V Trstu, v soboto 9. januvarja 4886. t. i a silo slovenskega političnega društva za Primorsko. » •ii.«! I« a«A. »EDINOST« izhaia 2 krat na teden vsako aredo in sabet* o poludue. Cena za vse leto ie «5 zid., aa polu leta » gld.. za ćetrt leta 1 frld. BO kr. - Posamezne Številke po dobivajo vri onravniStvu in v trafikah v Trtf Po & kr., v B.rlol in v AJdov.čl.l oo J; _ Sarofat*e reklamacije in innerate prejema Opravalstvo, vta Tarraatc, »M«v» tUkmrnif. V»i dnvui ■e pošiljajo Uredništvu *vla Terrente« »nm vh Tipografia vsak mor., >itl frankiran. Rokopiai t^az posebne vrudnosti ae ne vračajo. — Jnserati (razne vrste nasna-nila in poslanice) se zarafiunijo po pogodbi — prav cen6 ; pri kratkih oglasih z drobn-ml črkami se plačuje za vaako besedo 2 kr Slovanske skomine. m. Nič druzega človeka bolj ne skli, nego videti se zaničevanega v svojej nesreči. Nesrečnega pa relativno lahko imenujemo onega malo izobraženega človeka, ki pri vsem svojem neuku hoče imeti prvo besedo ter postave delati. Ako druzega ne, vreden je tak človek pomilovanja, ker v svojej glavi si domišljuje ter veliko važnost pripisuje svojej osebi, katera pa navzlic temu nič ne pridobi, Kake postave taki ljudje narejajo in kako se vedo po njih vladati, to uči nas zgodovina, v katerej beremo, kako je ta ali oni narod ali država propala, ker so v njej vladali in jej zakone delali ljudje neuki, neizvedenei. Naj se nam ne zameri, ako se drznemo prišteti takim zakonodajcem ali prevstrojalcem uredbe tudi nekatere naše tržaške okoličane, kajti — pa s tem nočemo nobenega razžaliti niti zasramovati! — tudi oni, ko so pro-testovali proti loČenju okolice od Trsta, lovili so pravega kozla, koji jih sedaj z rogmi zbada. Kar so tedaj iskali, našli so sedaj v polnej meri — nehvaležni svet ! Ali, zakaj ta »pregrešek« naših okoličanov sedaj stavimo na videlo ter ga tukaj razpravljamo ? Morda, da odgovorimo umazanemu Indipen-dentu ? ali z namenom, svetu kazati, kako nezreli so nekateri naši okoličani v poliki ? Errare humanum — s tem ne menimo tega, ampak hočemo le pred oči postaviti našim okoličanom, kako brezmišljeno, v hitrici in nespametno so tedaj ravnali : ako bi bilo možno, da se oni Časi v sedanje pretvore, gotovo bi oni tako ne zagazili, ampak še hvalo bi vedeli svojim zastopnikom, ki so jim le dobro hoteli. Žalibog, oni čas se ne more veČ vrnoti, ker sedanje razmere okolico s Trstom so vse drugačne, nego tedaj. Tedaj je bila okolica mnogo na boljšem, nego mesto, tedaj namreč ni bilo mesto še razširjeno ter zajemalo mnogo manj prostora, nego sedanje, tedaj bi se bila okolica ločila od mesta v svojo veliko korist, zdaj pa morda še v škodo. Ni nam treba tedaj pospeševati niti želeti ločitve okolice, kakorfina je zdaj, od Trsta, ali tudi ne na li-manice hoditi lakonskim progrcssi-stom, kojih pristanik je hotel z svo im spisom v Indipendentiju indirektno okoličanom svetovati. Mi tedaj ne pri-poročamo, niti ne svetujemo okoličanom, naj bi se ločili od mesta, ker v sedanjem okoliškem položaju hi okolica pri tem le na škodi bila. Naravno, da Indipenditijev dopisnik le Slovencem s Kranjskega (?) podtika, da so oni razburjenja (v okolici krivi, ali to ni nič nenavadnega, saj Slovenci celo bombe v Trst nose, kajti «mučenik Oberdank» je bil vendar Slovenec! kakoršnih Rog nas varuj. Ni toraj reči, ki bi nesrečnega človeka bolj zadela, nego da ga drug v njegovoj nesreči zasramuje. Enako se godi narodom. Da so okoličani proti omen jenemu sklepu protestovali, da so sedaj tega močno kesajo — to isti Lahoni, ki so z svojo zvitostjo vse to učinoli, dobro vedo in sedaj, ko so svoj namen dosegli, ko so mesto razširili, kakor jim je bilo ljubo, ko so okoličanom odvzeli vse boljše prihodke, ki bi jih od lastnega zemljišča, stavb, tovarnic, (ako bi se bili tedaj od mesta ločili) imeli — na vse to sarkastično pišejo v svoje liato indirektno tirjajoČ, naj bi se okoličani od mesta (kakoršno je sedaj) ločili ter si sami upravo delali : vsaj tak pomen nahajamo v poslovenjenem članku in gotovi smo, da je le ta. Vam se li morda tako počenjanje ne zdi hudobno, vredno stranke, ki ga pospešuje? kajti kdo je tako slep, da bi iz zadnjih dogodkov v mesti in okolici ne videl, kaj mečkajo ti Salomoni v svojih buticah; kdo bi tega ne sumil pri vrišču, ki ga jo zadnja volitev v državni zbor vzdig-nola — iskali so svojo jezo razliti celo nad ubogimi okoliČanskimi ženskami, ki si pri njih krvavo svoj kruh služijo ! Gotovo nam pritrdite, da se tako počenjanjo ne zove kristjansko niti človeško ; takega človekoljubja nahajaš le pri možeh njih barve in mišljenja. In po vsem tem zovejo okoličane dobre, ljube — oni da jim pomogo, oni da jih otmo propada — oui so okoličane uže oteli, kajti odsvetovali so jim ločitev okolice od Trsta, s Čemer polne svoj žep, okoličanom pa v zahvalo sedaj svetujejo, naj se od mesta loče, pitajoč jih z egoisti, pijanimi čestilci, lenuhi. To je pravo »kosmato« človekoljubje, kojega so zmožni le možje take baže. Fakta nam toraj kažejo, kako slabo so okoličani učinoli, ko so, ne da bi sklep v Rojanu storjen podpirali, proti njemu protestovali ter si tako sami sebi škodo naredili. Naj bi vsaj sedaj živeči rod okoličanov spoznal pregreho svojih prednikov ter se v prihodnjo vedel varovati pred stranko, od katere nema druzega pričakovati, nego grdo nehvaležnost, zasmehovanje in psovauje, ter se rajši in toliko trdnejše vprijel rodoljubne, slovenske, od katere same je odvisna izpolnitev njegovih pravic. Kolike koristi bi okolici prinašala lastna samouprava in ločenje od mesta, ako bi se tedaj bilo zgodilo, skušali bodemo nekoliko popisati v prihodnjih člankih, čeprav — nič ne koristi po toči zvoniti ali so za umrlim jokati. Deželni zbori. Kranjski. VIEI. seja dne 18. decembra 18S5. Poročilo deželnega odbora o povelt-šanji letuega doneska za stanovitno na- stanienje vojakov v Ljubljani izroči se finančnemu odseku v poročanje. O poročilu deželnega odbora glede naklade od žganih pijač poroča poslanec prot. Šuklje in na-svetuje: Ako finančni odsek v poštev jemije dejanski položaj deželnega odbora, kateri je moral oddajati naklado, dovoljeno za celo leto a potrjeno še le 7. jan., primoran je k sledečemu predlogu: »Slavni deželni zbor naj sklene, m >rg. Št. 2. S. 1. letnegi poročila za leto, 1885. vzame se na znanje«. Vender obžaluje finančni odsek, da ni razvidno iz letnega poročila, ali ne je deželni olbor sploh tekom tega leti resno prizadeval po Županstvih ali na kak drug način poizvedeti kolikovino zavpitega žganja, oziroma visokost izterjane deželne naklade. Kajti le na podlagi takih vsaj aproksimativnih statističnih dat bode mogoče, potrebne priprave ukreniti za primerno odkupnino, katero se po mnenji finančnega odseka najbolj strinja z interesom deželnega zaklada iu s koristijo davkoplačevalcev. Prvi v razgovoru o