8554 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRIIviukSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini /-> rtnn •. Abb. postale i grupo. L.ena zUU lir Leto XXXIV. Št. 75 (9987) TRST, četrtek, 30. marca 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je ^.čel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. oo 17. septembra 1944 se je tiskaj v taskanu ..Doberdob. 7 ovcu p renji eouai, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarna «Slovemja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanska DNEVNIK v zasužnjena Evropi. PRED NOVIM DRAMATIČNIM RAZPLETOM UGRABITVE PREDSEDNIKA KD? Rdeče brigade poslale tretje sporočilo z domnevnim Morovim pismom Cossigi Iz vsebine pisma bi bilo mogoče sklepati, da brigadisti nameravajo predlagali zamenjavo - Utemeljeni sumi, da je pismo napisano pod prisilo - Takojšnji stiki voditeljev KD s preiskovalci RIM — P« štirih dneh molka so sc Morovi ugrabitelji zopet oglasili, tokrat z daljšim letakom in s pismom, ki naj bi ga lastnoročno napisal predsednik krščanske demokracije (pogojnik je v tem primeru obvezen, kajti vprašanje je. če je Moro res napisal pismo in če ga je, pod kakšnim fizičnim in psihološkim pritiskom). Pismo, dolgo pet strani in napisano z ..dokaj čitljivo pisavo*, je naslovljeno notranjemu miuistru Francescu Cossigi in vsebuje v bistvu zahtevo, naj policija prekine s preiskavo. Brž ko je zvedel za sporočilo rdečih brigad in za pismo, je Cossiga stopil v stik s predsednikom vlade Andreottijem ter s tajnikom KD Zaccagninijem. Letak brigadistov in še zlasti do- mnevno Morovo pismo, ki so ga našli skoraj istočasno v Genovi, Rimu, Milanu in Turinu, je bil kamen, ki je pod večer znova razburkal vode političnega življenja, ki je kljub dramatičnosti trenutka začelo postopno utripati v bolj normalnem ritmu. Vsi od ministrov do navadnih državljanov se zaskrbljeno vprašujejo: je Moro po dveh ted- Morova prejšnji slika, ki teden so jo poslali ugrabitelji uredništvu rimskega dnevnika «11 Mcssaggero« nih res klonil fizičnemu in psihološkemu pritisku? In brž je kot žarek sonca posijal dvom: toda je pismo res avtentično? Očitno so zaenkrat ta vprašanja brez odgovora, dasi kaže, da se preiskovalci nagibajo k oceni, da je pismo vendarle avtentično in se pripravljajo na možnost v primeru, da bi brigadisti, kot je mogoče razbrati iz letaka, zahtevali zamenjavo. Tega mnenja je vsaj javni tožilec dr. Luciano Infelisi, ki vodi sodno preiskavo. Namestnik državnega pravdnika, ki se je podvečer srečal z notranjim ministrom Cossi-go na Viminalu, je v kratkem razgovoru s časnikarji poudaril, da za- radi tajnosti preiskovalnega postopka ne more povedati ničesar. Menil pa je, da je pismo najbrž avtentično in da so bili včerajšnji dogodki le uvod v pomemben razplet, pri katerem se bo država, kot že za u-grabitve sodnika Sossija, znašla pred dramatično dilemo: kloniti izsiljevanju, ali tvegati talčevo življenje. Domnevo potrjuje tudi skrajna zadržanost vlade, saj snoči kronistom sploh niso dovolili vstopa v notranje ministrstvo. Časnikarje, kj so se zbrali pred palačo Viminala, je glasnik notranjega ministrstva vljudno vendar odločno prosil, naj zapustijo palačo, ker jih notranji minister ne bo sprejel. Potres, ki so ga z včerajšnjo potezo povzročili teroristi, je imel znatno rušilno moč. In to je tudi razumljivo, če si nekoliko pobliže ogledamo pismo, ki naj bi ga pisal predsednik KD notranjemu ministru. Moro začenja z ugotovitvijo. da je politični jetnik in da mu bodo sodili «kot kvalificiranemu predstavniku KD in navdihc-valcu njene politične linije». To je primer, ki ga je treba razvozlati