Ste». 190. V LJoMIanl, v torek, dne 23. avgusta 1910. Letomvm. » .» a Yelji po pošti: « Sa «tla teta aayraf •* aa m! lata u iatrt» n aa aw« n aatala iaaa—at?a » »•— s V nprralštra: a Sa aalo teto upi| . K 83-40 . • u-ao . > 5-80 . > 1-90 S poUIlaalem ■■ dom ataae u mcitc 3 K. Pounu» It tO T. aa Ml lata • črt aa čatrt» m aa meiM » SLOVENEC ■ mserati: y Eaoatotpna pttitrrsti (78 n): u tokrat.....pa U v u dvakrat . . . . • 13 » «a trikrat ■ • . . » M » aa toč ko trikrat . . » 9 » V roklamalk noticah «tam« enoa tolpa« Doatfvrata garmo Prt ti oh)»Tl|ea(* prlMsraa popust. -Izhaja: i vaak do-du?« vpraša Mirijam vsa razburjena. I »Ali šo živi?« »Le mirna bocli,« odgovori. »Bono-niju in Kalebu sc je posrečilo, da sla prišla v hišo velikega duhovnika Matije in sta sedaj v okrilju templjevega ozid-ja. Toliko sem pozvedel od enega izmed stražnikov velikega duhovna, ki sem mu dal cel zlat in mi je obljubil, da gotovo izroči pismo. Povedati ti pa moram, da ne izročim nobenega pisma več, kajti vojak me je zelo čudno gledal, češ, odkedaj imajo berači toliko denarja! Imam pa še drugih novic, ki te bodo morda še bolj razveselile,« je nadaljeval stric in jo postrani pogledaval. »Tit prihaja z mogočno vojsko od Ceza-reje proti Jeruzalemu.« »Ta novica pač ni vesela«, odgovori Mirijam, »kajti to se pravi, da bodo oblegali sveto mesto in je razdjali.« »Morda bo tako; vendar v armadi je baje vojak, ki bi sr raje polastil tvojega srca, kakor pa mesta. Baje je med Titovimi poveljniki konjikov tudi plemeniti Rimljan Mark. tvoj znanec iz tvoje umetalrie delavnice.« Mirijam je preblodela in se od slabosti naslonila na zidovje. »Mark«, je vzkliknila, »torej le drži besedo!« Odkar ji je poslal pismo in prstan, ki ga je nosila in bisere, ki so se ji ovijali okoli vratu, ni Čula več o njem. Dvakrat mu je pisala in odposlala pismi po najbolj zanesljivih selili, vendar ni pre- enkrat še videla in govorila z njim v roke. Več nego dve leti ni bilo nobenega. glasu od njega, in čisto je mislila, da mora biti mrtev. Sedaj pa se baje vrača kot poveljnik v Titovi armadi, da kaznuje uporne Jude! Ali ga bo ke-daj videla? Tega Mirijam ni vedela, a upala, je in gorečo molila, da bi ga saj enekrat še videla in govorila z njim. In to upanje jo jo krepilo v teh strašnih dneh. Rana na nogi se ji je zacelila, toda slab zrak v podzemeljski votlini jc zelo škodoval njenemu zdravju. Večkrat jo prosila strica, naj jo pelje na zrak skozi drugo odprtino, katero ji je obljubil, da. ji ob priliki pokaže. Bilo je pa zelo nevarno in zato je Itijel s tem dalje časa odlašal. Ker pa jo Mirijam od dne do dne bolj pešala, rekla mu jo nekoga dne NehuŠta: »Dekle nam umrje, a ko ne moro na zrak. Ali ni nobene rešitve?« »Poznam še en izhod iz vodnjaka po stopnicah v stolp. Tja bi bilo mogočo. da bi šla, ker je stolp od zunaj zazidan. Vendar silno je nevarno, ako nas kdo opazi.« »Mirijam mora na solnce, sicei nam umrje«, reče Neliušta, »če tudi jc nevarno, vendar treba to storiti.« Ker je tudi Itijel spoznal to nujno potrebo, vzel je Mirijam in Nehušto seboj in ju peljal skozi vodnjak čez stop. niče na hodnik, ki je bil na koncu vi- se pripravljamo v stiku z drugimi organizacijami za življenje. Pravi: Mladi smo in v dijaški organizaciji sc samo pripravljamo za vstop v življenje, kar je pa zelo težko, kakor piše č^ški pisatelj Hubka. Neizkušeni smo, zato nočemo komandirati v organizacijah, marveč se hočemo le učiti od izkušenih voditeljev. Med njimi in nami ne sme vladati nikako nezaupanje, ker bi bilo to pogubonosno. Da se izognemo podobnim neprilikam, se moramo med seboj dobro spoznati in občevati kot enak z enakim. Pri nas je mnogo inte-ligentov, ki mislijo, da morajo govoriti z nižjimi v neki razdalji; še-le vino — kar je seveda žalostno — jim razveže jezik v bolj odkrito občevanje. Namen podružnice bodi, uničiti to razdaljo, kar dosežemo s tem, da skrbimo priti v stik z vsemi organizacijami. Pri nas je mnogo društev, pa se ne poznajo. Torej le bolj se zbliževati in spoznavati med seboj! Prišli smo do važnega trenutka, na vrhunec naše dijaške organizacije. Sedaj velja vzdržati se, ali pa pride razpad. Naši liberalci zelo žele razdor med nami; to preprečiti pa je naša sveta dolžnost. Dosegli smo že, da smo bogo-slovci in akademiki prišli v tako ozek stik med seboj, kakor prej nikjer drugod pri nas. Skrbimo torej, da vsaj dosedanji stik ohranimo med seboj, kar bo lahko, ker stremimo vsi po istem, namreč delati z Bogom za narod. Vsi hočemo bratski podati roke našim vrlim Orlom in nikakor nočemo veljati več kot oni. Kajti ako bi imeli Orli priliko toliko študirati kot mi, bi bili morda boljši od nas. Pri debati sc oglasi k besedi tov. teolog J. Hafner, ki pravi, da nočemo biti nikdar vsiljivi in delati konkurence v organizacijah, ampak želimo od voditeljev in načelnikov nasvetov in informacij, ki nam bodo le a- korist. Še vedno ima duhovščina največjo nalogo, zato se moramo posebno nanjo ozirati. G. Matija Miki iz Kamne gorice z veseljem konštatira, da je videl danes prvič stopati Orle združene z dijaštvom in povdarja, da je to edino prav ter poživlja dijake: dajte nam več izobrazbe s predavanji, peljite nas po pravi poti v verskem, gospodarskem in narodnostnem oziru. Temelj vsega pa bodi treznost. Tov. Dostal, zastopnik »Zveze Orlov«, povdarja, da ni dosti uriti samo mišice, ampak tudi duha, ker sicer postane duh surov. Zato je nujna potreba, da dijaki z občevanjem in s predavanji po svojih močeh Orle izobražujejo. — Pri nadaljni debati se dotakne tovariš Avsenek gospodarskega razvoja na Gorenjskem in meni, da je sedaj na Gorenjskem čez 70 zadrug in od teh nad polovico kreditnih. Razvoj je pa treba študirati. In vendar ni bilo do sedaj na učnih tečajih »Zadružne Zveze« skoro nič slovenskih dijakov. Tu je torej treba poprijeti, če ne, bo šel napredek preko nas in brez nas naprej. V kakšnem duhu naj dela dijaštvo, kažeta cerkveni govor preč. g. župnika A. Skubica in govor tov. M. Vilfana. Preč. g. župnik nam je v lepih in navdušenih besedah povedal, da je glavna dolžnost vsakogar skrbeti, da je Bog ž njim. Dominus vobiscum! nam je klical in nam tudi podal nasvetov, kako to doseči. — Tov. Vilfan povdarja v svojem referatu, da bo naše delo, za katerega smo se odločili, rodilo obilen sad le tedaj, če ga bo vodila čista ljubezen do naroda. Ta pa. je le mogoča v praktičnem in doslednem udejstvova-nju verskih resnic. Zato bodi ideal vsakega pravega katol. izobraženca: zidati svoje versko prepričanje na trdno, ne-razrušljivo podlago znanstvenih doka- deti zazidan. V ta zid je Itijel utaknil kos ravnega železa, v raziioko v zidu, dvignil železo in takoj se je vzdignil kamen in napravil v zidu prostor, da so se splazili skozi zid. »Poglejta«, je rekel in izpustil kamen, ki sc je brez najmanjšega šuma zopet zaprl, tako da v zidu ni bilo videti nobene odprtine, »to je dobro narejeno, kaj ne?« Prišli so na lep prostor. Bil je štiri-voglat stolp, ki je imel kakih štirideset čevljev v obsegu; edina njegova vrata so zazidali že pred mnogo leti, da ne bi tatovi in drugi lopovi našli zavetišča v njem. Visok je bil stolp kakih sto čevljev in brez strehe, ki je že davno razpadla. Stopnice pa, ki so bile kamenite, so ostale še rabljive. Po teh stopnicah so stopali in s trudom prišli pod vrh stolpa, odkoder so zagledali Jeruzalem in njegovo okolico. Ko je Miri jam zopet, zagledala sinje nebo, ki je žarelo v jutranjem solncu, je plosknila z rokami in glasno vzkliknila. »Tiho!« reče Itijel. »To zidovje je sicer debelo, vendar vseeno ni varno glasno govoriti.« (Dalje.) zov za verske resnice, nato pa oborožen z hranilnim in napadalnim orožjem iti med ljudstvo kot vzoren in dosleden delavec na polju katoliške misli in kot pospeševateli kulturnega dela v krščanskem siftislu. — V debati Opomni toV. J. Leskovec, kolikega vpliva je in-teligent med maso ljudstva; fcato mora biti apologet ne le z besedo, ampak tudi z dejanjem. — Tov. Hafner nas vspod-buja, da bi se postavili lipustrašeno za to, kar nam je najsvetejše, ko vidimo, da nasprotniki napenjajo zoper nas vse. sile in se ne boje javno blatiti naših idealov. Torej le brez strahu naprej! Povdarjali smo že zvezo dijaštva z drugimi organizacijami, posebno z Orli. Praktično se je to pokazalo že na Jesenicah, ko so na naši dijaški prireditvi uprizorili jeseniški Orli z zastopniki drugih gorenjskih telovadnih odsekov in dijakov javno telovadbo, ki je uspela jako dobro, kakor se je izrazil tudi deželni in državni poslanec, podpredsednik poslanske zbornice Josip Pogačnik, ki ji je prisostvoval. Nadaljni praktični poizkus zbližanja je bil govor tov. Sušnika, ki je zvečer ob nabito polni dvorani z jasnimi besedami razložil razvoj slovenskega katoliško narodnega dijaštva, in pa narodna igra »Stari Ilija«, ki so jo spretno igrali akademiki in vrle jeseniške gospodične. Brzojavno so pozdravili zborovanje: Bohinjska Bistrica: Veri, vedi in delu bodi Vaš cilj, Vaša zmaga sreča našega naroda! Piber, Javornik, župan Arh, načelnik Ravnik, Markeš. Radovljica: Gorenjski podružnici S. D. Z. najlepši uspeh! Le pogumno naprej po jasno začrtani poti, najlepši mladi kulturni cvet naše Gorenjske, v pomoč slovenskemu katoliškemu ljudstvu in v trepet radikalnemu