tem prodlogu oglasi se poslanec baron Scb\vegel in nasvetuje resolucijo, naj sicer deželni zbor poročilo finančnega odseka vzame na znanje, a naj izjavlja gotovo nado, da deželni odbor ne bode opustil, da se preveri o množini porabljenih žganih pijač na Kranjskem, na katere je naložena užitniua 3 gl. za hektoliter. Nadalje graja odbor zarad pogodbe, kateri je v tem obziru sklenol z nekim po ijetuikom češ, da pogodba lahko uniči ves prihodnji dohodek tega davka, ako-ravno se je v pogodbo vsprejela tudi določba, da ima plačati zakupnik doklade dvajsetkratuo globo, ako bi pri prenehanji svoje pogodbe več zadačil, kakor bi bilo umestno in pravilno. Deželni predsednik baron Winkler razjasnuje, da je vlada kakor hitro mogoče delovala na to, da se je načrt te postave kakor hitro je bil od N|. Veličastva potrjen, izvršil. Vladi tadaj ne gre nikakor predbacivati, da bi bila najmanje zagrešila prepozno potrjenje t^ga naklada. Poslanec prof. Suklje nasvetuje, naj seja preneha, da finančni odsek razpravlja o predlogih baronu Schwegla. Obvelja. Finančni odsek zboruje nad pol ure, potem pa se sni le klub narodnih poslancev, da v stvari razpravlja. R izgovor o predlogih finančnega odseka in barona Schwegela nasvetih o tej zadevi se ponovi. Ppročevalec finančnega odseka profesor Suklje izjavi, da je finančni odsek sklenil, ostati pri svojem nasvetovanem predlogu. Prvi se oglasi z i besedo deželni glavaj grof Thurn, ter pravi, da deželni odbor nema nikake krivde, ako se je deželni proračun prepozno potrdil. 28. septembra 1884. bila je omenjena naklada o i žginih pijač v deželnem zboru sklenana m 11. oktobra 1885 predložil se je dotični sklep kranjski deželni vladi. Potem je prav dobro zavračal vse Š^egljeve napade na odbor, češ, da je storil popolnoma vse kar je tuogei in je bila njega dolžnost. Poslanec Dež man jo se svojim znanim sarkazmom rogal svojim sloven. kolegom v dež. odboru. Deželni glavar grof Thurn izjavlja, da se vsa važnejši določila, o katerih ima sklepati deželni odbor, posebno pa pogodbe dostavijo vsakemu gospodu deželnemu odborniku ad eirculandum, da ima čisa dovolj iste premišljavati. Isto se je zgodilo i s pogodbo skleneno o nakladi na žgane pijače z gospodom Deklevo. Tedaj je gospod Dežman to pogodbo ravno tako natanko poznal, kakor vsak drugi deželni odbornik. Deželni odbornik Detela opomni proti trditvam Dežmanovim, da j-) na tanko poznal pogodbo z Deklevo, a da niti jedne same besede ni črhnii. (Klci: Čujte I Čujte 1) Le to je naglašal g. Dežman v jednotner iu to je bih jedlr.a njegova opazka; naj se doklada na vsak način odda v zakup in naj dežela v lastni režiji iste ne pobira. Ko je ponujal g. Dekleva le 25.000 gld. in je on (Detela^ zahteval v*>aj 25.600 gld. in se je slednjič vsprejel posredovalni predlog deželnega odbornika namestnika dr. Dolenca naj se določi 25.500 gld-, ni pri vsej tej obravnavi g. Dežman ničesar opo- rekal, zatorej je denaSnje njegovo vedenje malo čudno in g. Dežman je solidaričuo odgovoren za vse sklepe deželnega odbora v tej zadevi z drugimi člani odbora. (Občna pohvala). Poslanec Kersnik opomni, da je j tko umestno, da se pri vsak ejdeliati o-vetle posamične trditve govornikov. D k nčil in je poročevalec narodne večin* !r. Po-klukar sicer obžaloval, da se tako malo točno izvršujejo sklepi deželnega zbora, konečno vender v imenu finančnega odseka nasvetoval, naj seodobii veči iz atek za »Rudolfinum«, takrat ni klical D ž nun • ein strenges Gerichti, ampak se prav prijazuo zahvalil »fiir dle nachsichtlge Beurtheilung.« (Smeh in občna veselost mej poslanci in poslušalci.) Baron Scliwegel trdi, da so bile njegove opazke zgoli stvarne, le v prid stvari sami. Poslanec dr. Samec opomni na opazke poslanci Luckmana, naj bi deželni odbor raje obravnaval z obrtniki in trgovci zaradi te doklade, da je že ustanovljenih 13 odborov, ki hote prevzeti nabiranje te doklade, ker vsi žele, da bi bili gospodarji v svoji kleti. Vsprejme se potem koneo de bate. Poročevalec poslanec Suklje izjavlja, da je njegov položaj na vsak naćin tržaren in kočl|iv. Poročilo njegovo v tej zadevi vzprejelo seje v finančnem odseku splošno in tudi dva gospoda nasprotne stranke sta bila z njegovim poročilom pop dnem istega men en j a. Potem pobija Dežmanain Svegljajako temeljito in tvarno, in konečno izjavi, da koristna postava, ki deželi da tuil lep dohodek, je delo narodne stranke. O njej narodua slovenska stranka pač lahko naglača »Ipsi fecimus 1« R s je, eksperiment je bil, kar smo z novo doklado hoteli, ledino smo orali, ali efekt je popolnem naš, narodni slovenski stranki se mora pripisati In tega ne bodemo nikdar pustilf izbrisati. (Živahna pohvala vseh narodnih poslaucev in poslušalcev.) Poslanec baron Apfaltrern naglaša, da njegova stranka ui nasprotovala obdačenju žganih pijač, a da je hotela dotični postavni načrt le prenareditl. Poslanec Luckman trdi, da ni bil navzoč pri glasovanji o tem poročilu. Poslanec dr. Mosche kot načelnik finančnega odseka zatrjuje, da je bil g. Luck-man s poročilom g. profesorja Šuklj« ja o tej zadevi po praeterito popolnem zadovoljen, ker se je naglašalo, da za prihodnje posto-pauje deželnega odbora o tej zadevi (pro fu-turo) drugo poročilo finančnega odsek i. Ko hoče poslanec Luckman tej trditvi oporekati, jo poslanec dr. Moscbe vnovič z vso odtočnosijo ponovi. Poslanec in odbornik Detela jako odloč-nI m glasom izjavlja, da deželni odbor ne išče nikakepa priznanja, in da prav brezskrbno posluša stvarno kritiko, a da on odločno oporeka temu, kakor da bi se bil Izgovarjal, kajti on kot deželni odbornik, svest si svojega vseskozi poštenega postopanja nema se ničesar izgovarjati. S povz ligne-nim glasom zakliče konečno nemškim poslancem nemški: »D is war eine nicbt nach-gevviesene Verdaclitigun I« (Občno pritrjevanje uarodnih poslancev.