesreče so se pripetile v Tolminu. V Oepovanu pa so ubili tri stekle lesice, ki to oklale več ovac, katerih ena je poginila. V Grgarju pod sv. Goro je dn^ 21. maja stekel vol, katerega je bil dne 20. februvarija ugriznil stekel pes. Goriški živinozdravnik je nekda izrekel sodbo, da je vol poginil za vraničnim prisadom, ljudstvo pa trdi, da je cepnil za steklino, ker je grizel okolu sebe iu sploh kazal znamenja stekline. Ljudje so v strahu, akoravno doslej pri njih še ni slabih nasledkov. V Tolminu ogrizene zdravi tamošnji zdravnik po svoji metodi, ogrizeni v Grgarju pa so šli iskat pomoči v Staromesto na Beneškem. (Na Tirolsko) se je včeraj odpeljal preč. gosp. provincijal o. Plači d Fabiani kot namestnik generalnega ministra reda sv. Frančiška o. Alojzija Parme v Bimu. Obiskal bode samostane pokrajine sv. Leopolda, ki obsega Tirolsko, Koroško, Solno-graško. Gorenje Avstrijsko, Srednje in Gorenje Štajersko. (Goriški mestni zastop) je v seji 28. due maja soglasno sklenil, da se na dan poroke nadvojvodinje Valerije razdeli med dve ubogi deklici 100 gld., kar naj S8 ponavlja vsako leto ob obletnici. Dalje je zbor potrdil zadnje izvolitve. Pred sejo se je odpovedal odbornik N igri s. Ta odpoved se čudno tolmači po mestu, (Imenovanje.) Gosp. Peter Gilly ml., doslej poštni in brzojavni odpravnik v Višnjigori, je imenovan za C. kr. poštarja v Kropi. (Plemenit dar.) Deželni poslanec g. Josip Gor up je podaril stradajočim v postojnskem okraju 500 gld , katere bode razdelilo c. kr. okrajno glavarstvo. (Trgovski pomočniki in krajša delavna doba.) V dobi občnega gibanja glede boljše plače in napora v dosego krajše delavne dflbe vseh delavskih vrst, bilo bi krivično, — molčati v tem oziru tudi o trgovskih pomočnikih in ne razpravljati njih položaja ter tak6 opozarjati merodajne kroge, naj usli-šijo opravičene zahteve trgovskih pomočnikov. Pritožba trgovskih pomočnikov povsem zadeva jedino le predolgo delavno ddbo. Slednja traja 12, 13, da celo 14 ur. Ako se uvaža, da detailer, v čegar prodajalnici je ta dolga delavna ddba običajna, posreduje samo izmenjo blaga med producenti in konsu-menti, torej je ne izgotavlja ter nobenih cen ne ustvarja s svojim delom, je torej jasno, da cene niso nič oškodovane, ako se vrši to posredovanje med producenti in konsumenti samo med 9, k večemu lOaroo ddbo, in ne, kakor je zdaj običajno, v 13. aii 14. urah. Ta dolga delavna doba ohranila se je povsem vsled jednostranskega zastarelega nazora mnogih trgovcev, češ, da s tem pokažejo svojo trgovsko spretnost i o veselje do svojega poklica nasproti vnaniemu sveta, da je dobro, čim dlje je moči imeti svoje prodajalnice kupuvajočemu občinstvu odprte. O kaki konkurenčni nevoščljivosti še misliti ni, ker z jednotno postavno zapiralno uro, kakor zdaj ob nedeljah opoludne, zaprečena je vsaka prodaja. Za koliko odstotkov bi se pa tudi mej trgovinskimi pomočniki skrčih> število bolnikov, ki zdaj uporabljajo svoje bolniške blagajnice, ko bi imeli dosti časa, da se telesno spočijejo od težavnega dnevnega dela! Kako bi pa tudi trgovski pomočnik lehko popolnil svojo doslej toli karano neizobraže-nost, kako bi lehko bolje izvrševal sroj poklic m ustrezal zahtevam svojega šefa, da bi imel primernega časa bistriti svoj um. Kako bi pa tudi ože-njeni trgovinski pomočnik mogel bolje skrbeti za svojo rodovino in vzgojo dece, da bi imel v to svrho dosti časa. Vsi razlogi, bodi-si s stališča po-slujočega, bodi-si s stališča šefov, kojim bi večji počitek samo koristil, govore za krajšo delavno ali poslovno dobo. Maribor nam je pokazal pot prvi, in čuje se že tudi o vzajemnem postopanji šefov