upoštevajoč. «višje državne inte rese*, kar v konkretnem primeru pomeni, «da bi me spričo mojih dolgoletnih vladnih izkušenj prisilili, da povem stvari, ki bi bile za državo nevšečne in morda celo nevarne*. Potem ko je poudaril, da je nesprejemljivo načelo, da bi nedolžnega žrtvovali v imenu abstraktnega načela legalnosti, pisec poudarja, da so se vse države na svetu, ki so se znašle v podobnih okoliščinah, ..ravnale pozitivno* z edino izjemo Izraela in ZRN. ter spominja na zamenjavo Cor-valan — politični ujetniki meri Brežnjevom in Pinochetom, na večkratne zamenjave vohunov. Ob koncu svetuje preliminaren poseg svete stolice in trdi. da bi ..sovraž-no stališče* bilo abstraktnost in napaka. Brigadisti pa s svoje strani v letaku, ki je napisan z običajno psev-dorevolucionarno frazeologijo, v bistvu poudarjajo, da ujetnik ..povsem sodeluje* in ..vse bolj pojasnjuje akcijske smernice imperialističnih central*. Obenem naj hi pedal dokaj jasno sliko o strukturah, ljudeh, finančnih virih in o gospodarskih plateh ..protirevolucionarnega imperialističnega načrta*. Sporočila s priloženimi fotografijami domnevnega Morovega pisma so kc, rečeno našli v Genovi, Rimu. Milanu i-n Turinu, potem ko so brigadisti kot ie že njihova navada obvestili nekatere časnike z anonimnimi telefonskimi sporočili. Dokaj značilen je kraj, ki so ga teroristi izbrali v Rimu kot «poš*ni predal*: posede za smeti na Korzu Vittorio, ravno nasproti osrednjega sedeža krščanske demokracije na Trgu del Gesu. Ob najdbi pisem je policijski preiskovalni stroj zno- va stekel s polno paro. Izvedenci skušajo predvsem ugotoviti, ali je pismo res avtentično, dasi najbrž ni dvorna, da ga je Moro napisal pod prisilo. Obenem so preiskovalci tudi opozorib na nekatere razlike med rokopisom in tipkopisom, ki so ga brigadisti vključili v besedilo lastnega letaka. - Vendar pa gre za obrobne in nebistvene razlike, ki ne spreminjajo vsebine. Kar zadeva preiskavo ni nobenih bistvenih novosti. Dosedanji izsledki potrjujejo, da so bili napadalci i-zurjeni in da so zelo skrbno pripravili zasedo. Med drugim naj bi u-jetnika premestili v drug avto, še preden so prispeli do Ul. Licinio Calvo, kjer so pustili vozila, ki jih je policija našla po nekaj dneh. Go- vori se tudi, da naj bi si z dostavnim vozilom, ki je bil opremljen s sireno teroristi le utirali pot v kaotičnem prometu, jetnika pa naj bi skrivali v nekem drugem anonimnem in nesumljivem avtomobilu. Skrivališče, vsaj prvo, je moralo biti zelo blizu, saj so teroristi najbrž računali, da bo policijski stroj takoj stekel s polno paro. Če so torej u-grabitelji bežali z belim dostavnim vozilom, naj bi se prvotna ječa Mora nahajala na območju med četrtmi Aurelio, Gianicolese, Primavalle in Torrevecchia. Možno pa je seveda, da so med velikonočnim mostom teroristi premestili ujetnika v varnejše skrivališče. Ob koncu naj omenimo še dej stvo, da se znova vztrajno govori ZASEDANJE DEMOKRSCANSKIH VMESNIH KADROV V RIMU Zacmgnini: KD ne sme odstopati od sprejetih političnih izbir Potrditi je treba linijo, ki je privedla do sestave Andreottijeve vlade o domnevni povezavi med rdečimi brigadami in zahednonemško terorr- j stično organizacijo ..Rote Armee i Fraktion*, saj naj bi, po še nepotrjenih novicah, ugotovili prisotnost terorista Christiana Klara v Rimu. Šlo naj bi za enega najvidnejših za-hodnonemških prevratnikov, ki naj bi sodeloval pri umoru načelnika nemškega vrhovnega sodišča Siegfrieda Bubaka v Karlsruhu in pri ugrabitvi ter umoru predsednika za-hodnonemških industrijcev Hansa Martina Schleyerja. Italijanska policija naj bi ustavila vozilo, v katerem je bil Klar v družbi dveh vrstnikov