^ Poslanci baron Schwegel naglaša, da ni treba poslancu Dtteli izgovarjati se, ker je o tem vsak razgovor odveč. Pri glasovanji vsprejme se predlog finančnega odseka, ko seje prej z veliko večino sklenilo da se deželni zbor posamičnega razgovora o predlogih Schweglovih ue udeleži. Potem se seja sklene. Politični pregled.. X CJ Notranje dežel«. Naučni minister dr. Oautsch je prišel 6. t. m. v Inomost, pregledal tam šole, posebno anatomični zavod, v četrtek pa se zopet na Dunaj vrnol. E J tiNOST Dalmatinski deželni namestnik baron Cornaro je dobil dostojanstvo tajnega svetnik:*; nek nemški tržaški časnik ga ime. nuje-Coronini. Voino naU brodovje se te dni pomnoži za dve oklopnici ■Panther« in »Leopard« ; vojn1 mornarice pristav v Londonu je namr<č od vojnega ministra dobil brzojavni ukaz, naj se podviza z sprejetjem teli «1 veli ladij, katerih prva pride še ta mesjc v Puli, druga pa prihodnji mesec. V Češkem deželnem zboru je 7. t. m v proračuuskej razpravi prvi povoril poslanec Knotz ter hudo napadal Čehe in vlado; po večkratnem opominu mu je nazadnje deželni maršal besedo rzel. Deželni namestnik je mej burnim pritrjevanjem zbornice Knotzeve napade zavrnol. Vnanje dežele. Bolgarski knez je zaukazal, naj se v Rumeliji uveio bolgarski pravosodnji zakoni. — Kakor poroča «Havas», pokazale so se pri razpravah o združenji Rnmelije velike težave, vendar r.ise nepremagljive. Rusija je vej no moč na morji v zadnji)] časih močno utrdila in pomnožila. Angle ška poročila o tem trde, da je Sveaborg tako utrjen, da gipo morji ni mogoče napasti, ker nema le polno najtežjih i najboljših kanonov na utrdbah, temuč tud pod morjem se je za njegovo brarabo tako skrbelo, da bo mu nobena tuja ladija ne more približiti. Tudi na črnem morji so se ustvarile enake obrambe in zveze po suhem in po morju, ki imajo veliko stra-tegič io važnost. Novo francosko ministerstvo je sestavljeno: Freyc.net prevzame Bačelnfštvo in zunanjo zadeve, Sarrien notranja opravila, Sadi-Carnet finance, Goblek poduk, Bou-lan^er vojno; Aube mornarico, Domole pravosodje, Bacha nt javna dela; Derelle poljedelstvo; Lockroy trgovine; Grariet pošto.— Pod francoskim pokroviteljstvom stoj eee dežele, k^kor so; Anam, Tonkin, Madagaskar, Kambodža itd. odvzemo se kolonijskemu in mornaričnemu minister-st^u ter podre le mlnisterstvu zunanjih zadev, ker si je mlnisterskl načelnik pridi žal vodstvo in vredbo teh dežel. Vsled važnosti prašanj, ki zadevajo delavske kro<:e, bodo se trgovinsko rninisterstvo ime-novaio v prihodnje; rninisterstvo za trgovino in obrtnjo. Ji Sudana se 4. t. m. poroča v London: Uporniki so se umaknoli, v Kaibaru so le še zastalcl. V taboru Arabcev so se našla pisma, iz katerih se je zvedelo; da imajo uporn ici 11.000 mož. Ji Sudana javljajo zadnja poročila, da se je vsa angleška vojska zopet proti se-verju umaknola. To se pač ne ujema z angleškimi zmagami, o katerih se je toliko poročalo. Jz birmanskega kraljistva dohajajo Angležem neugodne vesti. Unel se je upor, prebivalci morć Evropce; angleška vlada je bila primorana, poslati tri vojna kriela proti upurnikon. V Kahiru so se pričele konference o sucianskem praŠanji mej egiptovskim na-mestnim kraljem, anglefikim poslancem Drummon i WolfT in turškim poslancem Muktar pašo. Nameetni kralj neki želi, da se konvencija m-j Egipiom in Angleško izvede. Muktar p,.ži priporoča, naj se egiptovska vojska pomnoži na 18.000 mož da bo mogla braniti egiptovske meje. VVolff pa se temu upira, ker Egipt za to pomno-žitev nema potrebnega denarja* II Anama poroča Courcy, da je zadnje dni meseca decembra neka uporniška četa razrušila poslopja katoliških misijonarjev na goriNghean; umorjen je bil en francoski misijonar in skoraj 500 kri-stijanov. Francoska četa je upornike zgrabila, razkropila jih ter jim vzela orožje in strelivo. DOPISI. Ifontovel, 3. januvarja 1886. — (Kako plačilo daje naš si, magistrat svojim cikorjalem udom), — Znano vam je kako se je o volitvah godilo. Znano vain je tudi, kako ko hodili nekateri izmečki ćl.»v. §tv^ Iz naših vasi (Kontovelji in Prošeka) in sploh skoraj iz vse okolice metulje in kebre lovit k al. magistratu in njegovim udom, da bi ž njimi svoje žepe polnili io tudi kakega poštenega uboŠČeka preslepili, da bi se zapisal v Črno družbo; ali to se ni dalo. Ostali so uboščeki, kakor tudi pre-rnožniši zvesti svojej poštenosti in niso hoteli za majhne novčiče buditi svoje vesti. Čitali ste marsikak dopis iz naše okolica in iz njega zvedeli, kaj počenja tu in tam ta nečloveška, cikorjaška garda in kake vrste ljudje so to. Delali so na vse pretege ti nepreklicani rogovileži, in na-penjili vse moč1, da bi prodrli trdi zid Blovenskih poštenjakov. Ali kakor divji kozel ob sivo steno, tako so ludi oni zaman se zaletali ob trdo zidani slovenski zid. Pa: z jec, kadar je uže od lovca ustreljen in se je uži na zemljo zgrudil, te laj zbere še enkrat vse svoje moči, da bi mogel uteči; ali zastonj je ves njegov trud; po kratkem teku se zgrudi mrtev na zemljo. t*rav tako se je začela upadena cikorjaška črna družba zopet eživljati, da Še enkrat vse svoje moči skupaj zbere in poskuša, ako bo mogoče o prihodnjih vol.tvah v mestni zbor še kak zaboj svoje gnjile ci-korje razprodati, da bi se fabrika šior Pol-iletove cikorje mogla še kdaj na noge po staviti. Uže več let nain ni si. magistrat nič kaj novega poslal za novo leto, kakor letos. Letos poslal je namreč nam, kakor tudi sosednim Proiečanom novo zimsko kapo vidro, pardon! kapota. Niš novi sedajo! kapo je pravi cikorjafiki major, sicer volk v ovčjej obleki, tak da ga vsakdo ne pozna. Uže pri zadnjih volitvah v državni zbor je agiliral na skrivnem /.a dol-zega Poldeta *), ker drugače ne bi bil dospel do te česti. Ta naš novi kampelc pa ima to nadlogo, da se rad v megli zgubi. Zato bode trebalo o meglenem vremenu posebnega trobentača, da bode na rog trobil, da se naš novi cikorjaški major, (vaščami ga tudi za »vanderČka« nazivlja jo) v megli ne zgubi. — Tako je bilo nedavno, ko se je naš novi kapo po opravilu v neko dolino za svojo botrGo odpravil. Kar nagloma pa gnsta megla zemljo pokrije in naš major v nevarnosti ostane. K sreči pride tam mimo nek tukajšnji mladenič in ko ugleda tega na .... ležečega, hitro ga nekako obudi in mu srečo vošči: Na kar pa naš major poskočno Se zdrami se sladkih sanj, In dam koraka jo preplašno Ko volk, ki Šel v tuji je panj. — Iz tega je pač razvidno, da tukaj bo treba posebno dobrega trobentača o meglenem vremenu. Sicer pa se je bati, da tudi dober trobentač ne bi mogel do dobra pomagati, da bi ta naš novi ptič ob času prav goste megle ne zašel (po nedolžnem ?) v tuji potok. Ko bi se to utegnolo zgoditi, bodemo uže v prihodnje skrbeli, da bi se tudi ta silna nevarnost odplavila. MŽ Bolca, 5. januvarja. — (Izv. dop.) -- Draga mi »Edino-t«! Novo leto je tu. Letu »1886« prorokujejo se vse mogoče slabe lastnosti, s koiimi hoče ono ubogi človeški rod trpinčiti. Bože pomo2il »Slovenki narod«! Kaj naj livzllc temu voščim? Mir in edinost! strani s prokleto sebičnostjo, napuhom v vsakem oziru in enakimi napakami, koje so v kvar vsakej dobrej reči. Ljubezen, da bratovska ljubezen naj nas navdaja in potem smelo rečem: Bratje upajmo I To zimo nemamo tukaj prav nič snega, zdaj bi bil pa uže potreben. Skorej bi rekel; v Avstrijskej »Nizzi smo, ne v mrzlej« Sibiriji, kakor tam doli mislite! Kde mrjo ljudje za mrazom, tu ali o blaženej Italiji? V Italiji, vsaj tako sem te dni bral 1 Bolezen na levej, bolezen na desnej, bolezen mej bogatini, kakor mej ubogimi; Bolški okraj. ob*ezajoč 10 znamenitih občin, ki brojijo 8000 duš, nema uie skorej eno leto »zdravnika«. Radi česa nas je prejšnji g. zdravnik zapustil, tega nočem razpravljati, mero-dajni krogi to gotovo dobro vedo, a skrb, o pravem času dobiti nastopnika, kde si bila, kde si? Proklet: »Jaz