Rado Kočevar: DOLOMITI red tremi leti je širši krog alpinistov po vojni prestopil meje na§e domovine. Veliko smo videli novega, od daljnih francoskih gora, do romantičnega Konig­ seeja, širni svet od Graza do Lyona. Le ena dežela je ostala še nepo.znana, in to je bil svet bajnih Dolo­ mitov. Gledali smo jih s tTitisočmetrskih višin Villokih ......_--"'-=--= '· Tur. 15. decembra 1950 je kazalo vreme na vse kaj drugega, kakor da bi šel v gore. Na ljubljanskem ·kolodvoru. je bilo kot kje v mon­ sumsltih krajih Indokine. že dva meseca je bilo tako, niti en dan se ni ;,;jasnilo. V gorah je seveda snežilo in plazovi so opravljali svoje. Tiste dni je tudi nesrečno končal oskrbnik Doma na Korošici Ernest Derganc v snežnem plazu pod Proosedljajem. Potovul sem sam na Koroško, hotel sem obiskati grob Franceta ;Herleta v Ziljski dolini. V Grazu pa sem bil domenjen z Marjanom in Ivom za pohod v gore. Koroška me ni sprejela ravno najbolje. Hladno je bilo nepri­ merno bolj kakor na Gorenjskem in na okno toplega vagona so udarjali sunki s.nežnega viharja. Naslednjega dne je bilo ravno narobe. Ziljska dolina se je ka­ zala v svojem belem čaru. Vozil sem se z vlakom mimo Dobrača. Videl sem sledove, ko se je pred 600 leti podsul Dobrač. Ogromni skalni bloki še danes pričajo o tem dogodku naravnih sil Tistega dne se mi je izpolnila dolgoletna želja. Obiskal sem Hcr­ letov grob na pokopališču Sv. Lenarta. Ni.koli nisem videl tega slo­ vitega plezaka, a poznal sem njegova dejanja - njegove smeri v skalah nad Solčavo in njegovo junaštvo v osvobodilni vojni. Tih je njegov počitek. Skromen bre7,oy križ, nagrobni kup zemlje - to je vse, kar tu spominja nanj. Nehote sem se o,.:rl gori na Rikarsko planino, kjer je umrl z brzostrelko v roki - pred gorami Martuljka. V slovenski hiši v Sv. Lenartu, kjer so ga poznali, smo govorili o njem. Dobro se spominjajo krepkega fanta, kakor pravijo »hribo­ lazca«, ki je prišel iz štajerske dežele organizirat odpor v tem kraju na Koroškem. Drugi dan sem se poslavljal od Koroške. Iz Beljaka sem naj­ prej odpotoval v Celovec in tu počakal na •polnočni vlak za Graz. V Celovcu sem do:fivel zanimiv dogodek. Prvič v življenju sem bil na inteligenten način okraden. V kolodvorski restavraciji so mi pred mojilni očmi odnesli defoi plašč, tako da sem odslej hodil po mestih le v suknjiču. Za lopovom sem seveda skočil, a je v hipu izginil brez skdu. Preko noči sem se pripeljal na štajersko. Vso vožnjo sem v glavnem prespal in šele sprt!vodnik me je v Grazu prebudil. Toda kako nasprotje! Medtem ko sem s Koroške odnesel vtis gorskP. de- 339 žele z brezštevilnimi lepolami, me je ta del razočaral. Bil sem že v Grazu poleti, a tako turobnega vtisa nisem pričakoval. Popoldne sta prišla prijatelja Marjan in Ivo. Cakal sem ju na postaji. Poslej nisem več hodil sam. Večer smo prebili pri graških alpinistih. Našli smo tovariše, ki so v poletju obiskali naše gore in s katerimi smo plezali skupaj v stenah Julijskih Alp. Bilo je nekaj dni pred božičem. Povabili so nas in mi smo se radi odzvali njiho­ vemu vabilu, da obiščemo Hochschwab.