in poslujočih glede tega vprašanja tudi po drugih mestih našega cesarstva. Posnemajmo to in jim sledimo, koji so to zadevo sprožili ter dajmo dober vzgled onim, ki bodo gotovo korakali za nami. J. W. (Delavsko zavarovanje.) Dne 80. maja je imel odbor delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu sejo, v kateri je sklenil, da se nastavita uradnika Karol Colcuc in Anto Krelja. Delavcu Blažu Pivcu, ki se je ponesrečil v predilnici v Litiji, so dovolili podporo. Načelniku dr. Grafu so določili 1000 gld. remuneracije, katero pa je podaril pokojninskemu zakladu uradnikov zavoda. (Odbor ,Slovenskega pevskega društva") ima dne 8. junija ob 11. uri dopoldne v ptujski čitalnici svojo redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika zadnje seje. — 2. Poročilo predsednikovo o pripravah in stanju velikega koncerta. — 3. Odškodnina društvenemu kapelciku; določitev krajev in časa glavnih vaj. — 4. Bazno-vrstnosti. — K tej odborovi seji se vabijo tudi vnanji odborniki s prošnjo, da se je gotovo, če ne osebno, pa vsaj pismeno vdeleže. (V upravni odbor) zaveze slovenskih učiteljskih društev so bili na dragem občnem zboru v Celju izvoljeni gg.: Dr. Bomih, meščanski učitelj v Krškem (predsednik); Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirju in J. Bavnikar, nadučitelj v Litiji (namestnika); J. Lap a j ne, ravnatelj v Krškem (blagajnik); A. Gradišnik, učitelj v Hrastniku in J. SUnc, učitelj v RideČah (tajnika); M. Ne rat (vrednik društvenemu glasilu); A. Brezo vnik, učitelj v Vojniku; J. Kocbek, učitelj na Bečici; J. Porekar, nadučitelj v Humu; V. Bi b nikar, nadučitelj v Dol. Logatcu; L. Jele-nec, nadučitelj v St. Juriju pri Kranju; A Vr-tovec, učitelj-voditelj v Tolminu; J. Kante, uči-telj-voditelj v Sežani; J. Med vešček, učitelj v Opatjem Selu. (Prevoz orožnikov po železnici.) Trgovinsko ministerstvo je izdalo naredbo, v kateri se nalaga vsem železnicam dolžnost, da prevažajo orožnike z brzovlaki in tovornimi brezplačno, ako se vozijo v nevarne kraje iz službenih vzrokov. (Nova pošta) se bode otvorila v Brušuicah ua Dolenjskem, ki bode imela zvezo z Novim Mestom. (,Ceska Straž") je v svoji zadnji številki v listku priobčila obraz: ^Bolnikova smrt" (Kmetska smrt). Slovenski spisal Janko Kersnik, prevela Julija Novakova. (»Učiteljski Tovariš") ima v 11. številki naslednjo vsebino: Prof. Orožen: „0 zemljepisnem pouku". — Št. Primožič: „Osnova novih pravil vdovskega društva in učiteljstvo na Kranjskem— Prof. Cuček: ^Slovenski del učnih načrtov za ljudske šole na Primorskem". — L. Stiasnj: „Nekaj črtic iz šolskega življeuja v Kamniku v minolih stoletjih'. — J. Marn: „Knjiga Slovenska". — .Ukazi in odredbe šolskih oblastev". — Književnost. — Dopisi. — Vestnik. (Vojaške takse.) C. kr. finančno ministerstvo je v dogovoru s c. kr. ministerstvom za deželno brambo, dovolilo velike polajšave glede pobiranja vojaških taks od revnejših oseb, posebno delavcev. Med drugim je dovolilo, da se opusti sodniško iz-tirjanje treh najnižjih tarifnih vrst po 3 gl., 2 gl. in 1 gl., ako je bilo brezvspešno politično iztirje-vanje. (Telefon v Gorici.) C. kr poštno vodstvo namerava v Gorici narediti telefonsko postajo združeno z brzojavom, ako so oglasi toliko naročnikov, da se pokrijejo troški. (Iz Kopra) se nam poroča: Gospica Marijana Majer, začasna učiteljica v Kanfanaru, je napravila sposobnostno skušnjo za ljudske šole s hrvatskim, laškim in nemškim jezikom. Imenovana je Posavka iz Dola ter naredila zrelostno skušnjo na pripravnici v Brnu s češkim učnim jezikom. (Na Žalostno goro) pri Borovnici je prišlo letos o Binkoštih jako veliko