in ne druei«ll? To ti hode odgovornost! G. nadžupan in drugi župani 1 To vam je skrb; to je ena najvažnejših dolžnosti. Dolžnost, dolžnostt Tako ne more in tudi ne sme ostati. Kaj pa slavna c. k. vlada k temu pravi? Časi so ozbiljni in zdravo ljudstvo je podlaga vsemu! Jaz mislim: »Ako nam naši č. gg. župani. na Čelu naš mogočni deželni poslanec župan, zdravnika preskrbeti ne morejo, usmiliti se nas mora slavna c. k. vlada, naj stane z iravnik, kar hoče, in to v vsejstranskej koristi. Tako mislim jaz, in menim, da ne sam. X. Domače in razne vesti. Imenovanje. Dvorni svetovalec in višji državni pravdnik v Trstu, goap. dr. Sobrot je imenovan generalnim advoka- *) Sic«r juz ne morem tega jamčiti, pa ka kor ljudje pravijo, (vox populi, vox dei), tedaj bi bila retrilca. pri najvišjem sodišči. Čestitamo! S tem imenovanjem je rninisterstvo pravo zadelo in mi smo prvi, kateri javimo svoje veselje nad takim imenovanjem. — Grof Fran Goronini je bil imenovan za načelnika orijentalskega muzeja. P. n. g. naročnikom' naznanjamo, da je denes izš'a uže druga bele-tristična priloga Edinosti. V tobakarnah Tržaških velji list s prilogo vred 7 soldov. Zahvala uredništva. Kakor uže več let, tako je tu ii letos naročil neimenovan človekoljub in po svojih plemenitih delih odlikajoČ se gospod ud imenitne tiž<ške rodbine naš list 42. nepre-možnim kmetom podgrajskega okraja. — Presrčna hvala plemenitemu gospodu ne lev našem, temuč tudi v imenu kmetov, katerim je storil toliko dobrote! Pogreb rajneega fini. Ma-renžl-ja v sredo bil je. sijijen, vdelež lo se ga je vse, kar je kaj odličnega v Trstu, potem vsa posadka, na čelu jej vojaški poveljnik fml. Kober, za rakvo so šli nM-pre*j udje družine, potem namestnik, vsi viši uradniki, od mestnih svetovalcev smo zapazili le Dimmerju, Nabergoja, Živca, podesta ni bilo. Ko se je pogreb pomikal po ulicah je na straneh ulic stalo gotovo 50 do 60.000 ljudi. Rakev pripeljali direktno v Bar-kovlje. Slovenskim vollleem IV. raz reda 1 Progi-essisti so v IV. razredu postavili kandidate skoro samo skrajne elemente, namreč Raskovič, dr. Angeli, Stranschi, Boccardi , Mojzes Luzzatto, Toluso dr. Venezian, Liebman, to so imena skrajnih trž<Ških rude karjev, kateri so tako drzni, da so proti vladi nastopili z najskrajneširni rudečkarji. Kmdi-iatje patnjotične stranke tudi niso vsi po naŠej voljt, posebno ve bode noben patrijotičeu človek volil Bazzoni-ja, vsled tega so se zedinili slovanski in italijanski pi'trijotični volilci, da bodo druge vse volili, le mesto Bazzonija bode vsakdo pisal Aniona Itejak junior posestnika v Trt tu. To naj si vsi volilci dobro zapomnijo. Ožji odbor »Associazione po litica Triestimi« je hotel s postavljenjem Bazzonija, ki je ob enem tudi kandidat rudfcčkarjev nek posebni coup d' etat napraviti, pustimo politikonom to veselje. Vsi slovenski volilci IV. razreda naj se vdeb'že volitve ki začne v pondelek, nobeden naj doma ne ostane, ker s tem se vadimo politične discipline. Torej na volišče in volite patrijotično listo kandidatov, le namesto Bazzonija — Dejaka. Volilni «bo<| društva Edl-nofttl In zastopnikov lokalnih odborov okollee. Shoda v dvorani gledišča Fenice udelež lo se je okolo 300 voli'cev iz okolice, zastopnikov volilnih odborov in pa kakih 100 drugih udov društva Edinosr. Gosp. Ivun Nabergoj držav, poslanec in predsednik E linosti je odpri zbor s primernim ogovorom, v katerem je posebno povdarjal složnost okolice za Časa volitve v drž. zbor. Zahvalil se je pri tej priliki Še enkrat za veliko zaupanje, katero je okolica vanj iimla ter še enkrat zatrdil svejo zvestobo do svojih volilcev. Konečno je spodnujal okoličane, naj bodo tudi za mestne, oziroma deželne volitve složni, kakor so bili za državne, kar jim še večje spoštovanje pridobi v vsej Avstriji in vsem slovanskem sfetu. Nabergojev govor bil je sprejet z veliko navdušenostjo. Pcjtem je naznanil, da glavnega občnega zbora iz važnih uzrokov in zarad pomanjkanja časa ne bode, ampak zbor je le volilen shod in bode zadosti, da ta shod prokliče kandidate za volitev v mestni zbor, ki se bode vršila 24. t. m. Povabi torej pred vsem zastopnike volilnega od bora za I. okraj, naj se izrečejo o svojem kandidatu. Oglasi se g. Vincenc Sancin (Ribič) in v krepkih besedah nagbtŠa, da se je ogromna večina volilcev uže duvuo zedi-nila za carinskega uradnika, g. Petra Per-šiča. To men^rije potijujejo tudi drugi nazoči voblcl I. okraja, vsled č^sar pre i-sednik Nabergoj proglasi g. Petra l*er Štča, c. k. carinskega uradnika za kandidata I. volilnega okraja. Nuzoči g. PerŠič se v toplih b«sedah zahvali za skazano mu čast In zagotovi, da bode svoje volilce vedno tako zastopal, kakor veleva njihova korist in narodna čast; on je pripravljen precej odstopiti kakor hitro se dokaže, da mu voiilci več ne zaupajo. Peršičev govor so nazoči po-z t ra vil i s krepkimi živjoklic!. Na to je predsednik, g. Nibergoj pozval zastopnike II. okraja, naj se oni izrazijo o kandidatu. Ud volilnega odbora za II. okraj, g. Ivan M. Gergolj iz Rocola naznanja, da se |e odbor zedmil za gosp. Ivana Marijo Kluna, posestnika v Rocelu; temu tu li drugi nazoči volilci II. okraja pritrjevujo, vsled česar predsednik proglasi Ivana Marijo Kluna kandidatom za II. okraj. Nazoči g. Klun se zahvali za zaupanje in zagotovi, da si bode po svojej moči prizadevni, da postane vreden zaupanja, katerega njegovi ožji rojaki v njega stavijo. Ne obeča zlatih gradov, ampak pošteno voljo in značajno p0Bt0-panje pri vseh prilikah. Za tretji okraj poroča potem gosp. J. Godina iz Verdelje, da tam sicer še niso imeli zadnje seje volilnega oJbori, ampak cotovose vsi zedinijo v osobi g. Štefana Nadllška kateri užd lepo vrsto let zastopa III. okraj. G. V. Dolenc obžaluje, da g. NadhŠek ni navzočen ali da ne bi nastala razna menenja in se vgnjezdil kak razpor, nasvetuje, da seužedenes proglasi Nadlišek kan ii bitom. E iako menenje se je tudi od drugih strani povdarjalo, in ko je predsednik dal na clasovanje, ali se uže denes p okbče Nadlišek kandidatom, potrdil je to zbor enoglasno in preisedmk je proklical e. Štefana Nadlldka, posestniki in g-ometra v Verleiji kandidatom za III. okraj. ('Dalje prih.J Avstrijsko offer«ki Uoyd je sklenol, v I istnem arzenalu stesati veliko ladijo, ki bokrščena z imenom «Imperat!