342
Uradno pojasnilo o učnem jeziku v naših
ljudskih šolah.
Odgovor gosp, dež. predsednika na interpelacijo gospodov dež. poslancev Obreze in tovarišev zaradi učnega jezika na mestnih ljudskih šolah.
Visoki deželni zbor! V seji visokega deželnega  zbora 1. oktobra so   gospodje deželni poslanci Adolf Obreza in tovariši vložili interpelacijo,  v kateri so stavili do c. k. vHde sledeča vprašanja:
1.   Je li res, da se je sklep mestnega zastopa ljubljanskega , vsled katerega se je slovenščina vpijala v ljubljanske ljudske šole kot učni jezik, z ukazom c. k. deželnega šolskega sveta ustavil?
2.    Ali je res, da se bode slovenščina kot učni jezik iz omenjenih šol izpodrinila in bode na nje mesto stopila nemščina?
3.    Kako more slavna c. k. vlada z ozirom na določbe temeljnih državnih zakonov to opravičiti?
Štejem si v čast, da na ta vprašanja odgovorim tako-le:
Najprvo moram omeniti, da sklepa mestnega zastopa ljubljanskega, vsled katerega bi se bila vpeljala v mestne ljudske šole slovenščina kot učni jezik, deželni šolski svet ni ustavil, in tudi ga ustaviti ni mogel, kajti po §. 6. državnega zakona z dne 14. maja 18:39., št. 62, o učnem jeziku in o podučevanji v drugem deželnem jeziku ne določuje mestni zastop, ampak — držeč ^e pri tem mej, ustanovljenih v zakonih — deželno šolsko oblastvo samo, katerega sklepi in ukazi so tedaj v tej zadevi merodajni.
Naj to stvar nekoliko bolje pojasnim.
Glede podučevanja v jezikih na javnih ljudskih šolah je c. k. deželni šolski svet kranjski z razpisom z dne 8. oktobra 1870., št. 316, z ozirom na zadnji stavek §. 51. državnega zakona o ljudskih šohh, v izvršitev učnega reda z dne 20. avgusta 1870., št. 7648, naznanil vsem c. k. okrajnim glavarjem in županu mesta ljubljanskega, da je v ljudski šoli na Kranjskem, razven v šolah na Kočevskem in na Fužinah na Gorenjskem, jezik slovenski učni jezik. Ako bi se v kaki šoli zraven tega jezika učil tudi nemški jezik kot drugi deželni jezik, ravnati se je po pravilu, da se s podukom v nemščini začne še le po tem , kedar začnejo učenci uže dobro brati in pisati v materinem jeziku. Name podučevanja v nemškem jeziku je razna, po tem kakor je, ali pripravljati mladino za srednje šole ali pa učiti se tega jezika za dejansko potrebo. Prvo se doseže s tem, da se nemščina uči v četverorazrednih šolah kot zapovedan ali obligaten predmet, drugo pa s tem. da se uči, v kolikor nanese potreba ali to žele šolske občine, kot nezapovedan predmet (čl. 7. tega razpisa).
Ta naredba, po kateri se je tudi nemškemu jeziku po potrebi odkazalo mesto v slovenskih ljudskih Šolah, opira se na sklep deželnega šolskega sveta z dne 8. oktobra 1870., pri katerem so sodelovali gospodje dr. Blei-weis kot ud deželnega odbora, deželni šolski nadzornik dr. Jarc in stolni prost dr. Pogačar. To so možaki, katere po pravici spoštuje vsak Slovenec.
Omenjeno naredbo je c. k. deželni šolski svet pozneje na podlagi nasveta občinskega zastopa ljubljan-
skega glede ljudskih šol v Ljubljani deloma izpremenil, namreč s tem, da je dne 29. oktobra 1878. pod št. 2067 ukazal, da mora biti na teh šolah nemški jezik zraven slovenskega učni jezik, in sicer tako, da *e vpelje kot tak uže v drugem razredu teh šol pri poduku v računstvu, v tretjem razredu pretežno pri poduku ne samo v računstvu, ampak tudi v nemščini kot učnem predmetu, in v gorenjih razredih, namreč v četrtem in petem, za vse predmete, razun poduka v verstvu in v slovenščini.