* Stanovali smo v Voisthalski kc'>či in za1-adi slabih razmer smučali le v bližini koče. Le enkrat smo se s smučmi pov:;,.peli mimo Schistelhausa na vrh llochschwab;i. Videli smo pa samo triangulacijsko znamenje in nlč več. Vozili smo se v divjem snežnem metežu in komaj našli kočo. Po treh dnevih smo imeli meglenega Hochschwaba dovolj. Od­ ločili smo se, da obiščemo . ~e Vzhodno Tirolsko, če nam bo le vrnme naklonjeno. Z Marjanom sva se odločila pogledati še na Dunaj, kar pa so nam Avstrijci resno odsvetov.ali, češ lednjega dne je bil Silvester 1950. Zvečer smo pripravili skromno gorsko zabavo. Bilo nas je deset. štirje Avstrijci, dva Nem­ ca, en Belgijec (oskrbnik) in trije Jugoslovani. Zbrali smo vse, kar je še ostalo v nahrbtnikih in dali 11a mizo. Kar je manjkalo, je dodal oskrbnik. Opolnoči pa smo s prižganimi bakljami drveli s smučmi okoli koče. Tudi v dolini je zaživelo v ognju in svetlobi, od Auranza do Misurine. Nepozabno doživetje! Drugi dan je prišel dan slovesa. Tudi vr-eme, ki je bilo vseskozi odlično, je kazalo drugače. Nad Sonapisom so se v gostih slojih pomikali cirusi. Cez Misurino in Tob1aško polje smo se vrnili nazaj v Lienz in dalje na Koroško. Toda še en vzpon smo hoteli napraviti 343 v tujini in to na goro Osojščico pod Osojskim jezerom. Hoteli smo še videti na.š zasneženi Korotan in zasnežene Julijske in Savinjske vršace. Z žičnico smo hitro dosegli širna smučišča Osojščice. Toda vreme se je skisalo in opazovali smo lahko le megleno simfonijo nad Korotanom. Zvečer je začelo snežiti, naka1· ::,rno se vrnili nemudoma v dolino. Hrane in denarja je že vidno primanjkovalo, zato smo v Beljaku ka, na postaji počak:a1i na prvi vlak in se čez Poarožco vrnili v domovino. D r. i n g. F r a n c e A v č i n ; PRESTAVLJIVE IN DELJIVE DEREZE »UNIVERSAL« Sistem Avčin. Iznajdba l" LRJ, št. 24 Spodaj opi8ane planinske dereze S(> domače izdelave in so domač izum. Vrste izumov in izumiteljev so kaj ruzlične. v @IV/VirK8~ glavnem bi lahko raziskovali na- f- slednje štiri glavne kategorije: L Prvi bi bili izumi, vnaprej preračunani na čim večji gospodarski efekt v korist iznajditelju. Ljudje ostrega očesa sistematično iščejo in opazijo večj,c ali manjše pomanjkljivosti v materialnem življenju slehernika in jih spretno izkoristijo s preprosto, v po ...... ameznostih često žcnialno iznajdbo, ki pa v tehničnem pogledu po navadi ne prinaša kakih novih principov. Predmet iznajdbe mora biti vsakomur čimbolj »potre­ benc,, biti mora senzacionalen, toda v izdelavi preprost in zato cenen, tako da je dostopen vsakomur. Bučna reklama poskrbi za publika­ cijo. Take stvari prinašajo izredne gmotne uspehe, saj so bile v ta edini namen napravljene. Pr imer: filetlrn, žična sponka za akte, coca­ cola ipd. Tovrstni izumitelji so po navadi tudi enako bistri finančni talent i, ki hitro obogate, zlasti če razpolagajo z lastnim začetnim kapitalom, tako da ves dobiček lahko po~anjejo osebno. Tako prido­ bitnost je za svojo obrt lepo označil pokojni ljubljanski velepekar­ nar Jean Schrey, dobro poznana prikazen iz predvojne avstrijske Ljubljane. Dejal je: >>Bei jeder Semmel habe ich :r.war einen Gro­ schen Verlust, aber die Menge macht's!« Drugi so izumi, ki predstavljajo ne le novost, temveč resnično tehnično izboljšavo na kakem več ali manj omejenem področju člo­ vekovega delovanja. Predmet izuma je lahko ženialen, vendar se da s starimi izvedbami, v kolikm obst"3jajo, vseeno prebiti. In ker je navada železna srajca, nezaupanje, pa tudi tehnična indolenca večini ljudi še prirojena, rabijo taki izumi dokaj časa, preden prodro. Glede na to in ker je področje upor~bc izuma dokaj omejeno, 344