-ix». S tem dobode delo mnogo d. lavcev in tndi domačej obrtniji bo to na korist. — Dalje se delata na Anggleškem dva umika par-nika za Lloydovovo vožnjo mej Trstom in Aleksandrijo, da se vožnji čas skrajša. Tržaške novosti t Veselica tržaškega podpornega društva v redutnej dvorani Politeama Rossetti dne 6. t. m. je bila dobro obiskana, nad 300 ljudi je plesalo. Igra je šla Izvrstno, vse hvale vredno. ^ Poskus samomora Žena brivci, neka Jožefa Degrassi si je predvčerajšnjem zvečer zavdala z glavicami od žvepljenk: ali ko se je z ičola zvijati, tekel je moz hitro po ziravnika, kateri ji jej dal proti-strupa in jo tako rešil smrti. Prepir v družini je bil nekda kriv te m kane. Vojaščini podvrženi mladenČi naj se oglasijo najdalje do 10. t. m. pri magistratu, ker drugače bo lo moralo plačati 100 gl. globe, ali pa hiti zaprti 20 dni. Pevsko društvo Zora v Ver-deljl bode imelo jutri svoj letni občni zbor in sicer ne ob 3 url popoludne, ampak po žegnu ob 4 i pol url. Žrebanje srečk. Ljubljanskega posojila: St. 4983S dobi f 25000, št. 5469 dobi f. 2500 St«vilki 8631 in 34.725 dobite vsaka f. 500. Dunajskega posojilo. Serije izžrebane: 484, 487, 000, 508. 1235, 1398,' 1794, 212G, 2223, 2300, 2338, 2817 in 2991. Serija 487 št. 14 dobi f. 200.000, s. 1398 št. IG dobi f. 20000 in s. 1335 št. 41 dobi f. 5000. Dobijo f. 1000: S. 484 št. 8 in št. 6. Serije 487 št. 31, s. 1398 Št. 57 in s. 2991 št. 29. Dobijo f. 250: s. G08 št. 2 s. 1235 št.50 in št. 85 s. 1398 št. 59 s. 1794 6t. 28, Št. GG in $t. 86, s. 2196 št.42 s. 2'323 št. 4 in Šl. 65, s. 3317 št. 97 in s. 2991 št. 97. Dunajsko posojilo 1. 1854. Številke 27, 104, 106. 195, 261, 407, 497. 536, 38, 739, 867, 940, 1012 1331, 1495. 1575,1614, 1694, 1913, 1956, 2017, 20G5, 223 \ 2371, 2494, 2557, 2690, 27,»7, 2815, 2885, 2927, 3196, 3229. 3251, 3363, 3387, 3G20, 3652, 3750, 3958, 398G. 3989, 3999. Tržaško posojilo 1. 1860. 26. iz žreba: Št. 13,426 dobi f. 10,000 — številki 6002, 13,760 dobostevsaka f. 1000 — številke 6746, 974G, 13989, 14259, 19270 dobijo vsaki f. 200. — Številke 1056. 8827, 9151, 14137, 15.780, dobijo vsaka f. 150. Kolera je vstala z»pet na Španjskem. Avstrijski generalni konzulat iz Kadiksa je 31. decembra poročil, da je ta bolezen vstala v Algesirasu in da je uže prvi dan 16 osob zanjo umrlo. Novi srebrni rudniki. V Kanadi blizu Port Arthura so našli jako bogato srebrue rudnike. Tržno poročilo. Kava — neznatna kupčja, cene brže šibke. Rio stane f. 42 do 60, Santos f. 44 do 58, Java f. 56 do 60, Gevlon plant f. 86 do f. 119. Sladkor — Zastonj se pričakuje zboljšanje te trgovine, katera je mej prazniki zaspala. Sadje — fte precej obrajtano. — Pome-ranče f. 3 do 5, fige v vencih f. 13 do 14, opaša f. 20 do 24, cvebe f. 18 do 22, Eleme f. 26 do 34, Sultani na f. 24 do 35. Olje — jedilno f. 38 Al,olfo - Pippan Andrej — Pollitzer Aug. — Politzer Eurico Po renta comm. Dr. Garlo — Posaelt Garlo — Pregler Gustav — Qualitzer Luigi — Rabi Avv. Jusip — Raln Bir. Cimone — Kalli Bar. Paolo — Reina Cav. Ant — Reinelt Bir. Garlo — Renner Enrico — Re ss Jos. — Riechetti Cav, Eugenio _ Righetti Cav. Dr. Ivan — Romano Giorgio — Rossetti Scander de PaBqunla — Rup~ nik Etoardo — Sartorio Bar. Pietro jun.— Scbiavoni ing. Augusto — Sobollian Wen-dellno — Scbolz Tommaso — Schr6ier Crist. M.ittia junior — Sc'Olis Gons. Dome-nico — »evastopulo Dr. Aless. —SlausJos. *) Za takove članke ja uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Ured. Lovr. — Stalitz Garlo — Marz Cav. de Val-risano — Stolfa Peter — Stoper Filip — Teuscbl Cav. Jop. Michele — Thaller Jakob Filip — Tolloy Peter — Tommasini de Cav. Avv. Ant. — Utbancieh Matej — Vardacca de Anastasio — Verdier Iv. — Verdin cons. aul. Dr. Ant. — Vierthaller prcl. — Volpi de Cav. Avv. Ant.— Vbros Jos. — Vuc-tich Iv. pl. de Bielitz — Wildauer Gustav — Wittraann Cav. Dr. Paolo —\Viinsch Adolf — Zamara Cav. Luigi— Zorzenoni Luigi. Opomba. Vsakdo mora svoj volilni listek osebno aonesti urno, katera bodo odprta v tuestnej dvorani II. nadstropju mestne palače v pondelek 11. t. m. od 9 ure zjutraj do 2 popoludne in vtorek 12. t. uj. od 9 ure zjutiaj do 2 popoludne. Vsak naj natančno zapiše Imena kandidatov. Kedor ni dobil volilnega lista na dom. ga lehko dobi osobno do neielje 1G. t. m. od 9 zjutraj do 2 popoldne v multtj dvo-lani mestne palače. Moštvo urednika »Jurja s pušo«. Podpisana sva poslala na »Jutjev« napad v št. lista 21. iz dne 14. novembra 1885., kateri je obsezal obrekovanje najinih osob, kakorŠno more le brezmejna neolikanost narekovati, stvaren popravek z dokumenti, da se objavi v najino obrambo in s tem morebitna sumničenja popolnem ovižfjo. Deželni poslanec gospod R. M. je blagouušno ta najini popravek z dokumenti vred, ki »pričevali najino stro-kovuo izobraženost, izročil v pričo treh gospodov poštenjakov uredniku »Jurja s pušo«, kateri je popravek sprejel iu zagotovil njega objavo. Tudi podpisanima je na to g. Dolinar sporočil, aa je najin popravek po g. R. MahorĆiču sprejel, ter se ob jednem v pismu zavezal, da to naj no obrambo rad objavi in sicer v štev. lista »Jurja s pušo«, trdeč še nazadnje, da mu m bilo nikdar v mislih, s člankom »Deželna kmetijska šola v Gorici« koga in s čem žaliti. S to obljubo se je zavezal pa tudi po drugem pismu gosp. Avgustu Dolencu v Ajdovščini. A zaman je bilo vse najino čakanje na objavo popravka, ki bi najino strokov-njaštvo opravičil pred svetom ter osvetil na drugej strani nesramne obrekljive^. Varana sva l Gosp. Dolinar namreč molči. Na to molčanje mu je pisal g. R. M. naj popravek vrne. A g. Dolinar tudi tega ni storil iu sploh na o&tanju, da ne drži besede, ni nič odgovoril. Podpisana bi lahko sodnijskim potom zahtevala zadoščenja od g. Dolinarja iti terjala nepogojno objavo izročenega mu popravka. Ker sta se pa zadostno prepričala, da ni mogoče od vsacega terjati moštva, zdi se jima nevredno, ukvarjati se s to stvarjo ter nadalje pravico terjati od človeka, kateremu je, kakor iz tega slučaja razvidno, dana beseda deveta briga ; marveč v ujijiuo obrambo tem potom konstatujeta, da je zadržaj dopisa »Deželna kmetijska šola v Gorici« v Št. 21. lista »Jurja s pušo« le golo obrekovanje, le psovanje najinih osob in to zategadel, ker sva se potezala stvarno za pravično stvar. Toliko gospodu Dolinarju za njegovo moštvo I Preabsurdno bi bilo na poslednja pra-šanja v omenjenem dopisu »Jurja« tu odgovarjati, ker hranijo preveč nakopičeno hudobijo, kakor je čttajoče občinstvo sara" dobro sodilo. Se pridobljene zasluge se v dotičnih prašanjih v slabost štejejo in smešijo I Li ni to brezmejna mfamija? — Slavno čitajode občinstvo naj pa vsejedno tem potom izve iz najinih lastnih navedb, katere se na dokumente, ki so bili goBp Dolinarju na razpolaganje, podpirajo, našo strokovno izobraženost, s katero opravljava svojo službo. Mužno, ua se bode to komu čudno zazoelo, a to mora biti, da zmaga resnica! Rajši pa, nego da bi se imeli še katerikrat bojevati z obrfikljivci, hočemo si dobro zapamtiti pregovor, ki se glasi: »Quot:es cumst.....certo, aut vinco aut vineor, seinper maculor«, iu kateri nam dobi o nasvetuje, nikdar bojevati se z ljudmi, ki so po omiki in oliki na nižiej stopinji od nas. Popravki g. vodja in adjunkta : 1, Popravek. 