božjepotnikov. Izvrstne prepovedi je imel oba dneva zjutraj borovniški častiti gosp. kapelan. (Raspisana) je učiteljska služba na dvorazredni dekliški šoli v Kočevju z letno plačo 400 gld. Prošnje do konca junija. Telegrami. Dunaj, 3. junija. Občni zbor avstro-an-gleške banke je sklenil, da se pravila spo-polnijo glede eskomptovanja varantov od avstro-ogerske banke. Za glavnega svetovalca je izvoljen Huttersasser, za ravnateljstvo v Budimpešti Gillming. — Cesar je bil zjutraj v taboru pri Brukn ter nadzoroval armado. Spremljali so ga nadvojvoda Viljem, voja.ški atašeji nemški, angleški, francoski, italijanski, ruski in ameriški. Oesar se je. pohvalno izrazil. Praga, 2. junija.*) Cesarski namestnik je odgovoril na mladočeško interpelacijo zaradi nepostavnega postopanja vojakov pri delavskih nemirih v Njfanih: Delavci so pretili ter se niso hoteli raziti. Slišali so se klici: Vojaki ne smejo streljati. Častnik jih je svaril, pa so ga zasmehovali ter so spustili proti vojakom. Med mrtvimi in ranjenci so bili tujci. Jeden težko ranjenih je priznal, da so nameravali ropati. Vojaški poveljnik je pravilno postopal, kar priznajo vsi merodajni krogi. Dalje ni res, da so prej streljali na delavce z revolverji. Politična oblast ni nič pregrešila, ker je večkrat svarila delavce. Vsled vedno rastočih nemirov mora državna oblast postopati z vso postavno strogostjo, da vzdrži red in brani mirne državljane in njihovo imetje. Monakovo, 1. junija.*) Princ regent je imenoval pohcijskega načelnika dr. pl. Miillerja za naučnega ministra, ministra za notranje stvari, barona Crailsheima za ministerskega predsednika, sprejel ostavko ministra Lutza. kateremu je poslal svojo doprsno podobo. Kolonija, L junija. *) Letošnji občni zbor nemških katolikov bode v Koblenci namesto v Monakovem. Peterburg, 2. junija. *) Pri obedu na čast italijanskemu kraljeviču je car napil italijanski kraljevi družini. *) Iz konfiskovanega lista. Poslanica.*) z oiirorn na malo dostojno poročilo gosp. A. Arkota o občnem zboru solastnikov meščanske vojašnice v »Slov. Narodu", odgovarjam glede Marijine bratovščine le to-le : Ko sem popustil vodstvo društva, imela je bratovščina premoženja 25.129 gld. 23 kr., tedaj pa, ko sem vodstvo prevzel, le 21.423 gld. 74 kr. Ako doštejemo dohodek loterije in darila v znesku 1790 gld. 84 kr., znaša pridobitev društva 5495 gld. 83 kr. Račune so pregledali in odobrili nepristranski možje. Ako sem Vam storil kaj škode, oglasite se pri meni, in povrnem Vam do vinarja. Parlamentarno pravilo je, da se propali nasveti ne dajejo še enkrat na glasovanje, kakor se je zgodilo zadnjo nedeljo in pred par leti. Blagajnica trnovske vojašnice pa ni molzna krava. Kar se tiče g. Arkota poročila o »besnosti", smatram vsacega, ki mi krati poštenje in dobro ime, obrekovalca. V Ljnbljani, dne 3. junija 1890. Jožef Regali, faktični lastnik hise št. 21 na sv. Petra cesti. Za stvari pod tem naslovom ne sprejema odgovornosti ne vredništvo, ne upravnistvo. Umrli so: 30. maja. Antonija Dovžan, železniškega paznika vdova, 60 let. Kravja dolina 11, kostna gnjiloba. — Anton Kos, mestni ubog, 72 let, Karlovska cesta 7, marasmus. — Frane Šarlah, trgovski pomočnik, 20 let. Mestni trg 9, jetika. V bolnišnici: 27. maja. Primož Jamnik, gostač, 60 let, jetika. — Helena Ažman, gostija, 62 let, oslabljenje. 28. maja. Helena Slapnik, delavka, 39 kt, emphysem pulmonum. — Anton Jeraj, gostač, 73 let, marasmus. — Martin Potočnik, delavec, 68 let, vsled raka v želodcu. 29. maja. Anton Zalar, gostač. 72 let, rak v jetriii. — Marija Naglic, delavčeva hči, 16 let. 30. maja. Frančiška Pevec, kamnotiskarjeva žena, .52 let, srčna hiba. _ Vrcmenuko ■porodilo. 