vragu ! Novak, Drolc. Medvode: Zadržani kličemo: Vrlo naprej! Za Orla in izobraževalno delavsko društvo: Brence. P o d n a r t : Živeli gorenjski katoliški dijaki v bratski zvezi z Orli! Na zdarl Podbrežki Orli. P o d n a r t - L j u b n o : Zadržana, v duhu z Vami kličeva: Dal Bog obilo uspeha na začrtani poti! Vidic, Cvenkel. Kostanjevica : Dal Bog mnogo uspeha! Rueh, predsednik »Zarje« in dolenjske podružnice S. D. Z. Preč. g. župnik Skubic pa je prejel sledečo brzojavko: Ljubljana : Pozdravite ustanovitelje gorenjske podružnice S. D. Z. in tudi vrle Orle jeseniške. Le možato naprej v borbi za pravo korist in za pravi napredek slovenskega ljudstva. Jeglič, škof. Z velikim veseljem so vsprejeli zbo-rovalci te lepe besede našega ljubljenega knezoškofa in mu odposlali sledečo udanostno brzojavko: Premilostnemu g. knezoškofu dr. Ant. Bonavcnturi Jegliču v Ljubljani ! Srčni želji svojega ljubljenega vla-dike sledeči, obljubljamo zvestobo idealom poštene gorenjske matere in prosimo nadpastirskega blagoslova. Gorenjsko katoliško narodno dijaštvo in gorenjski Orli, zbrani na Jesenicah dne 14. t. m. XXX Dan slavlja je za nami. Želimo le, da nam lepe besede in sklepi ne ostanejo nevresničene v spominu, ampak jih tudi praktično udejstvujemo na ta način, da dijaki veliko občujejo in pre-davajo med Orli, da telovadijo z pjimi, da snujejo lokalne krožke, da goje stik z gospodarskimi organizacijami, delajo po zadrugah in izobraževalnih društvih in pazijo tudi na pojave na sosednjem Koroškem. Posiednia iast manom Frančiška Lampeta. (Konec.) Po obedu je bil shod orlovske organizacije idrijske clekanijc. Govorila sta g. dr. Evgen Lampe in g. dr. Lovro Pogačnik. Prvi govornik je opisoval razvoj kulturnih stremljenj zadnjih časov na Slovenskem. Slovenski narod je zdrav v svojem jedru in zato se ni dal okužiti po nezdravem liberalnem duhu, ki sc je importiral vanj od drugod, ampak je iz svojega jedra pognal može, ki so pričeli na celi črti zmagovit boj z liberalizmom. Liberalizem je sistem ljudskih oderuhov in bogatašev, a uničuje r6vno ljudstvo. On okužuje in zastruplja mladino, uničuje vsako evobodo in napredek. Njegovo teženje je, da bi povsod ustvaril podobne razmere, kakor so na francoskem, katere opisuje govornik podrobneje. Vse kar je zdravega med našim ljudstvom, stoji v naših vrstah proti liberalizmu. Zlasti so naš up in ponos naše mladinske organizacije. Drugi govornik je opisoval namen in pomen orlovske organizacije. Poslednji namen je: vzgojiti verno in moralno ljudstvo. Njegov izvrstni govor, katerega radi pomanjkanja prostora ne moremo skicirati, je bil večkrat pretrgan z bučnim odobravanjem. Potem se je šlo v Zalog k odkritju spominske plošče na Lampetovi rojstni hiši. Rojstna hiša pokojnega, dr. Frančiška Lampeta je prostorna enonad-stropna hiša z obširnimi prostori, spalnicami in shrambami. V takozvani družinski skupni izbi se nahajajo v kotu razpostavljene svete podobe po stari šegi. V neki sobi v prvem nadstropju se nahaja velika omara z domaČo knjižnico. Slavnostni govor pri odkritju spominske plošče je imel gospod profesor dr. Jos. Debevec. Govor je bil sestavljen in prednašan na. vrlo duhovit način. »Kakor je v Jeruzalemu« — pričel je govornik — »bilo vse pokonci in je vse gledalo, ko so prišli trije kralji, tako gleda zdaj Zalog začuden na nas prišlece iz drugih krajev. Po kaj ste prišli? Kakor jc nekdaj naš Zveličar vprašal: Kaj ste prišli gledat v puščavo? — trst, ki ga veter maje? — tako vprašujete vi nas danes. Ne, mi nismo prišli gledat trsta, ki ga veter maje, človeka, mehkužno oblečenega. Tega ni pri vas. Pri vas so doma hoje, smreke, visoke in neupogljive. Pri vas ni človeka, mehkužno oblečenega. Sami trdni kmetje ste. Farizeji niso vedeli odgovora Zve-ličarju, mi vam ga pa damo. Radovednost nas je prignala gledat, kakšni ljudje ste vi in kakšna je vaša vas, kjer rastejo tako velike vrste ljudje, kakor je bil pokojni Lampe, ki je prižgal celi naši domovini luč, ki bo še dolgo, dolgo let svetila. Prišli smo gledat tisto polje, kjer rastejo take glave, tisto vodo, iz katere zajemate tako modrost, žgan-ce in kašo, ki vam zreja take otroke. Vi nam nočete odgovoriti?! — Vseeno. — Zvedeli smo dovolj! Videli smo, trdni kmetje ste. Tudi vaš slavni pokojnik je bil kmet. Papir je bila njegova njiva, na katero je sejal neumorno dan in noč. Srca njegovih učencev in gojencev so bila njegovo polje, njegov plug pa papir in beseda. ,Bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral!' Mnogo njiv bi lahko pokril s papirjem, katerega je on popisal. Kmet orač drži za plug, fant stoji pri kleščah, vola vlečeta. Pokojnik je pa oral sam, oral dan in noč, oral večinoma še ledino našega slovstva. Dober gospodar razdeli zvečer delo za prihodnji dan. Ti boš delal to. ti boš delal ono. Tako je tudi pokojni Lampe razdeljeval delo: ti boš delal to, ti ono. Za vsacega je imel kakšno nalogo. Še na smrtni postelji je razdeljeval delo. Oh, koliko bi bil še naročil, a sredi največjega dela ga je kosa pokosila. Dober gospodar vstaja prvi in gre zadnji k počitku. Tudi on jc prvi vstajal, že ob 3. zjutraj, in hodil je poslednji k počitku. Včasih pa. Sploh cele rfoči ni spal. Gospodar reže kruh svoji družini. Tudi oh je imel veliko družino nad 200 otrok, katerim je rezal kruh. Sirotišnico »Marijanišče« je razvil in povečal. Hodil je po ljubljanski okolici in nabiral kruha za svoje otroke. Bil je svetnik, ki je znal delati čudeže. Gozdi so pri vas, obširni gozdi, kjer bi se tujec zgubil. Domačin pa pozna vse steze in vedno najde pot. Tudi ranj-ki Lampe je iskal stez po najbolj neznanih krajih vede. V najbolj težavnih vprašanjih je našel pot in iz vsake zagate izhod. Pri vas je vse globoko in visoko. Globoki prepadi, visoke gore. Tudi pokojni Lampe se jc pečal z najbolj globokimi in najbolj visokimi vprašanji. On jc videl vedno Boga in ga je še drugim kazal. On je vodil na poti iz gozda zmot k resnici. Mimo vašega kraja je vodila nekdaj rimska pot iz Laškega na sever. Pol sveta je po nji hodilo. Rimljani na sever, severni divji narodi pa na jug. Tudi pokojni Lampe je hodil po široki poti v svet. Potoval je v obljubljeno deželo ter jo je nam opisal. Čelo svojemu listu jc dal naslov »Dom in Svet«, kakor da bi hotel ž njim rojakom odpirati pot med svet. V vaši ok61ici vidim vzroka dovolj za velikost našega slavljenca. Pred 51 leti so prišle v to hišo ro-jenice in prinesle darove: nadarjenost, pridnost, pobožnost. Danes smo pa prišli nii odkrivat spominsko ploščo vašemu slavnemu rojaku, kateremu so rojenice prinesle one darove. Na hiSi se blišči zdaj plošča z zlatimi črkami, kakor vojak, odlikovan z zlatim križcem. Visoke in lope so hiše po mestih, a ni je, ki bi nosila tako odlikovanje. Popotnik bo prišel v poznih letih in bral ta napis, a vaši otroci in vnuki bodo pripovedovali: To je bil moder mož, kmet oratar, ki je oral ledino slovenskega naroda. Čuvajmo hišo, ki nam rode take kmete orala rje. Ne pustimo nikdar, da bi prišle tujcem v last. Trikratna slava <6j hiši!« Krasen je bil tudi nagovor, katerega je imel v Lampetovi hiši kanonik dr. Andrej Karlin. Z od ginjenosti tresočim glasom je pričel: »Od ginjenja mi ni bilo doslej mogoče prijeti za besedo. Slednjič-sem pa vendar toliko premagal svoja čustva in dobil besedo iz svojega srca. Skupaj sva rastla, se Šolala in delovala. Pred sabo ga vidim, kako je kot dijak živahno kegljal v Alojzijfevišču. S širokim razmahom je vrgel krogljo in podiral keglje. Ko je pa zapel zvon6c, je prijel za knjige in se učil. Dan na dan je bil vedno s knjigo v roki. Ob 4. zjutraj me jo prihajal klicat v semenišču na številko 35, kjer sem stanoval, on pa poleg mene na številki 34. In potem se živo spominjam na njegovo novo mašo v Preski in kako mu je pri obedu v Goričanih knezoškof Pogačar napil s preroškim glasom: »Deum in-telligere beatissimum est!« Naj bi šel po celi naši domovini od vasi do vasi glas: Delajte, kot je on delal. Nevenljiv njegov spomini Pa tudi njegovo delo mora ostati med nami!