le tri dni pred Morovo ugrabitvijo. Po pregledu dokumentov naj bi trojici dovolili, da se nemoteno odpelje, (vt) Tajnik KD v Rimu Zaccagnini bere svoje poročilo na včerajšnjem zasedanju (Telefoto ANSA) IIIIII lili 11111111111111111111II lllllll llllll 11II11|1111II11IIII lili III111111II11IIIII111111 l'l III lil III lil IIIII111111II111IIII111 d | milMI 1111 lili IIII11II (■lllll lili 11 lil lllll IIII11 lili 11IIII lil 11IIIII til IIIIIIIIIIIMIII111111 IIIIIHIIIIIIIIIItlllllllllllllllllHIIIIIllllllllltllllllllllllllllllllllllHIIIIHIIIIHIIIIIIIItlilHIHlillH V TURINU SE JE VČERAJ ZAČEL 41. VSEDRŽAVNI KONGRES PSI Craxi za vlado nacionalne enotnosti kol pogoj za utrditev javnega reda in premagovanje krize Končni cilj socialistov pa ostaja napredna alternativa - Demokracija se mora braniti pred terorizmom Nujnost sodelovanja med evrokomunisti in evrosocialisti - Odnos s KD - Poziv k enotnosti stranke (Od našega poročevalca) TURIN — Politika narodne in demokratične enotnosti kot temelj prehodnega in izjemnega obdobja zaščite in utrjevanja demokratičnega reda ter premagovanja gospodarske in družbene krize; perspektiva široke napredne alternative, ki naj temelji na idealih zahodnoevropske zamisli o demokratičnem človeškem socializmu in zato ni odvisna od čelnih spopadov, pač pa terja oblikovanje široke ljudske podpore in sodelovanja evrokomunistov, socialističnih sil in tistih laičnih in demokratičnih katoliških sil, ki pristajajo na postopno uresničevanje take socialistične zamisli: to so v strnjeni obliki strateški politični predlogi tajnika PSI Bettina Craxija 41. kongresu stranke. Razumljivo je, da je Craxi v uvo- IIIIIMIHIIIII«IIIIIIHIIIIIHIIHMII>lllllll"l"tlt|||||,||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||)||||||||||)|||U|||)||||||||| PROCES PROTI RDEČIM BRIGADISTOM V TURINU Tudi včeraj v ospredju vprašanje samoobrambe Obtoženih «Nismo tu, da bi se branili, pač pa, da postavimo državo na zatožno klop!» TURIN — Proces proti «zgodovin-skemu jedru* rdečih brigad,' ki se je začel pred dobrimi tremi tedni v Turinu, počasi napreduje v viharnih vodah uvodnih ugovorov, vendar vse kaže, da bo predsedniku Barbaru vendarle uspelo pripeljati »orehovo lupino* varno v pristan. Osrednja tema včerajšnje razprave je bilo znova kočljivo vprašanje samoobrambe. Tokr. t ga je načel javni tožilec dr. Moschella, ki je zahteval, naj sodni zbor dopolni svoj nedavni sklep in naj se dokončno izreče o zapletenem problemu. Tožilec je hotel, naj porotniki dokončno rešijo vprašanje, ki kot «Da-moklejev meč* visi nad obravnavo. »Ob tako važnem procesu — je poudaril — ki ne bo im J zgolj sodnih pač pa tudi politične posledice, je nedopustno, da ne bi odstranili vseh Ustih zaprek, V bi lahko zavele ali celo onesposobile razpravo,* Zato naj bi sodni zbor po tožilčevem mnenju moral zavzeti jasnejše stališče in nedvoumno povedati, ali naj se O vprašanju samoobrambe izreče u stavno sodišče, ali pa je s tega vidika problem neosnovan. Porota ni zadostila tožilčevi zahtevi in je pr skoraj dveurnem posvetovanju potrdila svojo prejšnjo odredbo, ki v bistvu trdi, da je tako zastavljeno vprašanje neumestno, ker obtoženci sploh niso zahtevali samoobrambe. Pri utemeljevanju dn posvetil dobršen del svojega poročila vprašanju terorizma in nasilja, saj sta pokol v Ulici Fani in ugrabitev Alda Mora stalno prisotna v vseh posegi h. Žrtve terorja — od Carla Casalcngna do Alda Mora — predstavljajo »mirno in omikano demokracijo*, teroristi pa barbarstvo, s katerim ni mogoč noben dialog. Terorizem je Craxi povezal kot svetovni pojav s splošnimi problemi miru in vojne. Pogled na položaj sveta