Ta naredba ima to nepriliko, da ne dobivajo vsled nje nemški otroci v prvem razredu (razven v drugem poluletji po namenu učnega načrta, prijavljenega z ukazom 19. marcija, št. 119, v nemščini kot učnem predmetu) nikakega poduka, v drugem razredu pa poJuk samo v enem predmetu in v tretjem samo v dveh predmetih v svojem materinem jeziku; slovenski otroci pa v četrtem in petem razredu poduk samo v omenjenih dveh predmetih v slovenskem jeziku. Tako urejen utra-kvizem prizadeva tudi nemškim in slovenskim otrokom, ki ne znajo dovolj druzega deželnega jezika, pri učenji res veliko težavnosti in zaprek. A učitelji na teh šolah, ki imajo v svoji oblasti oba jezika, prizadevali so si, da so premagali, v kolikor je bilo mogoče, te zapreke g tem, da so pri podučevanji občevali z mladino po potrebi zdaj v enem, zdaj v drugem jeziku, tako da njih poduk, kakor sem imel sam priliko se prepričati, ni bil brez vspeha, čeravno se ne more tajiti, da se niso otroci po tem učnem načrtu, ne glede na druge učne predmete, niti slovenskega, niti nemškega jezika popolnem naučevali.
Pa naj bo to, kakor hoče, v tej zadevi niso deželnemu šolskemu svetu dohajale nikake pritožbe, dokler ni mestni zastop v svoji seji 31. avgusta 1882. sklenil, naprositi deželni šolski svet, naj blagovoli ukazati:
1.    V vseh razredih mestnih šol ljubljanskih za dečke in deklice bodi slovenski jezik učni jezik za vse predmete;
2.  nemški jezik naj se na podlagi slovenskega materinega jezika začenja — s slovenskim učirm jezikom — podučevati v tretjem razredu.
O tem sklepu, ki je došel deželnemu šolskemu svetu dne 27. januarija 1883., izdalo je deželno šolsko oblastvo, potem ko je o njem še prej zaslišalo c. kr. mestni šolski svet, dne 9. junija 1883. na podlagi svojega sklepa z dne 4. istega meseca pod gt. 447 razpis, s katerim je dovolilo, da se po nasvetu mestnega zastopa na javnih šolah mesta ljubljanskega, začenši, od šolskega leta 1883/84. vpelje slovenski jezik kot učni jezik za vse predmete, a ukazalo zajedno, da je začetkom istega šolskega leta, ako se dovelj otrok nemškega materinega jezika oglasi za sprejem v ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom, skrbeti za to, da se koj ali ustanovi posebna taka ljudska šola, ali pa da se ustanovijo paralelni razredi z nemškim učnim jezikom na uže obstoječih javnih ljudskih šolah ljubljanskih.
Beseda tega razpisa, ki se je naznanil mestnemu sorskemu svetu in tudi mestnemu magistratu ljubljanskemu, so razločne: ni bilo treba druzega, nego izpolniti jih, namreč razglasiti jih po mestu, povabiti stariše, ki želijo pošiljati svoje otroke v nemško šolo, naj se oglase za časa in po številu teh otrok osnovati dotično deško in dekliško šolo, in vsega prepira bi bilo konec.
Naj tu še omenim, da je gospod minister za bogo-častje in uk z razpisom 4. oktobra 1883., štev. 17.771, gori omenjeni sklep deželnega šolskega sveta, zadevajoč vpeljavo slovenskega kot učnega jezika v mestne šole,
s tem pristavkom vzel na znanje, da pričakuje še poročila, je li mesto ljubljansko po izidu vpisovanja šolskih otrok uže ustanovilo za leto 1883/84. šolo z nemškim učnim jezikom.
Toda dne 25. oktobra 1883., torej dolgo po pričetku šolskega leta, došel je deželnemu šolskemu svetu dopis mestnega magistrata ljubljanskega z dne 17. oktobra L 1883., štev. 13.490, s katerim je sicer naznanil, da je mestni zastop v svoji seji 28. avgusta 1883. 1. izrekel c. k. deželnemu šolskemu svetu zahvalo za ugodno rešitev prevažnega vprašanja, zadevajočega vpeljavo s'o-venskega učnega jezika po vseh mestnih javnih ljudskih šolah, pričenši od začetka šolskega leta 1883/84; a mestni magistrat še omenil ni, ali se je med tem po besedah dotičnega razpisa deželnega šolskega sveta z dne 9. junija 1883., štev. 477, uže kaj storilo za ustanovitev nemških ljudskih šol za mladino nemške narodnosti, ampak je le dalje naznanil, da je mestni zastop v isti seji izrekel, da nikdar ne more pritrditi drugemu delu tega razpisa, vsled katerega bi se moral pričenjati poduk v nemščini kot učnem predmetu, kakor dosedaj, tako tudi vprihodnje uže v drugem poluletji prvega razreda, kajti po mnenji mestnega zastopa ni mogoče, da znajo učenci uže v prvem šolskem letu dobro brati in pisati v materinem jeziku, pod katerim pogojem samo bi se smel v zmislu čl. 7. razpisa deželnega šolskega sveta z dne 8. oktobra 1870. leta pričenjati poduk tudi v nemškem jeziku kot učnem predmetu, marveč da je to mogoče še le v tretjem razredu. Pristavil je mestni magistrat po sklepu mestnega zastopa prošnjo, naj blagovoli c. kr. deželni šolski svet vzeti to zadnjo zadevo še enkrat v pretres in jo ugodno resiti.