« Gospod župnik Lah je napijal kmečki hiši, ki nam je rodila vse velike može. Domači gospod župnik je napil do-šlim gostom. Pripomnimo še, da je Leonovo družbo in Vincencijevo družbo zastopal gospod profesor dr. Jos. Gruden. Prišli so sledeči telegrami: Jesenice (Dolenjsko). Kakor pred desetimi leti še živi pred nami podoba njega, ki je bil oče nam sirotam Marijaniškim, ljubezni polen vodnik probujeni mladini, Vincencijev brat zapuščenim, katoliškega slovstva in znanstva. vnet sotrudnik in pospeše-vatelj. Dr. Lampetova pota naj so nam tudi v prihodnje vzor pri delu za blagor slovenskega ljudstva! — Katehet Oswald. Praga. Velikemu prijatelju slovenske umetnosti slava! — Gašper P o r e n t a . Š m a r j e - S a p. Večna slava možu, ki je delal celo življenje samo za Boga in domovino. — T r č e k. Ljubljana. Tisočera slava dr, Franc Lampetovemu spominu. Pozdrav njegovim čestilccm! — Uredništvo »Duhovnega Pastirja«. T r o j a n a. Kamen spomenik stoj v vek; vihar Te naj ne kruši, kaži, kako narod moj se za onega navduši, ki je res Slovencem vzor, male matere velik sin, ki ni vedel za počitek v izobraževanju duha, v delu, da sc Bog spoznava, da sc širi slava Slave, vije se resnici venec, čisto ljubi sc Slovenec, ne sovraži mejseboj, v to spomin Lam-petov stoj! — Hribar, Z ovni k, Vod o pivec, Groblja, Smre« kar, S t r a ž m e i s t e r. Notranje politične zadeve. L j u b 1 j a n a, 23. avgusta 1910. Baron Bienerth je zopet zapustil Dunaj. Politični mir zato nekaj časa zopet ne bo moten. Zivahneje postane, ko se povrnejo z letovišč in s počitnic ministri na Dunaj. Na napovedana pogajanja Čehov in Nemcev glede na češki deželni zbor poučeni krogi ne daja veliko. Nekateri politiki priporočajo vladi, naj češki deželni zbor razpusti in pričakujejo od tega koraka ozdravljenje razmor v češki deželni upravi. Vlada in Poljaki so se zopet približali. Bilinski je izdelal kompromisni predlog. Sodijo, da ga odobri Poljsko kolo. Vlada podeli Galiciji 125,000.000 kron za zgradbo kanalov. Vladi zelo naklonjeni listi priporočajo Bišnerthu, naj sklene mir tudi s Slovansko Unijo. Drugi politiki pa sodijo nekoliko drugače. Naglašajo, da jc izprožilo Poljsko kolo vprašanje o zgradbi kanalov zato, ker se ni strinjalo z zistemom sedanje vlade. Vlada dela zdaj z vsemi silami na to, da razoroži opozicijo v Poljskem kolu. Glabinskega hoče vlada s silo poraziti in delati na to, "da pride vodstvo Poljskega kola v vladi bolj naklonjene roke. Za kulisami se baje bije hud boj proti Glabinskemu. Veliko pozornost vzbuja berolinsko poročilo iz Sarajeva, ki trdi, da kljub dementijem prihajajo neprestano poročila, po katerih obišče nemški cesar s prestolonaslednikom Franc Ferdinandom Bosno. Neki turški dostojanstvenik je izjavil: O potovanju cesarja Viljema v Bosno se je že govorilo, ko je obiskal Bosno cesar Franc Jožef 1. Značilno je, ker so poročila na Dunaju in v Budimpešti demcntirali. Mohame-danci so se informirali in doznali, da obišče nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand jeseni Bosno oficiel-no. Ob tej priliki pregleda v nekaterih krajih garnizije. V Bosenskem Brodu se najbrže sestane z Viljemom in obišče skupno z njim Sarajevo. Od svetega Gregorija. Lepo se je začela razvijati mlade-niška organizacija po Dolenjskem. Tudi v naši ribniški dolini je posejano z izobraževalnimi društvi in s telovadnimi odseki. V nedeljo dne 21. avgusta se je ustanovilo tudi pri nas izobraževalno društvo in telovadni odsek Oi*el. K tej slavnosti je prihitelo na naš prijazni hrib 142 uniformiranih Orlov iz Dobrepolja, Lašč, Ribnice, Roba, Sodra-žice in Orlovska godba iz škocijaaia. Ob 2. uri popoldne se je začel polnili naš hrib mnogoštevilnega ljudstva, ki je prihitelo od vseh strani. Ob pol 3. uri so začeli prihajati razni telovadni odseki. Ko so došli vsi, so ob 3. uri odkorakali vsi v župnijsko cerkev k skupnim litanijam. Kaj podobnega, še ni gledala naša gregorska cerkev. Orli so napolnili obojo vrsto klopi do zadnjega kotička. Po litanijab so zopet odkorakali skupno na slavnostni prostor, ki je bil tudi odmerjen telovadbi. Tu so se izvršile najprej proste vaje, ko so bile končane, so se vrli mladeniči poskusili na drogu. Želi so vsestransko pohvalo, vmes pa je neprenehoma igrala vsega ripznanja in pohvale vredna ško-cijanska godba pod spretnim vodstvom veleč. g. župnika Jereba, kateremu se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo za prelepi užitek. Po telovadbi nastopi domači gospod župnik Fr. Krumpestar, ki v vznesenih besedah pozdravlja odseke drug za drugim in omenja v svojem govoru, kakšen napredek gleda danes prijazni Modic-Maticev vrt. Lansko leto je bil prav to nedeljo na tem prostoru mladeniški sestanek ribniške dekani je. Takrat je bilo le. nekaj uniformiranih Orlov iz Dobrepolja, a danes so k nam prihiteli Orli iz vseh sosednjih župnij, pa bi jih bilo še več, da niso nekateri šli k prireditvi v Cerknico. Seme, ki se je sejalo lansko leto, je obrodilo prekrasen sad. Govornik se ra-duje, da so tudi gregorski mladeniči, skoro vsi sami njegovi učenci, sledili zgledu sosednjih župnij in si ustanovili Orla. Danes zjutraj, ko so imeli domači Orli ,že 21 po številu, v kroju skupno sv. obhajilo popolnoma, po lastni volji, je prosil on predobrega Boga, ki ga je držal v svojih rokah, naj On blagoslovi to novo cvetlico mladeniške organizacije in je na to žalil to cvetko s presveto Krvjo, da bo tako moela uspešno vstra-jati in se braniti pred mogočimi na-sprotstvi. — Zdaj nastopi gospod Janko Hočevar iz Ljubljane, ki izraža svoje veselje nad preporodom Dolenjske. Drugo leto bomo še bolj posvetili vso skrb Dolenjski, da bo leta 1911 preplavljena vsa Dolenjska z rudečimi čepicami. To pa zato, ker vemo, da ho bilo pod vsako našo rdečo srajco pošteno srce slovenskega mladeniča. Bodite zvesti dragi mladeniči, sv. veri in slovenskemu narodu ne kakor nasprotniki, ki so pred kratkim raztrgali slovensko zastavo in napadli mirne Orle kakor barbari. Govornik želi novoustanovljenemu Orlu pri Sv. Gregoriju lepih uspehov in blagoslova. Viharno odobravanje je sledilo tem besedam. Nato govori br. Drobnič in pozdravlja v imenu sotlra-škega Orla. Govori o disciplini, ki mora vladati v novem odseku, ki je zlasti tukaj potrebna, ker so vasi precej raztresene. Obrača se na stariše, da naj puste svojim sinovom, ki imajo veselje do izobrazbe vstopiti v izobraževalno društvo in k Orlu. Br. Drobnič iz Dobrepolja priporoča fantom samozavest, ponos in značajnost. Mi ne potrebujemo omahljivcev, temveč trdnih fantov. Obema govornikoma je sledilo živahno odobravanje. Za tem je povzročil src-čolov obilo veselja m smeha. Škocijan-ska godba je igrala skoro brez presledka do večera. Prelep vtis je napravilo prisrčno slovo, ki so ga pripravili domači Orli. Pod vodstvom svojega, voditelja so jim klicali viharni na zdar in lih je pozdravljal ob oknu domači župnik. Zvečer se je pred Oblakovo gostil- no razvila zabava. Orlovska godba je igrala domače narodne popevke in naša dekleta so pod vodstvom naše vrle in vnete gdč. učiteljice zapele par lepih pesmic. Več glasov je bilo čuti: Tako lepo je, da bi poslušal vso noč. Škoci-janska godba Orlov se je odpeljala pozno v noč. Ljudstvo je bilo nad vse zadovoljno te lepe prireditve. Niti ene za-bavljive besede ni bilo čuti. Naša zahvala gre vrlim našim sosedom in njih čč. gg. duhovnikom, ki so nas blagovolili počastiti s svojo navzočnostjo in tako povzdigniti naše slavlje. Srčna zahvala našemu dobremu gospodu župniku, ki ni štedil ne truda ne časa za to prireditev, enako g. Janku Hočevarju. Iskrena hvala vrlemu posestniku gosp. Modicu za brezplačno prepustitev svojega lepega vrta, in to že vdrugič letos. Lepa hvala vrlemu in navdušenemu vaditelju naših Orlov, ki je takorekoč duša tega novega odseka. Naša hvala gre vrli gostilni Oblakovi za izvrstno postrežbo in omogočitev slavnosti. Hvala darovalcem mlajev, zlasti darovalcu velikega 35 metrov visokega mlaja, posestniku g. Perovšku in drugim. Dragi Gregorci, na nas je ležeče, da utrdimo naše izobraževalno društvo, v katerega mora vstopiti vsa naša fara in nastopili bomo lahko potem s ponosom povsod. Naj blagoslovi nebo naše novo društvo in Orla, da rasteta, živita in procvitata! Stanko Vrazova stoletnica. Veličastna in nepozabljiva je bila slovesnost, ki se je vršila 21. t. m. na Stanko Vrazovem rojstnem domu v Ccrovcu, v srcu ljutomerskih goric. Že v soboto popoldne so jeli prihajati v Ljutomer in v Ormož prvi gostje. Na Vrazovem domu delale so pod spretnim vodstvom neumornega tajnika pripravljavnega odbora, častitega gospoda kaplana Fr. Stuheca, zadnje priprave za vreden sprejem gostov. Topiči so pokali pozno v noč. Drugi dan na vse zgodaj vabili so zopet na izvanredno svečanost. Proti deveti uri dopoldne prihajale so že množice od blizu in daleč. Ob pol desetih je bil slovesen sprejem. Proti deseti uri napolnil se je ves prostor pred lično kapelico, katero je sezidal Stanko Vrazov nečak nalašč za to slovesnost na svojem posestvu. Pred kapelo je bil postavljen oder za cerkvenega govornika in drug obširen oder za pevski zbor. Ob desetih se je pričela, cerkvena slovesnost s propovedjo čast. g. prof. dr. Antona Medveda iz Maribora o »verskih nazorih« Stanka Vraza. Z raznovrstnimi citati iz Vrazovih del kazal nam je govornik Vrazovo versko prepričanje s posebnim ozirom na ganljivi kitici iz »Djulabij« na domovino. — Med slovesno sv. mašo, katero je opravil tudi profesor dr. Medved, smo občudovali uprav izborno petje ljutomerskega pevskega zbora pod vrlim vodstvom gosp. učitelja Caherla. Po maši vrnile so se množice na bogato okrašene slavnostne prostore okrog rojstne hiše Stanka Vraza. Vkljub ogromnemu navalu se je moglo vendar vsem gostoljubno postreči. Ob pol dvanajstih se je začel banket, kojemu je načeloval vseučiliščni profesor in predsednik »Hrvatske Matice«, gospod Kučera. Tajnik pripravljavnega odbora, g. Stuhec, je pozdravil vse goste v prisrčnih besedah ter posebej napil g. dr. Kučeri in vsem mnogo-brojnim Hrvatom, navzočim pri Vrazovi svečanosti, osobito tudi gospodu dr. Madiču, županu kraljevega mesta Varaždina, gospodu dr. Ilešiču, predsedniku in zastopniku »Matice Slovenske«, dr. Murkotu, vseučiliščnemu profesorju iz Gradca, dr. Antonu Medvedu kot cerkvenemu govorniku, dr. Kova-čiču kot zastopniku »Zgodovinskega društva« v Mariboru. Sledila je še dolga vrsta oduševlje-nili napitnic, iz katerih je bilo poznati neomejeno veselje nad krasno uspelo narodno svečanostjo. Po banketu sta sledila zares krasna slavnostna govora. Profesor dr. Kučera je govoril o »vzajemnosti Hrvatov in Slovencev na slovstvenem polju«. Po govoru je položil dr. Magdič venec ob novoodkriti spomenik na rojstni hiši .Stanka Vraza z napisom: »Stanku Vrazu slobodni kr. grad Va-raždin.