kaže, da grozi ponoven povratek k oblikam hladne vojne, ki jih obstoj zapletenega in prefinjenega jedrskega in drugega orožja še zaostruje. Mednarodna razpredenost trgovine z orožjem je razvidna v številnih krajevnih vojnah po svetu in splošnem pojavu terorizma. V I-taliji je terorizem prisoten že od konc.r šestdesetih let. ko se je razvila strategija napetosti fašističnega kova. ki jo ie nadomestil v teli letih napad rdečih brigad v srce države. Ugrabitev Alda Mora je vzbudila v italijanskem ljudstvu še trdnejše prepričanje, da je potrebna posebna politika za izjemne čase. Craxj priznava, da so Mora ugrabili zaradi vloge, ki jo je odigral v razpletu vladne krize, saj je zavrnil pritiske^ sugestij.5 o čelnem spopadu z levico. Kdor je ugrabil Mora, pa je računal in še vedno računa prav na možnosti čelnih spopadov in sprotnem razkroju demokratične ureditve republike. Glede rdečih brigad je Craxi prepričan, da so ..izvirne*, se pravi, da niso kreacija drugih sil ali zamaskirane, vendar pa jim je nekdo ..nudil šolanje*, ki ga sami niso bili sposobni in jih sedaj instrumentali-zira. Pri tem je Craxi mnenja, da razpolagajo rdeče brigade s kritji in sodelavci tudi v pomembnih ganglijih države. Glede ocene rdečih brigad je Craxi pozval socialiste, naj ostro obsodijo vsak pojav kritičnega razumevanja teh pojavov ali ..nevtralna zadržanja* nckaterili vidnih izobražencev, kot sta Moravia in Scascia. Kakšen nai bo torej odgovor na teror? Craxi trdi, da si je Brandt delal utvare, ko je rotil Nemce, naj na terorizem odgovorijo s še širšo demokracijo. Ima pa prav Ingrao, ko svari pred nasprotno utvaro, da je to mogoče doseči samo z represijo. Skratka, de- lastnega stališča (ki je po mnenju | mokracija se mora braniti in zato nekaterih strokovnih komentatorjev j edino pravilno, dasi zaudarja po polovični rešitvi in skuša nasititi volka, ne da bi žrtvovali kozo) se je sodni zbor skliceval tudi na včerajšnji dokument obtožencev, ki so med drugim potrdili, da se proces mora nadaljevati ravno, da bi lahko dokazali, da je nemogoče soditi ..proletarski revoluciji*. Curcio in njegovi pajdaši so se nato las'noročno povzdignili na raven obtoževalcev in sodnikov, sodni zbor, tožilca in odvetnike pa postavili na zatožno klop. S tem v zvezi velja še omeniti, da brigadisti niso namignili na ugrabitev Mora ne na atentat na bivšega, turinskega župana Picca. je PSI odobrila tudi norme, ki 90 «na robu ustavnosti*, v prepričanju, da so prehodnega značaja in da jih bodo po’itične oblasti izkoristile samo za boj nroti prevratništvu. Za glavno vprašanje zaščite demokracije ostaiata enotnost vseh demokratičnih sil in učinkovita reforma policije in sodstva. Bettino Craxj je na tem mestu polemiziral tudi z Lamo in dernl, da nasprotuje zamisli o «delavskih stražah v tovarnah*, medtem ko je delavska prisotnost potrebna na trgih in ulicah vsakokrat, ko je demokratični rod v nevarnosti. Teieik PSI ie no uvodu. oosveče-nem terorizmu, prešel h glavni te- mi kongresa: političnemu predlogu ki naj usmerja stranko v prihodnjih mesecih in letih. Po njegovem mnenju je sedaj osnovni cilj oblikovanje vlade narodne enotnosti, ki naj traja toliko časa. dokler ne bo pre- M Z: ■ , J I? lil?