Vsled te prošnje je c. k. deželni šolski svet v seji 25. novembra 1883. leta sklenil, naj se izroči ta Su^ar v posvetovanje posebnemu odseku, sestavljenemu iz 4 svojih udov in še iz drugih 3 strokovnjakov, kateri odsek naj bi tudi prevdarjal, ali bi ne bilo morda o mestno, da bi se to, kar bi se sklenilo glede poduka v nemškem jeziku za Ljubljano, razširilo tudi na vse druge /ečraz-redne šole v deželi s slovenskim učnim jezikom, v katerih se podučuje nemški jezik kot obligaten učen predmet.
Na podlagi nasvetov tega odseka sklenil je potem c. k. deželni šolski svet v seji 10. januarija 1884. glede ljudskih šol ljubljanskih:
1. Da je na teh šolah s podučevanjem v nemškem jeziku kot obligatnem učnem predmetu začenjati, kakor želi mestni zastop, še le v 3. šolskem razredu;
2.  da zadobi ta naredba za 1. razred koj svojo ™oč, za druge razrede pa zaporedoma, da bi se namreč uže pričeti poduk v nemškem jeziku ne pretrgal;
3.  da mora mestni zastop skrbeti za podučevanje nemških otrok v njih materinem jeziku po dokazani potrebi.
Ti sklepi so se vsled povelja naznanili s poročilom 10. februarija 1884. 1. gospodu ministru za uk in bo-gočastje.
V istem času, namreč dne 12. februarija t. 1. došla je c. kr. deželnemu šolskemu svetu peticija 114 ljubljanskih meščanov, s katero prosijo, naj se ukaže mastni občini, da ustanovi začetkom prihodnjega šolskega leta v Ljubljani ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom.
(Konec prihodnjič.)
343
350
Uradno pojasnilo o učnem jeziku v naših
ljudskih šolah.
Odgovor gosp. dež. predsednika na interpelacijo gospodov dež. poslancev Obreze in tovarišev zaradi učnega jezika na mestnik ljudskib šolak.
(Konec.)
Gospod učni minister  pa je glede  na  gori navedena sklepa deželnega šolskega sveta z dne 4. junija L
351
1883.   in 10. januarija 1884. L, z razpisom 2. marcija 1884., št. 238, sledeče izrekel: S tem, da se namerava uvesti slovenski jezik v vseh mestnih ljudskih šolah za vse učne predmete kot učni jezik, ne da bi se h krati skrbelo na natančno določeni način tudi za ustanovitev nemških mestnih šol (kajti za to se zahteva še dokaz in priznatev potrebe takih šol) , ne bi bila stanovnikom nemške narodnosti dežele kranjske in njenega glavnega mesta zavarovana sredstva, po katerih bi dobivali na javnih ljudskih šolah v Ljubljani poduk v nemškem jeziku. Vrhu tega bi se s tern, da bi se skrb za poduk v nemškem jeziku omejila na otroke nemškega materinega jezika, starišem in njih namestnikom kratila oblast, določevati, v katerem deželnem jeziku naj se njih otroci podučujejo v ljudski šoli, in bi se po tem takem dejanski potrebnosti, da se ljubljanskim meščanom daje poduk v ljudski šoli tudi v nemščini, ne ustrezalo. Na zadnje je gospod minister naročil, da se ta stvar vnovič vzame v prevdarek in naj se gleda na to, da se ob istem času, ko se otvorijo mestne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom — gospod minister je tedaj pravico do takih šol priznal — otvori vsaj po ena mestna ljudska šola z nemškim učnim jezikom za dečke in za deklice, in da bode posameznim starišem in njih namestnikom dano na voljo, pošiljati otroke v eno mestno ljudsko šolo s slovenskim ali. pa z nemškim učnim jezikom.