« Potem je govoril dr. Ilešič o Stanko Vrazovem delovanju. Fr. Stuhec je zaključil slovesno zborovanje s prisrčno zahvalo vsem govornikom in udeležencem na pomenljivi stoletnici Stanko Vrazovega rojstva. Po slavnostnem zborovanju se je vršila, velika narodna veselica, katero sta posebno poveličala odlična pevska zbora iz Ljutomera Št. Jurija ob Ščav-nici. Nemški katoliški shod. Te dni se vrši v Augsburgu na Bavarskem nemški katoliški shod. Vseh udeležencev je okoli 65.000 iz vseh stanov in iz vseh slojev. Prvo javno zborovanje je otvoril predsednik shoda nadsvetnik Marks, ki je povdarjal, da človeštvo silno napreduje na vseh poljih, dočim se nevera čimdaljc bolj širi in v široke ljudske mase zajeda. Zato je nujno potrebno posebno v takih časih, da se z vso ljubeznijo oklepamo Cerkve in njenega glavarja sv. očeta: protestiral je odločno proti blatenju in žalitvam papeža od strani cerkvenih nasprotnikov in pozval vse nemške katoličane k miru in slogi. O šolskem vprašanju je govoril Wagner iz Monakovega: povdarjal je potrebo verske šole: brez verske vzgoje ni dobre in značajne mladine. Kakorš-na je šola, taka bo naša mladina, taka bo tudi naša bodočnost. Naša zahteva ostane danes in vsekdar verska šola. Ker samo ta izpolni naše upe in prinaša človeštvu srečo in blagoslov. Slednjič je govoril dr. Ebenhoch, bivši avstrijski minister o svetovnem naziranju in o katoliških izobražencih. Med drugim je omenil, kako sta dva verna vladarja, sedanji nemški cesar in avstrijski cesar ravno zadnje čase veliko pripomogla, da se je med evropskimi narodi mir ohranil. Končno je povdarjal, da je naloga vseh kristjanov brez ozira na veroizpovedanje se skupno boriti za skupno stvar — za ohranitev krščanskega naziranja. Dima! proti Slovanom. Dunaj je avstrijska prestolnica. Doslej se je vedno mislilo, da Dunaj ni izključno samo mesto Nemcev, pač pa vseh Avstrijcev, ker biva na Dunaju ravno naš cesar, vladar vseh avstrijskih narodov, Nemcev kakor Slovanov. Dunaj se je smatral vedno kot središče vseh avstrijskih narodov, saj imajo ti narodi, po veliki večini slovanski, v tem mestu svoje zakonodajno zastopstvo — državni zbor. Na Dunaju ni bilo narodnostnih prepirov, znana je bila prijaznost in postrežlji-vost Dunajčanov napram tujeem. Avstrijska prestolnica se je tudi zaradite-ga okrepila in narastla do milijonskega mesta, ker se ravno v prestolnici osredotočuje vse avstrijsko javno življenje. V zadnjem času pa so nemški svobodomiselni elementi, razvpiti vsled svojega divjaštva, umetno zanetili narodnostni boj tudi na Dunaju, ki velja kot prestolnica naše države tudi avstrijskim Slovanom. Najjasnejše je nemško svobodomiselno barabstvo pokazalo svojo svobodomiselnost zadnjo nedeljo, ko so prišli češki izletniki na Dunaj, da si ogledajo znamenitosti prestolnice in mednarodno lovsko razstavo, ki je pod protektoratom našega cesarja Franca Jožefa 1. Svobodomiselni elementi so hoteli preprečiti navadnim izletnikom vstop v mednarodno razstavo, ki je prirejena pod imenom našega cesarja, ki je vladar avstrijskih Slovanov ravnotako kakor avstrijskih Nemcev. Pri tem pa tudi ne smemo pozabiti, da so tudi Čehi razstavili na tej razstavi svoje predmete. Ali je hotelo dunajsko nemško svobodomiselstvo pospeševati promet s tujci ? V tem ozi-ru se jim lahko ustreže. Lahko rečemo, da je v nedeljo dunajska policija storita svojo dolžnost, ko je varovala koristi tujskega prometa. Preprečila je spopade med češkimi izletniki in nemškimi radikalnimi demonstranti. Dunajska policija je sicer za varstvo, ki ga je nudila češkim izletnikom, dobila precej gorkih od nemških demonstrantov. Topa zato, ker je izpolnila svojo dolžnost. Nemškim radikalcem se je seveda posrečilo, da so s svojimi grožnjami odvrnili od napovedanih 1500 izletnikov, gotovo štiri petine, da se niso udeležili izleta na Dunaj. Ne more se trditi, da je obisk mednarodne lovske razstave, ki je bila prirejena s tako velikimi žrtvami, povoljen, saj se najemniki raznih podjetij sami pritožujejo po dunajskem časopisju, da imajo zgubc. Tu pa so se še nemški radikalci in podobni nemški elementi zbrali v družbo, ki naj nasilno odvrača ljudi od obiska mednarodne lovske razstave. Ako so že vsenemški radikalni cestni kravali preteklo poletje slabo razupili glavno avstrijsko mesto, ki je slovelo po vsem svetu zaradi ljubeznjivosti svojih prebivalcev, da je vsled teh kravalov precej se zman jšal tujski promet na Dunaju, potem se mora smatrati naravnost za zločin na dunajskem mestu, če se prirejajo kravali na dunajskih cestah za časa mednarodne razstave. Nihče nima veselja, hoditi v mesto, kjer se na cestah pretepa in pobija. Ako se napa- da izletnike, ki nočejo obiskati razstavo, se to pravi, pljuvati v lastno skledo. Gotovo je jasno, da ne morejo biti vsi obiskovalci dunajske razstave Nemci, če bi pa to bilo, bi bilo to zelo žalostno za mednarodno lovsko razstavo, ako bi jo nenemški narodi ignorirali in se je izogibali. Neumno je tudi zahtevati, da bi mednarodne lovske razstave ne smeli posetiti ravno Čehi, ki so sami razsta vili vsega zanimanja vredne stvari. Du-najski osrednji odbor je razposlal vabila vseni narodom in Dunajčani so lahko veseli, ako pride na Dunaj čim največ tujcev, kajti dobiček bodo imeli sami. Tu pa se oglasi naenkrat 1500 po-setnikov iz Prage. Istočasno pa stopijo tudi nemški radikalni razsajači na po-zorišče, proglase dunajsko nemštvo kot ogroženo vsled češkega obiska ter poživljalo ljudi, naj sprejmejo izletnike z gorjačami na kolodvoru, ako no ostanejo doma. Nemška svojat ni tudi hotela odnehati, ko so Čehi vsled posredovanja dunajske policije izjavili radovoljno, da na Dunaju ne bodo na. stopali demonstrativno na kakršniko-* li način. Nasprotno, to je še najbolj uje-žilo nemške radikalne demonstrante, ki niso hoteli, da bi bile vse njihove priprave za demonstracije uničene. Svojo jezo so na surov način pokazali na dunajski policiji, ki je imela neprenehoma v nedeljo in ponedeljek službo. Da ne more nihče odobravati postopanja dunajske poulične svojati, je gotovo. Ali se bo nemško svobodomiselstvo razvilo celo tako daleč, da bodo nemški razgrajači napadali tudi slovanske državne poslance, ko bodo prišli izvrševat, na Dunaj svojo dolžnost? Ne bilo bi preveč čudno, ako bi se tudi to zgodilo. Dunaj je avstrijska prestolnica ter mora biti popolnoma nevtralen, kajti v Avstriji je velika večina slovanska, in Slovani imajo pravico zahtevati, da sc jih v avstrijski prestolnici ne pobija. JSemške svobodomiselne demonstracije preteklo nedeljo na Dunaju pa so še tembolj vredne obsojanja, ker so se vršile par dni pred velepomembnim cesarskim slavliem proti ljudem, ki so si hoteli ogledati razstavo, prirejeno pod protektoratom našega ccsarja Franca Jožefa 1. Izgrede nemških nacionalcev ostro obsoja tudi vse krščansko nemško časopisje. Dnevne novice. Županova nepotrditev. Glede ne-potrditve Ivana Hribarja za župana smo včeraj jasno in nedvoumno označili svoje stališče. Vkljub te.mu pa »Narod« kleveče o »klerikalnih vplivih« z očitnim namenom, da hujska tiste ljudi, ki jih sicer poživlja, naj ohranijo mirno kri. To dvoumno pisanje liberalnih listov že zdavnej poznamo; na eni strani vpijejo: mir!, na drugi pa: udri ga! Na ta način so zadnji čas nastale vse demonstracije v Ljubljani. Upamo, da se zdaj ta reč ne bo posrečila. Glede Hribarjeve nepotrdit.ve same pa si ne moremo kaj, da ne bi komentirali nekega stavka, ki ga je »Narod« včeraj o tem napisal: »Hribar se od dneva, ko je prvič zasedel župansko mesto, gotovo ni na slabše spremenil, ali spremembe so se zgodile v vladnih krogih, zgodile so se velike spremembe v razmerju med vladnimi možmi in med narodno-napredno stranko, in zato je moral Hribar pasti.« — Kakšna sprememba je bila, vsled katere je moral Hribar pasti? Kakšno razmerje je nastopilo med vladnimi možmi in med narodnona-predno stranko? To da so liberalci postali popolni vladinovci in so ves čas, ko se je vršil na Dunaju boj »Slovanske Unije« zoper nemško vlado barona Bienertha, stali na strani vlade in so še nedavno izjavili, da se mora boj zoper vlado za naše vseučiliške zahteve jeseni opustiti! S. L. S. pa je stala in stoji neomajno v najodločnejši opoziciji zoper Slovanom sovražno vlado barona Bienertha. Liberalci naj bodo torej pri sestavljanju svojih oklicev v prihodnje bolj previdni, zakaj v teh časih pač ne gre sc tako luido smešiti. -i- »Neues Wiener Jonrnnl« je smatral za umestno Hribarjevo nepotrditev za župana spraviti v zvezo s S. L. S., in sicer tako-le: »Njegova glava mora pasti, da s tem odkupi klerikalno ob-strukcijo.