* ŠU*'' -*$tk Tajnik PSI Craxi moščena gospodarska kriza in u-trjen demokratični red. Napredna alternativa pa ostaja tudi v tem 0-kviru ..končni cilj* socialistov, čeprav ne izključuje postopnosti in možnosti preverjanja logičnih definicij. Alternativa je zato zavezništvo reformističnih, laičnih in socialističnih sil, ki se borijo za pot k zahodnoevropski obliki socializma. Zato pa sta, menj Craxi, potrebna dva pogoja: doslednost evrokomunistov, ki morajo nadaljevati po svoji »revizionistični poti*, in sprememba v razmerju sil med socialisti in komunisti. Pri tem Craxi verjetno ne računa na drastično skrčenje moči KPI (sa.n priznava, da bi to ne bilo realistično), vendar pa poziva socialistične volivce, naj se vrnejo k »stari hiši», napredne katoličane in laike pa, naj jo podprejo in 0-krepijo. Craxi se zaveda, da alternativa ni in ne more biti čakanje na «končni obračun, po katerem bo zasijala u-sodna zarja*, pač pa jo je potrebno graditi v družbi z utrjevanjem političnih zavezništev in širjenjem ljudske podpore tej politiki. Glede evrokomunizma je Craxi mnenja, da je zašel v globoko krizo zaradi dvoličnosti francoskih komunistov in poraza na francoskih volitvah, ni pa še vse izgubljeno. Potrebno je. kot je dejal Santiago Carrillo, sodelovanje med evrokomunisti in evrosocialisti in torej temeljito razčiščenje v odnosih. Craxi se je nato vrnil k izhodišču svojega poročila: predlogu o vladi narodne enotnosti. Dejal ie, da STOJAN SPETIČ «Urejena zmesnjava» pod rdečim nageljnom , Nennijevo pismo kongresu • Pozdravi turin-skih predstavnikov - Številni tuji gostje (Nadaljevanje na TURIN ■— Kongres socialistične stranke se je pričel opoldne, ko so se gostje in del delegatov skoraj naveličali poslušati neprestano oddajanje internacionale in državne himne preko zvočnikov. Toda zamuda je povsem upravičena. Nadzorstvo nad prihajanjem delegatov in gostov je skrbno, pogostoma ponavljajoče, čeprav brez vsakršne grobosti ali birokratske vsiljivosti. Nasprotno, opazovalce navdaja občutek, da tudi v napetem vzdušju, kakršnega doživlja Turin v teh dneh, niso socialisti izgubili svojstvenega daru skoraj anarhične zmede, v kateri le s težavo spregledaš obrise neke urejenosti, discipline in strogosti. In vendar jc v dvoratii športne palače prepovedano kajenje in na to opozarjajo reditelji z rdečo ovojnico na rokavu. Oči stotim dele gatom so se zaradi tega uprle v Sandra Pertinija, ki je sedel na tribuni predsedstva pod velikim rdečim nageljnom, ki je simbol tega 41. kongresa PSI. Ko je bilo vsem jasno, da Pertini ne bo izvlekel iz ---------------- naprsnega žepa svoje pipe, so st zadnji strani) | delegati vdali v usodo in, glej ču IMMMIMHIIIMMMIMHMIIIMIIMIMIIIIIIIMMMIIIMHIIIMIMMIIIIIIIIIIIIIIIMMnilMII|MMMIIIII||||IIIIIMMIIIIMMIHIMIMI|IIIIH1IIIIIIIMMMIIMIHIIIIIMMMIIIHMHIIMHIMIMIIII Članstvo ZK Slovenije pred 8. kongresom V Sloveniji se pospešeno zaključujejo še zadnje podrobnostne priprave za 8. kongres Zveze komunistov Slovenije, ki bo od 3. do vključno 5. aprila na Gospodarskem razstavišču kjer bodo plenarna zasedanja, in v raznih drugih dvoranah, kjer bodo zasedale komisije: za družbenoekonomske-odnose in razvoj, za razvijanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, za razvoj in statut ZK Slovenije, za i-dejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ter za mednarodne odnose. Nekaj nad 100.000 članov Zveze komunistov v Sloveniji bo na kongresu zastopalo 764 delegatov, kongresa pa se bo udeležilo še 324 gostov iz Slovenije in drugih jugoslovanskih republik. S kongresa bo za jugoslovanski tisk, radio in televizijo ter za nekatera sredsteva informacij iz tujine poročalo nad 300 časnikarjev. Omeniti je treba še, da se je v zvezi s kongresom razvila tudi velika založniška dejavnost za natis kongresnega pa tudi drugega ideološkega gradiva. Med tem gradivom je tudi Statistični pregled gibanja in strukture članov ZKS med VII. in Vlil. kongresom ZK Slovenije. Iz njega Povzemamo nekaj osnovnih podatkov. Ob koncu leta 1077 je Zveza komunistov Slovenije štela 101.302 člana, kar je za 51 odst. več