1. Ni res, d.i sem postal jaz vsled tega vodja tukajšne deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu, ker takrat za to službo nobenega druzega konpetenta ni bilo, kakor to nesramni lažnjivec v 21. št. »Jurja s pušo« navaja, ampak vsled tega, ker ta služba niti nikdar razpisana ni bila, marv.č slavni deželni odbor kranjsk jo je ponudil naravnost meni. 2. LNi i>s, da sem jaz le 5 ali 6 realk obiskoval, kakor to isti nesramni lažnjivt-c v istem listu navaja, ampak dovršil s^m višo c. k. realko v Gorici popolnoma. 3. Ni res, da bi bil jaz dve srednji kmetijski Šoli obiskoval, pa nobene popolnoma dovršil in tu ii nobenega izpita napravil, kakor to isti nesramni lažujivec v istem listu navaja, ampak re<< je to le : a) J 'Z sem v letih tt-6718 in 186819 skozi štiri semestre kr. ogersko višjo ime-tišio šolo v Ogerskem-Starigradu {Unga-riseb-Altenburg) obiskoval, ter jo tudi, kakor mi to dotično odhodno spričevalo »•pričuje, prav dobro dovršil. b) Jaz sem v letu 18G9. lanorejski kurs v Moravskem Schonberg-u obiskal, ter ga tuli, kakor to dotično spričalo dokazuje, ttvrstno dovršil. c) Jaz sem od 12. septembra 1870. pa do 1. oktobra 1872. torej skozi dve leti in dva meseca, deželno nižje-avstrijsko vinarsko io sadjarsko šolo v Klosterneuburgu kakor bospitant obiskoval, ter si za to od gospoda barona Babo-ta, vodje te šole. spričalo pridobil, katero se b koncu tako le glasi: »In v tem času si je pridobil vse tiste znanosti, boli-si v teoretičnem, kakor praktičnem obziru, katere so za izvrševanje rac:onelnfgi sadjarstva, vinarstva, osobito pa kletarstva potrebne. 4. Da nemam nik.ke kmetiško-učiteljske preskušnje, to je istina, to izvira pa od tod, ker je dotična postava še le 14 novembra 1875. leta v moč prišla, to je z inem, ko se jo na c. kr. kmetiškej visokej šoli na Dunaji dotična izpraševnlna komisija sestavila. No, takrat sem bil pa uže drugo leto za vodjo na Slapu nameščen, postave pa, kikor vsakemu znano, ne se-ga|0 v »depreterlto». Rihard Dolenc, '•odja deželne kranjske vinarske in sadjarske šole. II. Popravek. Dovršil sem Šest gimnazijskih razie-dov na ces. kr. višjej gimnaziji v Novem-mestu, ko sem dobil državno štipendijo za obisk višje kmetijske in kmetijsko-obrtnijske šole v Dećin-Liebwerdu na Češkem. V letih 1881—83. odi kovan sem bil s prvim častnim darilom (sreberno medalijo) iu po priznanji s pohvalno diplomo deželnega kulturnega sveta za Češko. Liže mej šolanjem v Liebwerdu se mi je zagotovila služba na privatnih posestvih Nje g. Veličanstva po voditelju istih gosp. Jusipu Bertel-u c. kr. dvornem svetniku v Pragi. V to službo sem bil tudi po iz-šolanji v Liebwerdu sprejet ter služboval najprvo pri c. kr. kmetijskem gospodarstvu v Jenči iti potem na c. k.^ kmetijskem gospodarstvu v Aujezdu nu Ćeshern, kder sem opravljal službo gospodarskega adjunkta v najpopolnejšo zadovoljnost vseh posrednih in neposrednih predstojnikov, ker sem oskrboval vsa praktična dela, kakor tudi pisarniška z največo marljivostjo in eneržijo. To službo sem prostovoljno pustil meseca aprila 1.1884 ko sem bil dekre-tovan adjunktom na dež. kranjskej vinar-sUej in sadjarskej šoli na Slapu, v katerej se še sedaj nahajam. Vse to mi dokazujejo moji dokumenti, Viljem Rohrman, pristav deželne kranjske vinarske in sa djarske Šole. Pavletom, on je zapisnik videl in odobril. Kdo pa moro v tukih slučajih vat na zlati tehtnici Zvagati? zato se je tudi komu taka nev^eči.ost pripetila, dasiprav nehote — Da pa so take razdelitve za zadevajoče osodopolne, to vsakdo ve, kajti ni je še bilo razdelitve podpor brez nevšečnosti. Pomilujem pa podžupana Lozišk^ga, da se dela tako nevedtn o stvaii. katero tako rekoč pred nosom ima, kakor i tudi, da se da vporabljevatl za orožja drugim; kajti dopisa m on izume!, ampak izvira od stranke, katera jji uže vse poskusila, da bi njene in tuk. posp. župnika porazila, dosegla je pa dosedaj le toliko, da je s hujskanjem in podiranjem občinskih avtoritet »vscjala vetero, ,ia bo drugikrat »žela vihar*. Posrečilo sc je nadalje tudi otne-njenej stranki, dobiti za svoje zaščitje «Slov. Narod«, kateri širi nje neresnična poročila, a resničnim duri zapira. Poslala sva namreč jaz in g. župnik stvarna pojasnila glede neresničnost; prvega dopisa iz Šentvida ,S1. Narodu" z rekom pismom, da nisva omenila nikake osobe, toda »Slov. Narod« ni resnice objavil, ampak upal si je navzlic, omenjenemu našemu pojasnilu trditi v drupem dopisu Iz Šentvida, da „ni nobenega glasu proti dop su iz štnt-vidnw in j« konStatlral, kar se jc od tukaj krivičnega poročalo. Jdi to pravicoljubje ? Dopisnik iz Lozic se je zmotil tudi precej, navajaje podporo mojo in g. Pahorja, kajti mi dva nisva res toliko prejeli Naj bi vender oblastva v resnici začela stvar preiskovati, da ustrego „deputaciji" in poroiilu zadnjega «Slovana», prav tako tudi meni, ki tega Še najbolj Želim, da se bo videla razvpita krivica in se povrne zopet zaželeni mir v občino, A Uršič. Zahvala. Naj-jorečnejšo zahvalo Izrekamo vsem blagos'čnlm in Čertivredntin KanaJcem, kate: i so spremili k večnemu počitku našega ljubljenega očct.t Josipa Makarović B;>g Vam daj pl;.diluI Trst, 8. j a ii livarja 1886. Franc Furlan in. Roza Furlan hč't Matevž Furlan /M. davne (Iriižlie. V Pazinu. .13. marclja t. I. premoženje M. Damianiča iz Zinina, cenjeno t'. 2074. — V Sežani 13. januvarja, 15. febr., 10. mareija t. 1 premoženje Lah Jarmja iz Dutovolj cenjeno ODt) f. — V Trstu, premoženje Justa Rigutti v Vor-delji, dno G. februvarja. v št Iz Šentvida, 6. januvarja 1886. — Moj dopis >. 9t>. „Edinosti" ni bil le »poskus opravi-Čenja» — kakor dopisnik iz Lozic 25. dec. 1.1. po svoje obrača — ampak stvarno pojasnilo, s katerim sem moral pred svet zarad neresničnega, meni) zadevajočega, dopisa 9 kr. Podjetnik položi 5°[o varSčino. NatanČneji pogoji in načrt ogleda si lehko vsakedo pri cestnem odbora v Sežani. Cesint odbor v Sežani 6. januvarja 1886. II. ilatlorČIČ, načelnik. JAVNA ZAHVALA. Globoko ganjena zarad mnogih dokazov sočutja o priliki velike nesreče, katera jo je zadela, podpisana družina si šteje v dolžnost, da se presrčno zahvali gosposkam, c. k. posadki, zadrugam in društvom, kakor vsem drugim, ki so se udeležili žalosti podpisane. Trst, 6. januvarja 1886. Rodbina Marenzi. EDINOST Tržaška hranilnica Sprelemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsaeega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure Zjutraj. Obresti na knjižice . 3°|0 Plačuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav nrecej. zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gold. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuije menjice, domicilirane na tržaškem trgu po.......3*1 ,®10 Posojuje na državne papirje avstrij- sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4'/4°le više zneske v tekočem računu po .............4M/i0 Daj e denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. 