« Pisanje teh nemarnih ju-dov. ki so vsakomur naprodaj, je res tako nesramno, da ni bolj mogoče. Iz teh besedi zveni tisto besno sovraštvo Nemcev do S. L. S., ker vodi najostrejši boj zoper sedanji nemški zistem in Nemcem pokorno vlado barona Bienertha. Poplejle »klerikalce«, tako mislijo, kakšni ljudje sn to, da mora zavoljo njihove »frivolne« obstrukcije pasti celo Hribar! Toda bodi tem šmokom po- .vedano, da bo S. L. S. slejkoprej .stala na braniku slovenstva in izvajala boj zoper nemško vlado tudi poslej s tisto doslednostjo, odkritostjo in odločnostjo, ki jo je dozdaj kazala, oprta na svoja načela in vesoljno slovensko ljudstvo ! V Prečni pri Novem mestu bo volivni shod v nedeljo. 28. t. nt., po rani maši. -j- Občni zbor »Mlekarske zveze« v Ljubljani se je vršil včeraj dne 22 t. m. dopoldne v lastnih prostorih na Dunajski cesti. Mlekarska zveza je v preteklem letu krasno napredovala in ima najlepšo bodočnost. Prometa je imela .1,0-40.471 K 35 v in čistega dobička 3288 kron 10 v. med tem. ko je bilo leta 1908. 351.64(1 K «8 v prometa z 248 K 25 v čistega dobička. V odbor sta bila na novo izvoljena: Frane Bešter, kaplan v Cerkljah in Andrej Cerkovnik iz £t. Huperta. Promet Zveze se je torej vkljub slabi letini in suši pomnožil za trikratno. Zveza je sklenila storiti še en korak naprej in urediti kupčijo z mlekom v Trstu. Preskrbelo se bode tatu za lastne prostore in kupčevalo na debelo. To je najboljši odgovor onim listom, kateri Zvezo vedno napadajo in nesramno obre-kujejo, na drugi strani pa kričijo da ¡Slovenci nismo za nobeno skupno delo. — Grof Barbo se spominja Njega Veličanstva presvitlega cesarja 801etnico, nakar vsi navzoči vstanejo s trikratnim »Slava«! Pošlje se brzojavka ekscelenci grofu Paaru, da sporoči Njega Veličanstvu presvitlemu cesarju udanost in zvestobo zbranih kranjskih zboroval-cev. -{- V Valtlvasl pri Novem mestu je bil v nedeljo zjutraj prav dobro obiskan shod volivcev S. L. S. Poročal je deželni odbornik E. .Inrc. čegar kandidaturo so sprejeli volivci soglasno. Tz Dolenjega Logatca. Na dopis v »Slovenskem Narodu« z dne 20 avgusta t. 1., v katerem se nekdo prav po otroško zaganja v slavnost povodom otvoritve »Društvenega doma« v Dol. Logatcu na dan 15. avgusta t. 1., ne maramo dosti odgovarjati, ker z ljudmi, katerim ni do resnice, — in med te je prav gotovo šteti »Narodovega« dopisnika, — najbolje nič imeti opraviti, marveč jim le izreči pomilovanje, da morajo za svoje namene segati po tako nizkih sredstvih. Poročevalec »Slovenskega Naroda« ali slavnosli niti videl ni, ali pa, Če jo je videl, je moral takrat imeti čisto drugačne čute, kakor pa jih imajo splošno vsi ljudje. Sicer ne bi mogel po pravici trditi, da ni bilo mlajev skoro nič, saj jih še danes ljudje, ki prihajajo v Dol. Logatec ali se le vozijo mimo njega, brez kakih težav vidijo, če niso slepi. Telovadbo in sploh nastop naših vrlih Orlov deva čisto v nič. Če ima dopisnik o dobri telovadbi kaj pojma in če ni hotel namenoma, lagati, moral bi resnici na ljubo izjaviti kot objektiven poročevalec, da je bil ves nastop Orlov - telovadcev tako dobro posrečen, da se sploh malokda j in malo-kje kaj boljšega vidi. Nevoščljivost je grda pregreha, zato naj bi se je bil tudi »Narodov« dopisnik oprostil! Ako bi se pri sokolski telovadbi kaj tako dovršenega doseglo glede telovadnega nastopa, kakor se je na naši slavnosti dne 15. avgusta 1.1., ne bilo bi v liberalnih časopisih slavospevov ne konca ne kraja. Kar po liberalstvu ali svobodomiselstvu diši, oziroma smrdi, je vse dobro, kaj ne, kar je pa na naši strani, vse slabo in naj si bode samo na sebi še boljše? Če bi se v vaših vrstah Sokoli onemogli po tleh valjali in preobračali kozolce po kakem cestnem jarku ali za kakim plotom, pa bi se to gibanje proglasilo slovesno za najelegantnejše in najdrznejše telovadne kretnje. Saj se poznamo! Naše vzorno ženstvo, posebno »Bogomila« vam je tudi na poti. Čisto naravno! To vas peče, dobro veste zakaj! Ali jih še nimate zadosti za ples in različno zabavanje, zakaj se vam delajo skomine po naših zavednih, nravno zdravih dekletah in ženah? Dokler boste imeli pri sebi zadosti opravka, toliko časa pustite pošteno ženstvo krščanskega mišljenja in življenja pri miru! Kakor rečeno, roke proč od oseb našega mišljenja in ocenjujte svoje Sokole in njihov naraščaj, t h boste našli obilnega, četudi ne preveč prijetnega gradiva! Pa, kaj bi še pisali ? Skrpucalo v »Slovenskem Narodu« je tako zmedeno, kakor bi treščilo vanj. Dopisnik njegov menda ni dobil niti celotne ljudsko-šolske izobrazbe. O kaki logiki še slišal ni, ali pa tudi res samo slišal ! — Nevesta utonila. V nedeljo 21. avgusta sta se šla kopat v Savinjo nad Zidanim mostom gospodični Nina Krämer in Miri Sulčič. Nina se je upala predaleč in je utonila na istem mestu, kjer je utonil pred leti njen brat. Zadel jo je v vodi mrtvoud. Tragična smrt mlade neveste, ki se je imela kmalu poročiti z. g. asistentom južne železnice Franke. Pogreb se vrši v torek popoldne ob pol šestih od hiše žalosti. — Za steklarje. V vasi Gebčdže pri Varni v Bulgariji ima tvrdka Frosco, Meschulam & Comp. tovarno za steklo, v kateri je delalo do nedavno mnogo avstrijskih podanikov. Vsled nerodnosti pri izplačevanju mezdo pa je prišlo do resnih nasprotij med delavstvom in gospodarji. Da so preprečijo večji nemiri stradfijočih in osleparjenih delavcev, so jih morali spraviti v domovino. Ker se taki slučaji pri navedeni tovarni cesto ponavljajo in ni izključeno, da bodo vnovič nabirali steklarje za to tovarno po naših krajih, se ljudstvo opozarja, naj se ne da zvoditi in naj ne vstopa v delo brez pravoveljavne delavske pogodbe. - Ostri streli pri vojaških vajah v Slavoniji \ Našicah je na vajah 78. peš-polk iz Osjeka; v petek je nenadno padlo nekaj ostrih strelov, ki so prodrli do železniške postaje in bližnje opekarne. En strel je zadel in težko ranil delavca Klobučarja. Uvedla se je stroga preiskava. — Odredbe za obvladanje jesenskega prometa 1910 v področju državne železniške uprave. V svrho pospešenja jesenskega prometa je oziroma bo c. kr. državnoželezniška uprava ukrenilo sledeče odredbe: Dobava 2000 novih tovornih voz, hitra poprava pokvarjenih voz, vožnje tudi ne do cela izkoriščenih zasilnih tovornih vlakov, dalekosežna in pravočasna omejitev režijskih transportov, pospešenje vseh nakladanj, katere ima zvršiti železnica, podaljšanje delavnega časa v skladiščih, eventualna vpeljava nočnega dela, kar najbolj možno izkoriščanje nakladne teže in prostornine tovornih voz, pospešeno objavijenje dospelega blaga itd. Te odredbe bodo pa. imele popoln uspeh šele tedaj, če bo tudi občinstvo, ki odpošilja blago, v svojem lastnem interesu kar najkrepkeje podpiralo državnoželezni-ško upravo in njene organe v stremljenjih po brezhibnem razvoju jesenskega prometa. Na to samopomoč je železnica naravnost navezana in vsak posamezni odpošiljatelj, od veleposestnika in vele-industrijalca pa do najmanjšega poljedelca, obrtnika in trgovca je v stanu, da pripomore k dosegi željenega cilja. Izmed sredstev, ki so na razpolago od-pošiljateljem, da podpirajo z velikimi materijalnlmi žrtvami zvezane odredbe državnoželezniške uprave, je uporabiti en del že sedaj, drugi del pa v jesenski režiji sami. K prvim spada: 1. Dobivanje in odpošiljanje onih snovi in proizvodov, katerih za jesen in zimo določena zaloga je že sedaj pripravljena za prevažanje, ali kojo je možno pripraviti za odpošiljanje, najkasneje do konca avgusta. To je tudi v posebnem interesu prejemnikov tega blaga, ker je točno prevažanje sedaj brez težkoč možno, v tem ko bo jeseni često zelo otežkočeno, če ne popolnoma onemogočeno. 2. Izjava glede dovoljenja za brzojavno (oziroma kjer je telefon, za telefonično) ob-javljenje dospelega blaga. Brzojavno objavljenje se priporoča zlasti onim prejemnikom, ki stanujejo bolj daleč od železnice, če je tam c. kr. brzojavni urad. O postopanju pri oddaji zadevne dovolilne izjave daje pojasnila bližnji c. kr. železniški urad. K sredstvom, katere naj uporablja odpošiljatelj, oziroma prejemalec, v času močnega jesenskega prometa, spadajo: 1. Pričetek nakladanja takoj po pripravi voz in kar najbolj možno nepretrgano iti hitro končanje dela. 2. Pričetek skladanja kakor hitro mogoče po prejemu objav-nico o dospelem blagu. 3. Izkoriščanje zgodnjih jutranjih ur, kakor tudi večernih in ponočnih ur za skladanje oziroma nakladanje, v kolikor je to po predidočem dogovoru s postajo možno. Postaje imajo nalog, da ustrežejo takim željam, v kolikor to dopušča varnost obrata in pri tem delu zaposlenih. 4. Pravočasno in na najpotrebnejše omejeno naročanje voz ter ureditev do-važanja blaga takoj po prejemu objav-nic, da ne bo blago v skladiščih nakopičeno in ne bo ovir pri skladanju. 