kot v začetku leta 1974. če gledamo trn letno naraščanje števila članov od VII. kongresa do danes, potem se je število članov v letu 1974 povečalo za 11. odst., v letu 1975 za 12.3 odst., v letu 1976 za 11.2 odst. in v letu 1977 (brez decembra) za 8,9 odst. V omenjenem medkongresnem obdobju je bilo na novo sprejetih v članstvo komunistične organizacije 36.211 članov, hkrati pa je prenehalo članstvo 3.562 članom. Ob koncu leta 1977 je bilo v ZKS 70.348 moških ali 69.4 odst. in 30.954 žensk ali 30.6 odst. Delavcev je bilo 31.235 ali 30.8 odst., zaposlenih članov pa 80.946 ali 79,9 odst. Starih do 27 let je bilo 28.388 ali 28 odst. Pri tem je zanimivo, da se je število mladih v ZKS v obdobju od 1974 do 1977 povečalo kar za 93.7 odst. in se je torej podvojilo. Povečal se je tudi delež članstva od 28 do 35 let in sicer od 17,5 na 21,3 odst., delež članov iz starostnih skupin od 36 do 50 let pa v odstotkih upada iz leta v leto. V starostni skupini od 51 do 55 let je bilo leta 1974 8.2 odst. članov, leta 1977 pa 9,8 odst. Med mladimi člani je delež žensk vse večji in se je povečal od 33,3 odst. v letu 1974 na 36,4 odst. v letu 1977. Delež članic med vsemi člani narašča tudi v starostnih skupinah od 28 do 40 let, zmanjšuje pa se šele v skupinah od 41 do 50 let, nato pa ponovno narašča. V ZKS je bilo leta 1974 87,8 odst. Slovencev ter 12,2 pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti. V letu 1977 se je delež članov ZK drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti povečal za 2,4 odst., pri čemer je treba upoštevati tudi povečanje števila članov ZK, ki se nacionalno niso opredelili, in sicer od 1,7 na 2,4 odst. Med pripadniki drugih jugoslovanskih narodov Je največ Srbov (5.3 odst.). Hrvatov (4,6 odst.), vseh ostalih je znatno manj. Madžarov je 0,2 odst., Italijanov pa 0,1 odst. Oglejmo si še kakšen je socialni izvor članov Zveze komunistov Slovenije. Nekaj več kot polovica članov je delavskeg i izvora. Leta 1974 jih jc bilo med vsemi člani 48,5 odst., leta 1977 pa 52,8 odst. Glede na te ugotovitve je mogoče trditi, da se ZKS v zadnjih letih močno obnavlja iz delavskih vrst. Povečuje se tudi delež članov iz intelektualnih in upravno-admini-strativnih skupin od 14 odst. leta 1974 na 16 odst. konec leta 1977. Pri presoji teh podatkov pa je treba upoštevati, da se je socialna sestava • ivalstva glede na izredno hite- družbenoekonomski razvoj slovens' družbe bistveno spremenila. To voliva zlasti na sliko socialnega izvora mlajših članov Z.’IS. Članov kmečkega in kmečko delavskega porekla je bilo v letu 1974 30.0 odst., leta 1977 pa le še 25,3 odst. - (jk) do, spoštovali tudi to prepoved. Drugi občutek, ki navdaja opazo valca. je spoznanje, ki prevladuje med socialisti, da je po predkongresnih žolčnih polemikah sedaj predvsem potrebna enotnost v stranki ob jasnih In nedvoumnih strateških predlogih. Občutiti je mržnjo za strujarske delitve, ki so, kljub vsemu, nosilna struktura tudi na tem kongresu. Ko so časnikatji spraševali posamezne delegate, kateri struji pripadajo, so po večini nejevoljno odgovarjali, da so osorno sociolistb. Je pa prav tako res, da se med odgovornimi funkcionarji še dalje analizirajo temeljni podatki tega kongresa: da razpolaga os Craii -1 Signorile s skoraj 65 odstotki, da jih imata Manca in De Martino 25, Mancini 7 in Ackilli 4. Mnogi se sprašujejo ali bo med manjšimi strujami prišlo do dogovora o skupnem nastopu, ali pa se bo os pogajala z vsako posebej. Preidimo h kroniki jutranjega zasedanja kongresa. Popoldne je kot znano spregovoril tajnik PSI Bettino Craii. O tem poročamo na drugem mestu. Zjutraj oziroma opoldne so običajne