52—50 Trst, 24. marcija 1883. ■■■■■■■■MaiHHBHB^HanH Trgovina A. Majer-ja z Pivom v steklenicah narrava na parn LJUBLJANA. Cesarsko, Expnrtno in Bock-pivo v zaboj'h z 25 In 50 stekl. 13—52 Zele se zalogarji v večjih krajeh. ^Bmmmmm^mm^tammmmmmtmm Pn(rhvilni nauki In molitve i u^iaviuii kj jih ,nora znatj kljor h »če prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, in sv. zakon, znve pe mala knjižica katera je izšla v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. OSVALDO PITT1M Tvoi*iil©a ekonomičklh ognjlStah od Željezu ili zemljenih za go: tione, krčme i obitelji. Priugotavlja takodjer ognjištu su ^kotlom vodenim tlakom, koji tjeru vodu i u više spra tove. Obavlja naručb^ za Trst i izvana. Troškove za liaručbe izvan Trsta nlača naručitelj. NB. Ognjišta pravi polaif mjera iz Željeza i ot'ina. Nadalje imade na skladišču Pcćih sa regulatorom, koje su vrlo elegnntne, uzimlju malo prostora, dobra griju u upravljaju se repula-torom. Peči Friedland usavršene sa ventilatorom I regulatorom. Sustav Metdlingrrov s:i neprestanim ognjem. Njimi se griju po o—3 sobe. Resnica traja najdaljše. Kupil B-*m na n^k^j dražbi vse zalogo neke imenitne tovarna plaht zu hišno rabo in za konje in to me sposobljuje, d:i morem prodajati po lo foi«. 4*^*0 komad lepiti, denelih uepokončljivih KONJSKIH PLAHT te plahte so 190 centimetrov dolge, 130 centlm. širok« z raznobarvanlm boriurami i debel« kakor d^ska, torej nepokonSljive. Oipošlja se le proti predplači ali pa proti povzetju. Vsaki dati se te plahta razpošiljajo po vsem svetu in to povsod priljubljene ker rabijo tudi kake Eo^teljsko pocrinjalo in so poprej stale več ukor še enkrat toliko, Adresa: Exportwaarenhaus «zur Austria» Wien. OberdOblin, Mariengasse 31. V lastnej hiši. Opomin. Ker se od mnogih strani poskuša, da bi se ljudstvo zapeljalo po pona-rejenju mojih naznanil, opominja h« s tem vsneega da kakor redna in solidna hiša znana firma «Exporthaus Austrla« n^ma nobenih noilriižnic, ampak da ima svoj edini 8'd-ž v K>V»|>li it ii iti da od tam blago razpošilja na vse kraje sveta. I'-' —12 Priznano nepokoarjene izvrstne voščene SVEČE iz ielii;e 2-1 P. lj ani. Vsako vi--tu e bolezni, osobito boleZni v nrvihe. božjast. želodečne bolezni, nervozno šumenje v ušesih zbadanje v uše si h m slabečutje, glavoboli, migrena, ble dica. hromost ozdrave se gotovo po našej svet.>vno/n iui, racijonainej metodi. Pri pljučnih bolezni in naduhi zadobili so po 4tir iledneni z iravenju najboljše vspphe. Prosimo da nam točno popišete bolezen in nam pismu zaupljivo pismo poBijpt«* priloživži mu znamko za odgovor. —6 Priatna klinika »Freisal« u Solnogradu jAatrija). Nič več kašlja Prsni čaj napravljen po lekarničarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh struni in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. ^Ta čaj je sestavljen iz samih rustlin In čisti kri ima dober okus in velja en zavoj za ii dni €»0 n. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile zuprestenje Života in proti mndronn iz soka neke posi bne rastline, katerih tispeh je velik. posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena Škntlja volja 30 Mold 19—24 P 1 a š t e r in tudi t i n k t u ra proti kurjim očesom in d e b o 1 e j koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa SO Noldov, — Ena steklenica tinkture 40 soldov. F.dina znloga v Trstu v lekarni H. o -V i m , v Gorici v lekarni Cristofolletti in Pontoni i v Ajdovščini v lekarni G u c 1 i e 1 m o. V tej lekarni govori s? tudi slovenski. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejn* pomoč in ni treba mnoeih besedi, da se dokaže njihova Čudovita moč, Oe se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav knis1'! naj trdovratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemoroide, proti boleznnim na jetrth in na vranici, proti črevesnim bolesnim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlnž-nostih, zoper boli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo 53—37 Prodajejo s« v vseh davnih lekarmcah na svetu; za naročbo in pošiljatv« na edino v le-karnici Cristofoletti v Gorici, v trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rotiš, G. B. Farnboschi in M Ravasini. Ena steklenica Ft.ane 30 novcev. Varovati se je pokvarjenih posnet kor-, skaterimi Hrt zavolj Želje pO dobičku tu pa tam ljtidstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. posebno*! c. k. priv. in odlikovane tovarne ROMANA VLAHOVA V SI BENI K V. Podružnica v Trsru: Via S Lazzaro I B Trijeten, krepčalen liker, odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Junloerus oo-munis in dli?£lk Seljlič napravljeni liker je prijetnega okusa. Jako pospeSnje prebav-Ijcnje in se rabi z dobrim uspehom za krepSanje osla. belih moči, ker je dokazan njega zdravilni uphv na Živce, možgane in na lirb-tanec. Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku in v Trstu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sludčičarijuh. Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerei je vtisnena firma, potem po aamahi 2 grbom in po malem ovitku z autografovano firmo Romano Vlahov. 25-48-13 Josp. Gabr. Picoli-ju, lekarnlčarju v Ljubljani. Na xahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznini v želodcu in zlati žili 17—50 Ljubljana, mesec januar 1884. Dr Emil ritez pl. StOchl, o. k. rladnl svetovalec in drželno-sanitnet poroCevalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo jo mnogo ljudi moje In sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki mp prosi ra jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassuhf Župnik-kan. Plominj, Primorsko. Antirrheiman najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, liostobolji, hrotnoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastilje aantonluske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koše. 50 kr. 1000 košč. 5 gld. 2000 6 gld. Sallcllne pastir proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difterit'is), plučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in bripavost. škatljiea 20 kr. Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč iadelani sirop se rabi 7. najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-»liŽenju, kašlju, hripavostl, dušljivemu kašlju itd. Odruičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko illčic. Steklenica 36 kr. Tn navedena, Kakor vsa druga zdravila so G. Piccoli-ja «pri angel u» v I^|ul>lj»ni na Dunajskej cesti, kder se naročila takoj po posti proti povzetji Izvršujejo. Siiigmtofi Nr. zimi goldoucn Zdravilni plašter 9 ReichsaPfel- J. -jm Apotheke Wien Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so sa uže spr- menile v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revmu-tizna v zglobah, čudelno pomaga v ooleči iah materinskih u t. d. 50 letna skušnja z izvrstnim uspehom, kakor razvidno bo neštevilnih spričalih, katere se morejo pokazati vsakemu — dobiva se le v lekarni 19-24 Rovi«, Corso št. 47. IVfiČiHtilllP — nekdaj univerzalne krogljice zvuno, s«wluJ!ljo r*s žudnje ini", kajti ni skoraj bnleani, u v k°Jej 'I t® kr.