7. Preklic morebitnih prepovedi glede do-važanja blaga od septembra do decembra v onih postajah, kjer je urejena prevaževalna služba. — Pri zavednem vzajemnem delovanju odpošiljateljev in železniških organov ne bo večjega na kopičenja blaga in železnici se — kar je upati — ne bo treba poslužiti pravice za zvišanje skladnine in vozne stojnine ter skrajšanje skladnine prostega časa in nakladnih rokov. — Deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih na Kranjskem dovolila je c. kr. generalna direkcija tobačne uprave letno subvencijo. Za tekoče leto se je ta določila na 1500 K. S tem stopila je tudi tobačna uprava v krog onih faktorjev, ki redno podpirajo iz socialnih ozirov tako važni boj proti jetiki. Deželno pomožno društvo pa bo svojo skrb v še večjem obsegu kakor doslej 6bračalo na tobačno delavstvo in njega rodbine. Jeruzalemsko romanje. Prazna sta še dva ženska prostora v I., dva v II. in eden v III. razredu. Do nedelje je še mogoče sprejeti, kdor takoj pošlje denar in obenem potni list (pos) od okr. glavarstva. Posebnega potnega lista je treba samo onim, ki so se prepozno oglasili; vsem drugim, tudi Galilejcem, ga ni treba. — Imenik z legitimacijo vred se razpošlje ta teden. — Dobrodelna darila. O priliki 80-letnega rojstnega dne Njegovega Veličanstva cesarja naklonil je c. kr. lega-cijski tajnik Nikolaj vitez Gutmansthal »Deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih« 100 K. Pekovski mojster g. Jean Schrey pa je pri isti priliki izjavil, da bode meseca avgusta brezplačno zalagal kruh. Če pomislimo, da nakaže deželno pomožno društvo v oskrbi stoječim rodbinam in otrokom vsaki mesec do 400 hlebov kruha po 10 vinarjev, lahko ocenimo vrednost tega velikodušnega darila. — Socialen tečaj za katoliško-na-rodne akademike se vrši v sredo, četrtek in petek (24. do 26.) na Sv. Joštu nad Kranjem. Pričetek v sredo popoldne ob treh. — Za »Slovensko dijaško zvezo« so darovali: prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič 200 kron, mil. g. gen. vikar J. Flis 20 K, slov. kat. izobraž. društvo v Podbrezjah mesto nagrade za predavanje tov. CvOnkla 5 kron, župnik Glohelnik 4 K, dekan Lav-rič 20 K, župnik Alojzij Kralj 5 K, župnika Gust. Koller in Klemen po 2 K, neimenovan 53 K 74 h. — Vsem preč. gg. se tem potom odbor S. D. Z. najpri-srčneje zahvaljuje za velikodušne darove in dejansko naklonjenost. — Vročina zadnjih treh dni je napravila na poljskih pridelkih vidno iz-premembo. Vse se je znatno pomladilo in poživilo. Najbolj pa si je opomogla ajda, ki prej ni imela posebne rasti, tako da je dospela do cvetja, in to ne samo po Dolenjskem, ampak tudi v ljubljanski okolici. Medena paša je zvabila pridno čebelo na delo in čebelarji goje po vsej pravici najboljše upe, ki -e jim tudi uresničijo, če ostnae tako vreme vsaj še kakih deset do dvanajst dni. — Otavo so po nekodi že začeli kositi. Mokra in vlažna pomlad je dala obilo sena, deževno poletje pa je pripomoglo, da je tudi otava letos tako izborilo vzpela, kakor že celo vrsto let ne. Ker je pri spravljanju sena vreme zelo nagajalo, so začeli otavo ob najlepšem vremenu z največjo naglico kositi, da ne pride kako razočaranje; žal, da koscev primanjkuje, da jih niti za drag denar ni dobiti. — Na Gorenjskem okrog Lesec je še mnogo travnikov, ki niso niti vprvič pokošeni, deloma ker je košnja predraga., deloma ker ni dobiti delavcev in imajo sicer dovolj živinske poklaje. — Umrl je v Trebelnem 21. avgusta Janez Klemenčič, trgovec in ključar župne cerkve. Bil je vrl mož in skrben oče. N. v m. p.! — Dne 17. avgusta se je obstrelil hoteč se umoriti 55 let stari Franc Dragan iz Roj. Vzrok pijanost. Svinčena zrna so mu prsa hudo razme-sarila. Prepeljali so ga v bolnico usmiljenih bratov. — Sveta Gora. Slovesno je včeraj 22. avgusta blagoslovil domači rojak P. Hugo Bren dva nova stranska oltarja z asistenco sosednih gospodov. Slovesnost je bila. prav lepa. Prijatelji narave pridite v naše hribe, gotovo vam ne bo žal. Pešpot dve uri hoda iz Save, tri ure pa od Litije. — Kozolca sta pogorela, dne 21. t. m. kolarju Trpinu in njegovemu sosedu v Hotedršici. Ljudje so bili ravno v cerkvi pri popoldanski službi božji, ko je začelo goreti in je takoj vse hitelo na pogorišče. Tudi požarni hrambi, domača in godoviška sta. prihiteli na pomoč in posrečilo se jim je, ogenj lokalizirati, dasiravno je v bližini z žitom napolnjen kozolec in prav tik vasi, v kateri je še več s slamo kritih poslopij. Zažgali so baje otroci. — Požar v Hotedršici. — Velika nesreča preprečena. V nedeljo 21. t. m. je med popoldansko službo božjo nenadoma izbruhnil ogenj v kozolcu posestnika Valentina Brus, ki se je tako razširil na gospodarsko poslopje sosednega posestnika Franca Trpina. Ogenj se je opazilo prepozno in ko so domači ognje-gasci prišli na lice mesta, omenjenih poslopij ni bilo več mogoče rešiti. Panika je bila velikanska. Vročina dneva je bila neznosna in lahen piš je razna-šal pepel in gorečo slamo na vse strani. Mnogo hiš v onem traktu je kritih s slamo, mod hišami pa obloženi kozolci. Zgorela bi bila vsa vas in le previdnosti posameznikov se je zahvaliti, da se jo požar omejil. Tudi ni čuda, da je vsakdo lo mislil nase in varoval svojo imetje. Strehe so polivali z vodo in jih zavarovali z mokrimi rjuhami. Najhujše je bilo, da je primanjkovalo vode. Tudi domača požarna bramba je bila premalo disciplinirana. Prihiteli so tudi og-njegasci iz Godoviča. Vzrok zopet nesrečni otroci. Pazite že vendar nanje, ako ste doma za varihal Imenovana posestnika sta imela malone vse svoje premoženje v kozolcih in sta le za malo zavarovana. Škoda se ceni od šest do 8 tisoč kron. Usmiljena srca, spomnite se prizadetih! Štajerske novice. š Marija Snežna na Velkl. Naše bralno društvo »Kmetovalec« je priredilo 21. t. m. veselico s petjem, govorom in igro »Trije tički<. Ta prireditev je temvažnejša, ker leži naša fara ob nemški meji in spada občina že pod emure-ški sodni okraj. Vendar se nam zdi, da slovenska stvar pri nas ne nazaduje. Slične veselice kot nedeljska, bodo veliko pripomogle k nadaljni probuji in okrepitvi slovenskega življa ob meji. Poučni govor jo imel predsednik S. K. S. dr. Korošec. Pevske točke so oskrbeli šentjanski slavčki pod vodstvom kaplana Bosina. Igro »Trije tički« so skrbno vprizorili domačini ter igralci in igralko iz Maribora, Št. Jurija in Jarenine. Udeležba in zanimanje pri veselici je bilo veliko, kar jo dobro znamenje, da je ljudstvo sprejemljivo za vzbujanje narodno zavsti. Ljubljanske novice. lj Novi ljubljanski župan. »Hrvaška korespondenca« poroča iz Trsta: Tržaškim liberalnim Slovencem se poroča, da se je po paktu, ki so je sklonil med deželno vlado in večino ljubljanskega občinskega sveta, iako-le določilo: V prihodnji soji ljubljanskega občinskega sveta bo za župana zopet, izvoljen nepotrjeni župan Hribar, ki bo odklonil izvolitev. Nato bo izvoljen za župana sedanji podžupan in deželni odbornik dr. Tavčar, ki bo izjavil, da sprejme izvolitev. V svojem govoru dr. Tavčar ne bo omenjal z besedico Hribarjeve ne-potrditve. Po paktu postane deželni odbornik dr. Triller. S tem paktom so se liberalni Slovenci izognili razpustu občinskega sveta.« Beležimo z vso rei zervo. lj Popolnoma mirno je bilo sinoči v Ljubljani. Deželna vlada in magistrat sta izvedla najobširnejše varnostne odredbe. Pred pošto je bilo zvečer večje število nevolivcev, ki jim je policija povedala, naj ne motijo pasažo, in jih razkropila. Govorilo se je, da se namerava peti pred Hribarjevim stanovanjem, a to jo bila lo govorica. Mir se včeraj ni kršil, kar jo bilo popolnoma prav in pametno. Bivši ljubljanski župan Ivan Hribar je izdal včeraj neki oklic na someščane, ki je bil plakatiran, a ga je oblast zaplenila, pozneje pa je bivši župan izdal drugega. lj »Narodno delavsko organizacijo« jo c. kr. deželna vlada včera j razpustila in sicer z utemeljitvijo, da jo 31. julija 1910 na občnem zboru vajenske skupine sklenila resolucijo, ki pozdravlja češko antknilitaristično propagando Češke narodnosocialne organizacije ter s tem prekoračila svoj delokrog in odobrila protipostavna dejanja. lj Prestopanje tirov v Gruberjevem kanalu. Nekateri ljudje imajo navado, da postopajo in pohajkujejo po Gruberjevem kanalu, ne zmeneč se za nevarnost, ki jim pri tem preti. Neštetokrat se je že zgodilo, da jo moral strojevodja v zadnjem hipu vlak ustaviti, da se prepreči nezgoda. Občinstvo namreč hodi semtertja preko železniških tirov, pc katerih se prevažajo stavbne potrebščine ter se ne zmeni ne za svarila, ne opomine. Zgodilo se je tudi, da so svarilne napise odstranili. Varnostna oblast bo tozadevne krivce ostro kaznovala. lj Miklavž v poletju. Minoli teden se ga je bil v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah nek krošnjar tako nasrkal, da ni vedel kje da je. V tej zmedenosti je popustil na mizi neko škatljo, katero mu je bil podaril nek njegov tovariš in odšel. Ko se je pozneje vrnil, je pa našel v škatljici moško žepno uro. Krošnjar je uro oddal policiji, kjer se naj pravi lastnik zglasi. lj Cegava Je krava? Včeraj zjutraj je policijski stražnik ujel na vrtu bivšega oskrbovališča kravo in jo odvedel v neki hlev. Lastnik naj se zglasi za kravo pri policiji. lj Tatinski berač. V neki kuhinji v Križevniški ulici je te dni nek berač izmaknil srednjo vsoto denarja in neopa-ženo odšel s plenom. lj Umrli so v Ljubljani: Uršula Iver-stein, sodnikova vdova, 71 let. — Fran Marinko, delavec, 31 let. — Ivan Butala, posestnik, 54 let. Josip Šmon, dninar, 40 let. — Valentina Vrančič, ključarskega orccjdelavca hči, šest mesecev. lj Preselitve v Ljubljani. V avgusto-veiin selilnem roku se je v Ljubljani preselilo 531 strank z 1800 osebami. Na novo je prišlo v mesto stanovat 28 rodbin, dočim se je 20 strank izselilo v druge kraje. — Malih stanovanj za nižje sloje še vedno primanjkuje, število velikih, dragih stanovanj pa zadošča sedanji potrebi.