formalnosti trajale komaj pol ure. Kongres so pozdravili Turinčani: predsednik dežele Piemont Viglione, turinski župan, komunist Novelli in tajnik turinske federacije PSI La Ganga. Vsi trije so poudarili zaskrbljenost zaradi teroristične more, ki je legla na mesto, obenem pa so poudarili, da Turin, zibelka italijanskega proletariata in socialističnega gibanja, ne bo klonil izsiljevanju. Pred pozdravi pa so prebrali pisma, ki ga je predsednik stranke Pietro Nenni poslal kongresu. To je prvič v skoraj pol stoletja, da se Nenni ne udeležuje (zaradi nenadne obolelosti in srčne slabosti) nekega socialističnega kongresa. Vest. da ga ne bo, je prizadela delegate. saj so Nennijevi posegi bili med najpomembnejšimi prispevki k jasnosti v analizi in opredelitvah, da o govorniških sposobnostih tega ljudskega tribtma sploh ne govorimo. V svojem pismu kongresu Nenni najprej obžaluje, da se ga ne bo udeležil, posebno še, ker se zaveda, da bo «globoko vplival na celokupno življenje v Italiji». Glavni problem stranke je, pravi Nenni, obnavljanje v spoštovanju kontinuitete, vendar je glavni problem Italije ohraniti in razvijati enotnost vseh sil, ki nadaljujejo odporništvo. Ugrabitev Alda Mora presega celo pomen njegove osebe in stranke in je s pokolom njegove o-sebne1 straže najhujše znamenje stopnje, do katere se je v Italiji «izrodilo javno življenje*. Odgovor parlamenta in ljudstva v svoji spontanosti pa pove. kaj je danes potrebno. Tu je Nenni uporabit' zelo zavit stavek, zato ga citiramo do- St. S. RIM — Tragični dogodki izpred dveh tednov ne bodo povzročili sprememb v politični liniji KD. To je bilo bistvo posegov, kj sta ju na včerajšnjem zasedanju vmesnih demo-krščanskih kadrov imela tajnik stranke Zaccagnini in podtajnik Galloni. Njun namen, kot tudi namen zasedanja, je očitno bil ta. da bi vlili zaupanje stranki, po drugi strani pa tudi, da bi preprečili manevre notranje desnice. Najnevarnejši manever se je pravzaprav pojavil predvčerajšnjim s predlogom, naj bi Mora nemudoma izvolili za predsednika republike, ko je še v rokah rdečih brigad. Po Leonejevem odstopu pa bi moral predsedniško funkcijo opravljati predsednik senata Fanfani. To je bil očitno neodgovoren oredlog. ki pa dokazuje, da so v KD nekateri prioravljali napad na sedanjo vodilno garnituro, računajoč pri tem na morebiten tragičen zaključek Mo-rove ugrabitve. Na včerajšnjem zasedanju v Rimu pa ti manevri niso prišli do i-zraza. Izrecne in odločne kritike so prišle le iz nosegov pokrajinskega tajnika Neaplja Rsffaela Russa, id je podvomil, da bi bila demokrščan-ska podpora Andreotti je vi vladi tako soglasna, ko bi ne bilo Morove ugrabitve, ter demokrščanskega voditelja iz Belluna Emilia Neriia. ki je obtožil seda n'e vodstvo, da ;e »izdalo* sldeoe koneresa, ter potožil. ker je KD manifestirala na trgih skuoai z »rdečimi*. Sicer pa se je ooozicBa izražala beli v nnTii^o-vamih. ali pa v kritikah na račun prevelike pasivnosti stranke. Zaccagnini in Galloni sta bila v svojih odgovorih na te kritike neobičajno trda. Oba sta poudarila povezavo med vprašanii terorizma in . političnega sporazuma med demokratičnimi strankami. Zaccagnini' ie v svo>em poročilu Doudaril. da ie bistvo Morove politične akcije prav v iskanju sporazumne rešitve, ki bi edina lahko služila za prem-'aova-nje krize. Soričo izziva rdečili brigad ne sme biti v KD nobenega odklona od izbrane linije, prav zaradi tega pa se je treba lotiti volilre kampanje za orihednie imravne volitve (ki se iih bo udeleždo 12 odstotkov vseh volivcev) s potrdil viio vseh dosedonuh političnih izjbir ter še nosebno izbire, ki ie privedla do sestave sedanje