1 Caa Stanje Veter 1 m * 1 ^ n Vreme ig j Ps opazovanja tnkoiurm taploB.im po Cliija 31 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. H. zvec. 7360 732 8 7339 12-6 23-4 168 al. srzh. si. jzad. jzapad jasno oblačno 8.00 dež 1 7. u. zjut. 112. u. pop. i 9. u. zvec. Srednja t 4 4° nad nor 732-8 7310 7311 emperatun matom. 148 130 110 k obeh i si. vzh. si. vzh. si. vzh. ni 12-6°, i oblačno dež dež n 4-6°, za 0-00 0 7« in ]>iina|Hka borza. (Telegrafično poročilo.) 3. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (i 16% davka) 89 gld. - kr. Srebrna „ 5» , , 100 , » 16% „ 89 5* avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 Papirna renta, davka prosta......101 Akcije avstr.-ogerske banke......966 Kreditne akcije..........305 London • • •..........116 Srebro ..........................— Francoski napoleond. . .......9 Cesarski oekini...........5 60 50 60 65 „ Nemške marke ..........57 33 58 42' ►»•»rt.»J J« S^košnja dveh travnikov v mestnem logu. — VA poizve se na Starem trgu št. 21. (3-2) Št. 9578. (3-1) Razpis. Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjeni ste dve službi uradnega sluge z letno plačo 350 gld., naturalno obleko ter s pravico do dveh v pokojnino vštetih petletnic po 30 gld. Prošnje za ti službi vložiti je liaiislii, 31. dan maja 1800. i m f.f Sargove glicerinove speeijalitete. Odkar sta izumila glicerinove speeijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno • Veličastvo cesarica in dmgi udje cesarske naše rodovine kakor tudi mnoge tuje , knežje rodbine. Te speeijalitete priporočajo: prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, cesarski svitnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas na ' Dunaji in Meister v Oothi itd. Glicerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr., v škatljici 65 kr., v deščicah po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr. ' Medeno glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke.........60 „ , Tekoče glicerinovo milo v steklenici.............65 „ (Najboljše sredttvo za razkave roke in nečisto pok.) Glicerinova ustna krema v steklenici.............50 „ , Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gld I — Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščki....... 1.20 irif lfenil\inr plicerinova zobna krema po ....... —.35 . 1 5 (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) F. A. Sargov sin & comp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerljah. — V Ljubljani pri lekarnarjih Ludoviku Grečelju, Vilj. Mayerju, Gabr. Piccoliju, Iv. Svobodi, pl. Trnkd-czviu, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu. Petru Lassniku, M. F. Suppanu in Antonu Krisperju. (20-13) i i f.f,f,f,f f,f,f,f,f,f,f,f,f,f,f,f.f Ker se počne čas žetev, c. kr. pHv. vzafenina zavarovalnica zoper požar v Gradci vse p. n. gospode kmetovalce uljudno opozoruje, da zavaruje ona poleg his iii vsakatcrega pohištva, strojev, živine itd. tudi (iie M pal ii mM v p2ai po mogoče ugodnih pogojih. Dotična vprašanja se vselej uljudno pojasnjujejo v zavarovalničnili pisarnah (Gradec, Sackstrasse št. 20), kakor tudi pri glavnih zastopništvih v Celovci in v Ljubljani in pri vsakem okrajnem zastopniku, kjer se tudi sprejemajo zavarovalne ponudbe. Ces. kralj. priviL vzajemna zavarovalnica zoper požar v Cjt !• a cl C i. (Ponatis se ne plačuje.) OIiJNATB BARVE V Icosltarsklli pn^lcali po pol fn Je«len kilo priporoma najoeiieje (16) tovarna oljnatih barv, laka in firneža semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. Iadaj»tk .Katoliik« Tiskum«'' v Ljnbljani.