-V splošnem se čujejo pritožbe o visoki najemšfiini, katero pa so nekateri hišni gospodarji iznova povišali...... lj Nagla In neprevidna vožnja je v smislu veljavnega cestno - policijskega reda prepovedana. Vzlic temu pa se je v zadnjem času vdomačila med tukajšnjimi vozniki navada, da vozijo po ulicah, kjer je največ prometa, po mostovih in križiščih cest z brezprimerno brzino. Oblast bo vsled tega proti vsem, ki vozijo naglo in neprevidno, začela nastopati z najstrožjimi sredstvi. lj Pobegnil je dne 5. junija 1895 rojeni tesarski vajenec Rudolf Anžič iz Spodnje Šiške, štev. 197, kakor je to že večkrat storil. Fant je bil že na Pruskem, od koder so ga pa zaradi njegove zanikarnosti izgnali. Kakor drugi njegove vrste je tudi on zelo nestanoviten in nezanesljiv. Kjer se ga zaloti, naj ga županstvo nazaj odpravi v Spodnjo Šiško ali vsaj njegovo bivališče sporoči okrajnemu sodišču v Ljubljani, oddelek IX. — C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. IX., dne 19. avgusta 1910. lj Ogenj vsled eksplozije raket. Včeraj popoldne okoli pol 3. ure je nastalo v hiši dedičev Josipa Andrčja v Knaflovi ulici št. 15 močno pokanje, kmalu nato pa je začela goreti streha. Prvi so bili pri ognju tržni stražnik Kukovič, ki se je tudi nekoliko na roki opekel, slugi Rak in Znidaršič, stražnik Iglič in sluga deželnega muzeja ter začeli gasiti s hišno cevjo, ki je bila v podstrešju. Med tem pa je čuvaj na Gradu z dvema streloma alarmiral gasilno in reševalno društvo, ki je bilo z že priznano hitrostjo na lici mesta ter pod poveljtsvom podnačelnika g. Jožefa Turka ogenj naglo pogasilo. Zgorel je del strehe in nekaj kovčegov, ki so bili. v podstrešju. Škoda znaša okoli 500 K ter je hiša zavarovana pri »Assicura-zioni Generali«. Ogenj je nastal vsled eksplozije raket, katere je imela neka stranka spravljene v podstrešju in so se bržkone vneli vsled solnčne vročine. Ker se je bilo gledalcev nabralo na stotine, je pomagalo policiji tudi ljubljansko orožništvo. lj Zgodnje zelje, ki se prideluje zlasti na ljubljanskem polju, prihaja že nekaj tednov na tukajšnji trg. Zadnjo soboto pa »o se začeli izvažati v večjem obsegu v naše južne obmorske dežele, Trst, Pulj, Grško, Malo Azijo in celo v Egipt. Lepe, zdrave zelnate glave plačujejo po 10 do 14 vinarjev, včasi tudi čez. Kupčija je živahna in daje precej dobička. Telefonska ln brzojavna poročila. DEŽELNI ZBORI IN DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 23. avgusta. Vlada že dela priprave za sklicanje deželnih zborov. Deželni zbori bodo zborovali od srede septembra do konca oktobra. Moravski deželni zbor še skliče 19. septembra. — Začetkom novembra se skliče državni zbor. Kdaj se skličejo delegacije, je zdaj še popolnoma negotovo. HRVATSKI SABOR RAZPUŠČEN. Zagreb, 22. avgusta. Ob 10. uri dopoldne so se zbrali skoraj vsi člani hrvatskega sabora, da bi bili navzoči pri razpustu sabora. Ban je prišel v zbornično dvorano ob 11. uri, se podal na sedež pod baldahinom in je pokrit či-tal kraljev reskript. Reskript se z zadovoljstvom spominja zadnjega sabora, označi pa razpust istega potreben vsled spremenjenih razmer, ker je večina deželnega zbora prišla v navskrižje z vlado. Poslanci so se podali potem v cerkev in so se nato vrnili nazaj v zbornično dvorano, kjer je bil overovljen zapisnik današnje seje. KOALICIJA JE ODPOVEDALA BANU SLUŽBO. Zagreb, 23. avgusta. Koalicija je banu naznanila, da prekine z njim vsa pogajanja, ker je stremljenje bana koalicijo razbiti. Nove volitve se vrše v prvi polovici oktobra. RAZMERJE MED AVSTRIJO IN SRBIJO. Berolln, 23. avgusta. Srbski minister za zunanje zadeve Miiovanovic je izjavil, da trgovinska pogodba z Av- strijo nima samo velik gospodarski, ampak še večji politični pomen. Pogodba je storila konec dosedanji neznosni napetosti med obema državama. DBŽAVNI PREOBRAT NA SRBSKEM? Belgrad, 23. avgusta. Skupščina bo prve dni septembra sklicana k izrednemu zasedanju. Baje se takrat izvrši velik državni preobrat. DEFRAVDACIJE V RUSIJI. Peterburg, 23. avgusta. Revizija sibirske železnice je pokazala, da se je poneverilo 23 milijonov rubljev. PRINC ALOJZ LIECHTENSTEIN. Dunaj, 23. avgusta. Princ Alojzij Liechtenstein se je včeraj zvečer počutil mnogo boljše, vsled česar mu niso vbrizgali morfija. Zdaj je njegovo stanje objektivno boljše. JAPONSKA ANEKTIRALA KOREJO. Tokio, 23. avgusta. (Nemška kabel, družba.) Japonska je proglasila, da je anektirala Korejo. ČRNOGORSKO SLAVLJE. V Bar se je pripeljal bulgarski car Ferdinand. Črnogorski princ Danilo in bulgarski poslanik sta došla na ladjo, kjer sta pozdravila bulgarskega vladarja in princa Borisa. V avtomobilu se je peljal bulgarski Car v Cetinje, kjer ga je pozdravil črnogorski knez Nikita. Pri slavnostni pojedini je napil črnogorski vladar bulgarskemu carju, ki je odgovoril: »Čestitam pri 50-letnem vladnem slavlju prisrčno in odkrito kot svojemu bratu. Četrtstoletja traja to prijateljstvo in bratovska ljubezen med Bulga-rijo in Črno Goro kljub vsem viharjem in izkušnjam, ki so obiskale Balkan. V imenu Bulgarov prisrčno pozdravlja in čestita knezu. Bratski sprejem ga je globoko ganil. Nepretrgljive so bratske vezi med Bulgari in Črnogorci. Ostati hoče zvest prijatelj Črne Gore.« — Italijanski kralj in kraljica sta došla v Cetinje včeraj popoldne. DRŽAVNI PREOBRAT V SRBIJI? »Pravda« poroča, da se snide skupščina začetkom septembra k izrednemu zasedanju. Sklicanje skupščine je baje v zvezi z državnim preobratom. Srbski prestolonaslednik potuje, ko se povrne iz Cetinj, v Peterburg. PROTIGRŠKI BOJKOT v Turčiji je povzročil Grkom 20,000.000 frankov škode. REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM. V Lizboni so razširjene, govorice, da izbruhne revolucija in da se namerava proglasiti vojaška diktatura. UMORJEN AVSTRIJEC V MAROKU. Pariški listi poročajo, da so našli 18. t. m. med Elksarom in Fezom grozno razmesarjeno truplo nekega Avstrijca. VSTAJA V NIKARAGUI. Iz Vašingtona. se poroča, da so Estradove čete premagale vladne. Predsednik Madriz namerava zapustiti državo. Estrada je izdal oklic, s katerim javlja, da prevzamejo vstaši vlado. V Managui so bili veliki izgredi proti Američanom. Ljudstvo je klicalo: smrt jankejem! JAPONCI ANEKTIRALI KOREJO. Uradni brzojav lapidarno poroča, da so Japonci anektirali Korejo. Kakor znano, se je bila velika japonsko-ruska vojska za Korejo. Japonci so stoletja sem želeli, da zagospodarijo na. Koreji. Njihova želja se jim je zdaj izpolnila. RUSIJA PROTI FINSKI. Iz Peterburga se poroča, da pripravlja ruska vlada, nov udarec proti avtonomiji Finske, ki bo izzval v Finski še večje ogorčenje, kakršno je bilo doslej. Vlada namerava porušiti imena finskih mest. Glavno mesto Finske, Ilelsingfors, bi se imelo po načrtih vlade imenovati Aleksandrovsk. To jo čita kazen Fincem za odpor, ki so ga pokazali proti zadnjemu zakonu, ki krši njihovo avtonomijo. V prerokovl deželi. Profesor na dunajskem vseučilišču, prélat dr. Alojzij Musil, je znan v vsem znanstvenem svetu kot raziskovalec Arabije. Te dni se je vrnil s svojega zadnjega potovanja po Arabiji na Dunaj z bogatimi uspehi. Kakor pred dvemi leti je tudi zadnje potovanje dr. Musila bilo izključno namenjeno v Arabijo. V raziskavanju te deželo je dr. Musil strokovnjak in si je na tem polju pridobil veliko zaslug za slavo avstrijske domovine. Zadnjo njegovo večjo potovanje se jo vršilo vsled tuje intervencije. V sredi dela jo letos dr. Musilu 17. marca brzojavno poklicalo avstrijsko poslaništvo v Carigrad. S tem je bil začetek zadnjega potovanja po Arabiji storjen. Povdarjati pa treba, da je bilo to potovanje skrajno naporno, vendar za znanost izrednega pomena. V Carigradu so sc vršila najprej z raznimi državnimi dostojanstveniki pogajanja, katerih posledica jc bila, da je dr. Musil z dovoljenjem svojega predstojnika po naročilu turškega zunanjega ministra in najvišje zdravstvene oblasti nastopil potovanje v severno Hedžo. Vsa zadeva je bila za dr. Musila gotovo privlačna, kar si lahko mislimo. O pokrajinah, ki jih je nameraval raziskati, pa hočemo izpregovoriti par besed. Severna Hedža je bila domovina svetopisemskih Madjanitov, onih napol nomadov, ki igrajo veliko vlogo v sv. pismu, zlasti pa v življenju Mozesa. V severni Iledži, v starem Madjanu, jc po najstarejši svetopisemski tradiciji gora Sinai. Tjakaj so božali politični zločinci, kakor pripovedujejo stari egiptovski viri, tamkaj je našel zavetišče tudi Mo-zes, kot pripoveduje Jožef Flav, in tamkaj so nastali po Jožefu Flavu najvažnejši deli peterih Mozesovih knjig in tjakaj (ne k današnji, recimo krščanski gori Sinaj), je vodilo tudi več postaj eksoda, ki jih je našel dr. Musil — vendar pa je bil pravzaprav ves Madjan še popolnoma neznan. Jasno je. da more vzbuditi ta pravljična dežela s svojimi zgodovinskimi kraji v vsakem raziskal-cu veliko zanimanja, temvečjega še v biblistu, in tem bolj v dr. Musilu, kateremu sc je naenkrat nudila priložnost, da raztegne svoj zemljevid, ki slovi v znanstvenem svetu, od severne Arabije do Rdečega morja. Tudi je upal, da bo v teh pokrajinah s starodavnimi trgovskimi cestami odkril tudi druge važne predmete in zanimivosti. Dr. Musil se je torej odločil prekiniti za več mesecev svoje znanstveno delo ter iti na potovanje. Dne 21. aprila je raziskovalec zapustil Dunaj ter jo odpotoval preko Trsta