(f).|lc«i tlaoCkiut ne 11 kivzalh Hvojepi Čudotvoriiifra u»pelia. V imJliujSlh biiloznih v koji h so Je mnogo dnizih z'lnvvll rabilo, seju p« teli kroKljioali iieftovilokrat in •/ zel 6 kratkem Času popoln i ozdnivljorje znlobllo. .Jedrni fikutljica. z iS krogljicainl ati.Tiu 21 kr .ied"n zavilek z 6 flkiitlji-[eanii l p Id. f> kr. pri nefriink Irane pollljatvi po jiovzelji 1 for 10 kr. (Manj kot julen z;ivitik so ne i>oBiljii). DoSlo nuni nnStovlIo pianu v knjili ■«« kupCevalul in mbllcl ti'h krojlic zuhviiljujejo zu (izdru-HJeiie iz V8 ikovrafnlh nuvurnih bolezni, Vsnkdo, ki Je le enk ut poskuB..l »e a tetni krogljlcami Zilraviti jih pripo-roffa i nrugiin. (i^ Naj m I «•*■*> (uknj n«'katora toli zalivnlnlli pintom s ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BM0 in POSVEMA ozdraviti po JE1MLEMEI BALZAM edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si Človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako Khko, v>0_ sebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke Večina raznih kapljic, ifclečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič družeča, in-^o škodljiva ztnes. Edini .Joruzal^niHki bal« zani si je zagotovil vsl<^d svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne živce hitro krepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta balsam bogat na delajnoih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje n>'ga ugodnega upliva na prebavljenje ni čiščenje, je zanesljivo sredstvo proti težuvam v želodcu odvisnim od slabega prebavljanja; zato pa ga vsi »trokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeSčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidaliiem trpljenju, zlateiici in vsakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane :tO novcev. 10—6 GLAVNO SKLADIŠČE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladišča v Trstu v lekarni G. B. Rnris, na iteki v lekarni al Redentore, G. Omeiuer, v Korminu v lekarni A.. Fran-zotii. v Tomlnu v l"karni E Pallsoa. .eon:anK, ir> maju 1H8.1. U:afj(>rod'.i gospod ! VaBo krojtljicu delajo kur Budu, ono neso umike d litini hvaliminini pomonkom, tnn-vug v re.snl-i pridubć zdravje v^em, ki jih rabijo. Ono kroRljiee ki s^in Jih o volikonoSi naroČil, soia skoraj v.-o razil 1 mojim znancem in prijateljem in vaein so pomag ile, culA »taro, bolane in hirajoča osebo no p<, njTli na/aj zdravje zadoliilu, nli vsaj so Je njih boiohnost na boljSo olirnclu. Jaz Vas prosim zato, il i ml jili So pet zuritkov poflljet >. Za-hrnljujom se Va»i »reim ja/. in i. menoj vsi drugi, ki s<< rabivdi VuSi kroeljiue otdrnvuli. Martin Deutinger. Bega Szt. Gyiir«y 17 febr. 18S2. Velocenjeni gospod! No morem se Vam zado tno zahvaliti za Vttfiu Urc(jljien "kor uJfe mnogo loi je moja soproga b >lehain na zuprtju Pev ter ia VaSiiu kriS stilnim kroKljlcam mu ima suhvnliti, fia Cu t idi ni S « popolnoma ozd'uvela ter mora So kdaj pa zilaj kako v«itl, vender ae jej jo ona mladeniSka svož9»t povrnila, ila moro seduj pri s/ojih opravkih biti. 1'rosi m rj to mojo zahvalo raejflaslte, da io spoznaj o vsi bolni (or da mi p>01j.'lo So dr a zavitka krogljio in Jva kosca kitajskega mila.. Z odliCnim spoštovanjem Alojz Novak, cvetličar. Vnie blnfl-oiođjet Ootov, da morajo vse VuBa SiJa biti niahuK' dobrega vspaha kakor vag znani ledeni idiiizain, k..jI je v »aojej drulini mnogim starim ozcbimim konec storil, Čeprav niC kaj ruil no zuupam onim tako imenovnnin) oniversalniin pcinoSk« in, vendar sem so odloČil bi Vagjh kri Čistilnih krogljii; vknpitl, da * njimi prereniiu dol goletno humorojditli.o bolezen. In res izpove.!a i luorem. da mi jo VaSe sredstvo pi S tiri tedne.'m umivanju mojo s/aro bolezen ojvtelo l«r da ga sedaj mojim znancem gorko priporoSam. Uopiig^am Vam, da te moje vrstice objavil,« , ali brez mojega polnega pi ltiBga podpisa uilanl c. T V BeCn. 20. februarja 18 1. uže nino- J. Pserhofer-jev Ledeni balzam. go let ia nnjltoljSi pomuC k spo/uan proti o*el>li-nuin vsake vrsto kakor tudi prolistarm ranam Itd. i posodica 40 kr Balzam za poltanoc ^»»mijivpomocek proti ■h^b^^hh^mh^^^b debelemu vratu, l pos. 4U kr. Ži venska flsenca frr1a,flko kar'J'cc,l i>rntl p": a^tMMnBDaHnak'O'lliiinui leimlcu, slabi probtvl, vsakovritni-tn trCon.jn v dolenjo o telesu, izborno iioin»iie vraCilo l Ha^ton kr. Trootč^v SOk •J'"1'10 znano izvrstno zdravilo proti kat ril, hrlpuvosil, VrCnemu uroti protinu in drugim leuinatiSniiu lijlestim v nvhronom niozpn, migreni, nervoanim zobo oliin, glavoiioiiin. trganju v uSesih itd. Itd. 1 gld. 2« kr. Pserhoferjeva tannokininska pumada ' ■■ I Bi M> I . I1 1 mPPV«?-^ IIIIIMMII uJ!o mnog. lot od zdrnVtaikov prtpoznana koi mij-boljđe sredstvo za rastjo las. Lopo op uvljuna čkaL-Ijica 3 gold. Universalni nlašter i>r(,fe-'. atcudoia proti mmammmmi^mmmmi^^mm^^ vsakovrstnim runam, gnjusnim ulesom, celo proti starim ulesom na no-gab, ki se zdaj pa zdoj zu ivii1 odjiirnjo, proti Crvu na prstu (Klugerwurin Itd. 1 pos. 00 kr. A. W Bulrichova u1"iver»at,nft ewiina soi. ■hhbbmsm, Izvrstni nomoCck proti vsem nastopk m slabu iirlbav« kakor : glavobolu, vrtenju v iduvi, «eli'deCui in krCu. hctnorojdalnlm boloktini, zapeki itd. 1 zavitek 1 gld. Vdobivajo se vedno vsakovrstna homeopatična zdravila. Izven imenovanih i»d«lkov vdobivajo se še druge farinaceutićne specijalitete ki so bile po vslh avstrijskih časopisih oznanjene: Liker iz alpinskih trav W. O B^rnliard ov kafilju itd. 1 steklenica 50 kr. Amerikansko mazilo m p° najboljši pontoCek 1 Hklenica 2 fild. 6(1 kr. pol stekl. 140. Ušesna esenca Cr. Romerhausen 1 stek. 2 nld. :">(» kr. pol. stnkl. 1 Rld. 50 kr. Dr. Hufenlandov očesni tabak 1 škatliica (K) kr. Kwizdov tekočina za trganje 1 stekl. 1 gl. Zdravilna tekočina za konje lstukl. gl. 1 40. Kor euburnkl prah 2a živino I zavit. 42 kr Francovo žganje 1 Htekl. (JO kr. Stajer. sok Iz trav 1 fctekl 88 kr. Marija Celjske kapljic? 1 stekl. 35 kr. Sohaumanova želodečna sol 1 škatljica 75 kr. Herbanvjev neuroxvlin 1 stekl. 1 gld. in 1 gld. 20 kr. Herbanyjey apneno železni sirup 1 stekl. 1 gld 25 kr. 0xford-ke kapljice za zobe 1 stekl. 50 ur. Krotjljicn za pse 1 škatljb-a o0 kr. Tourl8tni pl aster 1 zavitek 60 kr. Prah za znoj na nogah 1 škatljiua 50 kr. Itd. itd. vse druge zdravila ki so v zalogi ne nahajajo, pripravijo se točno ln v ceno. Po pošti za vsote pod 5 gl. se le pošilja: ako so preden po postni nakaznici denar dopošlje; pri večjih naročilih se i z poštnem povzetjem pošilja. !)—19 i,ustnik druAtvt, .EDINOST« — Izdatalj in odgovorni ureuntt: VIKTOR DOLENC Nov* tiRKarnu V. DOLENC v Trnu