Zadržaj tega razpisa gosp. učnega ministra je c. k. deželni šolski svet naznanil s svojim razpisom z dne 16. junija 1884. 1., št. 1106, c. kr. mestnemu šolskemu svetu ljubljanskemu, katerega predsednik je župan ljubljanski in ob enem prvosednik mestnega zastopa ter je od njega, med tem ko mu je h krati poslal prej omenjeno peticijo 114 meščanov, zajedno pa tudi sklep kranjske hranilnice' v Ljubljani  z dne 29.  maja
1884.  leta, po katerem hoče to društvo na svoje stroške ustanoviti v Ljubljani čveterorazredno šolo za dečke z nemškim učnim jezikom, zahteval potrebnih podatkov o številu in narodnosti otrok, obiskujočih ljubljanske ljudske šole, kar je visokemu zboru uže znano po mojem odgovoru, danim na interpelacijo gospoda poslanca Luck-manna in tovarišev v zadevi istega sklepa ljubljanske hranilnice. Vrhu tega je deželni šolski svet naročil mestnemu zastopu ljubljanskemu naj si izprosi od njega izjavo, hoče li in na kateri način po besedah gosp. učnega ministra z dne 2. marcija 1884. — ne glede na sklep ljubljanske hranilnice — ustanoviti potrebne ljudske šole z nemškim učnim jezi Rom in otvoriti jih začetkom prihodnjega šolskega leta 1884/85.
To je dovolj jasno.
Dne 25. junija 1884. 1. (št. 1543/Pr.) je došlo c. k. deželnemu predsedništvu od gosp. župana ljubljanskega poročila , da je ljubljansRi mestni zastop v svoji seji z dne 20. junija 1884. 1. sprejel naslednjo resolucijo:
„Občinski zastop ljubljanskega mesta izreka svoj protest proti sklepu kranjske hranilnice v Ljubljani, vsled katerega se hoče v slovenskem tem mestu s hra-nilničnim zakladom ustanoviti privatna ljudska učilnica z nemškim učnim jezikom — in sicer zategadel, ker je mestni zastop vselej pripraven, ustanoviti nemško ljudsko šolo, če bi se izkazala in dognala nje zakonita potreba."
In ravno zato, da bi se ta potreba eventualno izkazala — kajti pripravnost mestnega zastopa brez dejanja ne zadostuje — zahteval je deželni šolski svet od mestnega šolskega sveta z razpisom 16. junija 1. 1. potrebnih podatkov, katerih pa doslej še ni dobil. In ker ni mestni zastop ljubljanski med tem ničesar ukrenil ali
napravil, po čemur bi se moglo sklepati, da otvori v Ljubljani z novim šolskim letom 1884/85 za otro ke nemške narodnosti vsaj prva razreda ljudskih šol za dečke in za deklice z nemškim učnim jezikom; glede na to, da se po tem takim, ko bi se v ljudske šole mesta ljubljanskega naravnost vpeljal samo slovenski kot učni jezik, bili bi nemški otroci iz takih šol izključeni in ostali bi, ako bi si sami ne pomagali drugače na svoje stroške, brez vsakega uka; glede na to, da bi to bilo postavi nasprotno in bi se ne dalo opravičiti — ukazal je c. kr. deželni šolski svet z razpisom 12. julija t. L, št. 1324, da morajo, dokler se ne izpolnijo pogoji, postavljeni v njegovem razpisu z dne 9. junija 1883. L, št. 447, dokler namreč mestni zastop ne ustanovi za nemške otroke ali posebne nemške šole, ali pa na sedanjih mestnih šolah potrebnih paralelnih razredov z nemškim učnim jezikom, ostati na teh šolah glede učnega jezika v veljavnosti določila razpisa z dne 29. oktobra 1878. L, št. 2067.
A to se je zdelo mestnemu zastopu nepostavno; sklenil je torej v svoji seji 30. septembra t. 1. (tedaj zopet potem, ko se je šolsko leto uže začelo) na podlagi vročih govorov, zaradi katerih so bili časniki, ki so te govore priobčili, po državnem pravdništvu zaplenjeni, sklenil je, rečem, da je vložiti v imenu občine pritožbo na visoko upravno sodišče. Sklenil je dalje mestni zastop, da je pripraven ustanoviti, a zdaj ne več posebnih nemških šol, marveč samo nemške paralelke na mestnih učilnicah, a to zopet pod pogojem, če bi se po postavni poti izkazalo potrebno število nemških otrok, oziroma postavna potreba takih paralelk.