v Beirut in od tam v Damask. Pripomniti je treba, da se je tudi tega potovanja udeležil zvesti sopotnik dr. Musila, narednik v vojaškem geografskem zavodu, Rudolf Tliomasberger. Spremljal je dr. Musila vsled naročila predsednika cesarske akademije znanosti tudi asistent na geološkem zavodu, dr. Leopold Kobler. Po naročilu in pod zaščito turške vlade naj bi potoval dr. Musil, toda že v Damasku so je izkazalo, da je lo malo upanja na varstvo turške vlade. .Vlada jc sicer bila tu, a manjkalo je vsakega spoštovanja pred njo, varstva je manjkalo. To označuje že dovolj dejstvo, da so zastopniki turške vlade prepovedali izstopiti dr. Musilu iz železnice vsled strahu. Ako bi se dr. Musilu posrečilo priti izpod okrilja vladne moči, bi mu v tem slučaju zmanjkalo vsake podpore in vsaka zveza z mogočnim, povsod spoštovanim in priznanim glavarjem, pod čegar varstvo bi se vsa ekspe-dicija zatekla. Ta glavar, ki jc spremljal dr. Musila že na prejšnjih njegovih potovanjih, jo bil knez Nuri eben Šalan in je taboril 20 dni oddaljen od Damaska. Na njegovo mogočno, s tru- dom pridobljeno pomoč v tem slučaju ni bilo mogočo, računati. Rodovi v so, verni Hedži, večinoma pastirji drobnice, so razkropljeni in med njimi ni bilo niti enega glavarja, na čegar ime bi se moglo sklicevati. Tako so s( pokazalo že v začetku potovanja veliko ovire. Končno se je posrečilo s pomočje vrlega dragomana Kalila Fatala dobiti nekoliko zasebnih, dragocenih priporočilnih pisem, ki naj bi nadomeščala oficijolna pisma. S tem pa se je izgubilo mnogo časa in bivanje v Damasku je trajalo dalje kot so je pa mislilo prvotno. Pričelo ,se je potovanje v pokrajino, ki jo jo bilo treba raziskati. (Konec.) Družinska Pratika 1911 ]e ravnokar izšla ln se dobiva od danes nadalje pri vseh dosedanjih razprodajalcih. - Cena razprodajal-cem ostane nepremenjena. TBZSE CENK Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 23. avgusta. Pšenica za oktober 1910 . 9 77 Pšenica za april 1911 . . . . 10 01 Rž za oktober 1910 ...... 7 36 Rž za april 1911 . ..... . Oves za oktober 1910.....7"45 Koruza za avgust 1910.....5 64 Koruza za september 1910 . . . 5-61 Koruza za maj 1911 ...... 5 74 Meteorologična poročilo. Višina n. morjem 306 2«, sred. zraCnl tlak 736 0 mm D p» a Cm opazovanja Stan]e barometra v mm Temperatur. po Celziju Vetrovi Nebo a JS •5 £ p TJ 7. m ™ > CM > 22 9. zveč. 732 5 21-4 brervetr. pol. obl. 23 7. zjutr. 35'4 19-0 sr. jvzh. oblačno 00 2. pop. 351 17 7 sr. sever » Srednja včerajšnja temp. 22 7°. norm. 18'23. m učiteljico veselega in prijetnega značaja za podučevanje 7 letne deklice. — Ponudbe na Dr. Ferd. Miillerja, odvetnika v Celovcu. 2397 Vino po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Eoč v Istri, črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter in sc ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1 iz poštenih rodbin, katere UlSKll&rtKt bi rade posečale velesl. zunanjo in notranjo šolo, ozir. trgovski tečaj, učitelj, pripravnico i. t. d., katero vodijo vlč.g.Uršulinke v Škofji Loki, dobe sploh vso oskrbo pri gospej ilNI HAFNER v Škofji Loki št. 93, II. nadstropje, tik župnijske cerkve. 240? Zahvala. Povodom smrti kakor tudi vžc med boleznijo nam ljubljenega soproga oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda IVANA TERPINCA posestnika, gostilničarja, mestne hranilnice ravnatelja, občinskega in cestnega odbornika izkazalo sc nam jc od vseh strani toliko sučutja in sožalja, da se nc moremo vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujemo sc velečastitemu gospodu dekanu za njegove tola-žilne obiske ob bolezni kakor tudi vsem prečastitim gg. duhovnikom ozir. č. o. frančiškanom, pevskemu društvu „Liri", požarni brambi, čitalnici društvu „Kamnik", vctcrancem in mestni godbi. Srčna hvala tudi mnogoštevilnim darovalccm krasnih vencev. Vsem, ki so nam lajšali v teh bridkih urah gorje in počastili spomin pokojnika, kličemo prisrčni: Bog plačaj! V Kamniku, 22. augusta 1910. 2405 Žalujoči ostali. Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena SG dobi samo pri Hs SUTTNER, Ljubijsna» Hlesfni trg Lastna tovarna ur v Švici. 2018 Tovarniška varstvena znamka „IKO". 1 I 7 1KO Id? Z dobrim vspehom 2268 se pripravlja k 10-1 skušnji za enoletne prostovoljce. Tozadevna vprašanja naj se naslovijo na upravo »Slovenca« pod naslovom »Skušnja«. Blagajničarka katera je že službovala v večji restavraciji se sprejme s 1. septembrom. Sprejme se tudi spretna natakarica in učenec (Picolo). Ponudbe do 28. t. m. v »Narodni dom«, Pola. Mladenič išče službe za cerkovnika na deželi najrajši v kaki podružnici. Star 23 let, krojač. Naslov pove uprava lista. 2391 3 Razpisuje se služba • i • 2385 v Spitallču. Plača okoli 700 K in prosto stanovanje. — Župni urad Spitalič pri Motniku. 2 licenca sprejme takoj za mizarski obrt Damijan Bonča, mizar v Vižmarjih štev. 48, p. St. Vid nad Ljubljano. 2372 10 majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti oeka. 2147 8-1 knjigovodja večje oksportne tvrdke, popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi strojepisja; z dobrimi spričevali želi premeniti službo, najraje kam na deželo ali v manje mesto h kaki večji tvrdki ali pa h kaki posojilnici. Po potrebi uloži lahko tudi nekaj kavcije. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na naslov »Priden in pošten«, Ljubljana, poštno ležeče filijalka pri sve-2394 tem Jakobu v Ljubljani. 3 sivo in rdeče Priporoča tovarna Ljubljana 1661 Lepa suha soba v visokem parterju s 4 okni, 2 proti vzhodu, 2 proti jugu, lepo meblovana, z lepim razgledom v neposredni bližini mestne hiše in parlamenta, zelo čista in svetla, se odda v najem pri neki starejši dvojici. Cena z najvestnejšo postrežbo 50 kron mesečno. V stanovanje se želi kak gospod sloven. državni poslanec, ker je lastnik stanovanja c. in kr. vpok. vojaški uradnik in Slovenec po rojstvu in mišljenju. Naslov pove uprava »Slovenca«. 2400 Tri žlice * železnatega vina lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, vsebujejo množino železa, ki jo mora zavžiti odrasli človek vsak dan, ako njegov organizem potrebuje železa, v nasprotju z drugimi izdelki, ki vsebujejo le tako množino železa, ki se dokazano nahaja v vsakem namiznem vinu, in torej nimajo nikake medici-niške vrednosti. Polliter-ska steklenica 2 K. Večletni gostilničar brez otrok išče na račun ali v najem (za mesec november) v mestu ali na deželi. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca«. Št. 13.928. za zgradbo mm v iß na 65.400 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšalnega zneska naj se predlože do 27. aupsfa t. 1. ®b 12. uri opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba zaprevzetje cestne zgradbe Malagora-Polom«. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razventega je dodati kot vadij še 5 o/o stavbnih stroškov v gotovini ali v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Poleg pismene ponudbene obravnave se vrši dne 29. avgusta t. 1. ob polu 2. uri popoludne v Maligori še ust,mena zmanjševalna licitacija in sicer zn posamezne cestne dele, dolge po okroglo 2000 m, oziroma 1684 m, v katere se bo cela 7684 m dolga proga delila. Pri uatmeni ponudbeni obravnavi za delne proge je od vsakega ponudnika položiti 10O kron vadija. kateri se bo pri odobreni ponudbi popolnil kot. varščina na 10 °/o pogojene svote iz zaslužka, ki se bo izplačeval vsaki mesec po napredku dela. Deželni odbor si pridržuje pravico, izbrati ponudnika no glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo ali sploh vrniti vse ponudbe. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 19. avgusta 1910. 2382 (3) Usojam si vljudno opozarjati, da sem prevzel glavno zastopstvo y 1618 Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite: kakor trgovske, stavbene, hipotekarne, uradniške in menične. Leo Franke, Ljubljana, pisarna Kongresni trg 6,1. nadstr. se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Specijaliteta: črtanje poslounih knjig za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. üaznanilo. Velecenjenemu občinstvu in svojim ljubim prijateljem uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem v obrat prevzel znani 33 Kolidvorska Ilirija se št. 22. Točila se bodo pristna dolenjska, štajerska, istrska in avstrijska vina v sodih in steklenicah ter vedno sveže dvakratno marčno belo in črno pivo iz Združenih pivovaren Žalec in Laški trg. Gorka in mrzla okusna meščanska kuhinja ob vsakem dnevnem času, posebno ob odhodu in prihodu vseh vlakov. Opoldanski in večerni abonement po prednostnih cenah. Krasni prostori za družbe, svatbe; skupne pojedine po dogovoru. Popolno zadovoljitev p. n. naročnikov jamči moje dosedanje mnogoletno delovanje v največjih podjetjih. Gospodične, ki se hočejo v kuhinjstvu izvežbati, sprejemajo se pod ugodnimi pogoji. Velik senčnat vrt in kurljivo kegljišče. Popolnoma na novo urejene sobe za tujce se zaradi bližine južnega kolodvora najtopleje priporočajo. Zahvaljujoč se za dosedaj mi kot ravnatelju grand hotela »Union« izkazano zaupanje bilježim z najodličnejšim spoštovanjem V Ljubljani, 10. avgusta 1910. Ivan Bračič, hotelir. ■MUM. Kavarna „Ilirija' je vsak dan vso noč odprta. Velespoštovanjem Štefan AUholiČ.