Tu je omeniti, da je bil mestni zastop, spoznavši svojo dolžnost, sicer vedno pripraven, skrbeti za poduk nemških otrok v njih materinem jeziku, a da ni v dveh letih, od kar se ta stvar razpravlja, v ta namen še ničesar napravil, niti ničesar storil, da bi na kak način izvedel število za šolo sposobnih otrok izmed 5658 sta-novnikov nemške narodnosti, ki jih šteje mesto ljubljansko, bodi-si vsaj s tem, da bi bil, kakor sem uže rekel, stariše, kateri želijo pošiljati (brez plačila) svoje otroke v nemško šolo, pozval, naj se za to oglase.
Kako malo vtemeljena pa da je mestnega zastopa pritožba zoper odlok deželnega šolskega sveta z dne 12. julija t. 1., kakor da bi se bila morda s tem izpodrinila slovenščina kot učni jezik iz mestnih ljudskih šol, je razvidno iz tega, kar piše o tej stvari gospod župan ljubljanski kot prvosednik mestnega šolskega sveta. Z ozirom na razpis deželnega šolskega sveta z dne 10. oktobra 1883. leta poroča namreč višjemu šolskemu ob-lastvu na podlagi poročila okrajnega šolskega nadzornika vsled sejnega sklepa 10. decembra 1883. leta pod št. 247, da v preteklem šolskem letu 1883/84. glede učnega jezika ni bilo dejanske spremembe, da se torej za poduk nemških učencev in učenk ravno tako skrbi, kakor doslej, da po tem takem vsaj za zdaj ni treba ustanoviti posebne ljudske šole, oziroma paralelnih razredov z nemškim učnim jezikom. Dalje poroča gosp. župan, da mestni šolski svet vprašanja vpeljave slovenskega učnega jezika na mestnih ljudskih šolati ni smatral kot konečno rešenega, ker je namreč mestni zastop v svoji seji 28. avgusta 1883. leta, o razpisu deželnega šolskega sveta z dne 9. junija 1883. leta, štev. 447 , še dalje sklepal in svoje sklepe c. kr. deželnemu šolskemu svetu po mestnem magistratu predložil; da je mestni šolski svet sicer razpis 9, junija 1883. leta od besede do besede objavil, a druzega v tej zadevi ničesar ni ukrenil. Vrhu tega poroča gosp. župan, da je mestni šolski svet v isti seji sklenil, sklicati učitelje svojega okraja na 20. dne decembra 1883. 1. v izredno posvetovanje,  da bi izvolili iz c. kr. profesorjev srednjih šol,
352
iz učiteljev c. kr. vadnice in mestnih ljudskih šol poseben odsek, katerega naloga naj bi bila, preskrbeti potrebnih beril in slovnic v slovenskem jeziku in staviti dotične predloge.
O delovanji in o sklepih tega odseka ni deželnemu šolskemu svetu nič znano.
Iz vsega tega se razodeva, da deželni šolski svet z večkrat omenjenim odlokom z dne 12. julija t. L, štev. 1324, ne zahteva nič novega, ničesar kar ne bi bilo uže v zadnjem šolskem letu 1883/84 v veljavi.
Mislim, da po tem takem ni treba, da ta odlok še dalje opravičujem.
Pri vsem tem pa sta dva tukajšnjih časnikov, na katera se gospodje interpelantje sklicujejo, isti odlok v svojih predalih na prav nespreten ali pa zloben način svojim čitateljem razlagala, ker ali resnice ne poznata, ali pa poznati nočeta. Ni čuda, da se je s tem, kakor omenja tudi interpelacija, v Ljubljani in po deželi med ljudstvom zbudila neka nejevolja in razdraženost, zlasti ker se je eden teh časnikov , ki se rad ponaša s tem, daje neodvisen in da ima narod za sabo, dragoceno blagotino svobode tiska na zlo obrnivši in brezozirno v nemar pustivši vsako dostojnost celo drznil, zaznameno-vati ta odlok kot „najnovejši škandal*.
Tak časnik sam sebe obsoja; a meni se zdi, da bi pošten narod slovenski bil vendar vreden boljše duševne hrane.
Naj sklenem. Vlada stoji in bode vedno stala na zakonitem stališči. Naj stori vsak svojo dolžnost, vlada ne zaostane.