vlade. Ne smemo dovoliti odklonov — je deial Zacca-snini — niti v centru, niti na reri-feriii. kajti sicer bi terorist1 deseti enesa od ciljev, ko b: Drišlo do sropada med demokratičnimi silami. Galloni je Zaccagninija doodnil z nekoliko ostrejšim tonom proti levici, ko je namignil na domnevne odgovornosti »marksizma*. Toda tudi sam Galloni je Driznal, da take argumentacije sedijo že v volilno kampoi’0. Sicer pa je namestnik tajnika KD nriporočil vmesnim strankinim kadrom, naj se na neriferijl izogibalo izolacije: preprečiti je treba enobarvne kra;evne uprave, še posebno manjšinske, ter zasledovati sestavo večinskih koalicij, po možnosti levosredinskih. MINO FUCCILLO Berliiijjucr sprejel delegacijo ZKJ RIM — Tajnik KPI Berlinguer j< sprejel včeraj delegacijo ZK Jugo slavije, ki jo vedi član zveznega iz vršnega sveta Duško Popovič. Pogo vorov so se udeležili z italijanski strani tudi Minucci, Gouthier in Se gre, ugotovili pa so pomen, ki g; pripisujeta Zveza komunistov Jugo slavije in Komunistična partija Ita lije razvoju prijateljstva med obe ma državama in med njunimi na redi. KPI in ZKJ gledata z velikirr interesom na okrepitev procesa po puščanja napetosti v svetu ter prvi pozitivne rezultate progajanj za skrčenje oborožitve. Pogovori med o bema delegacijama se bodo zaključili konec tedna, ko se bo jugoslovanska delegacija vrnila domov. (Nadaljevanje na zadnji strani) Minic sc jc vrnil z obiska v Moskvi BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Mink- se ji sinoči vrnil s potovanja p» Sovjet ski zvezi, kjer je imel pogovore s predsednikom Brežnjevom in z zunanjim ministrom Gromikom Brežnjevu je tudi izročil osebne paoslanico predsednika Tita. Ob po vratku je dejal, da so bila s ospredju njegovih [»govorov vprašanja Bližnjega vzhoda, afrišKega roga ter problemi, ki so povezani z razorožitvijo. Minič je .udi povedal, da so s sovjetskimi vo ditelji ugotovili, da samo obnovitev procesa [»puščanja napetosti lahka zagotovi mir. / V OKVIRU SINDIKALNEGA GIBANJA KOVINARJEV Danes sprevod stavkajočih delavcev iz naše dežele po tržaških ulicah Pokrajinski odbor izrazil solidarnost z bojam kovinarskih delavcev - Nadaljuje se razčlenjena stavka v bolnišnici Stavkovno gibanje delavcev, zaposlenih v kovinarskih podjetjih, se je še zaostrilo, spričo nerazumevanja in pomanjkanja čuta odgovornosti nasprotne stranke, dr žavne finančne družbe «Fincantie-ri», ki upravlja ta podjetja. Po 14 mesecev trajajočem sindikalnem sporu, so se namreč v Rimu zopet prekinila pogajanja med enoti,o federacijo kovinarskih delavcev in predstavništvoma Fincantieri in Intersind. Predstavniki finančne družbe in vodstev javnih podjetij niso namreč dali nobenega zadovoljivega odgovora na utemeliene sindikalne zahteve glede proizvajalnih perspektiv pri remontu ladij, organizacije dela, ureditve sta-ležev in akordnega dela. Po več kot 130 urah že izvršenih stavk so bili torej kovinarski delavci prisiljeni stavkovno gibanje še zaostriti. Včeraj so tudi v naši deželi stavkali za dve uri v ladjedelnici Italcantieri v Tržiču, na Tržaškem pa v obratih Tovarne velikih motorjev v Boljuncu in v Tržaškem arzenalu. V deželnem okviru .je v sindikalni spor vključenih 10 tisoč kovinarjev, od tega okrog 6 tisoč v tržaški pokrajini. Danes bo pa na pobudo vsedržavne sindikalne zveze štiriurna stavka. med katero prirejajo manife stacijo z delavskim sprevodom po tržaških ulicah, ki bo krenil ob 9. uri izpred Lloydovega stolpa, zaključil se bo pa pred sedežem Intersind v Ulici del Pešce. Manife stacije se bo udeležilo tudi predstavništvo tržaškega pokrajinskega odbora, ki je o tem vprašanju azpravljal na svoji zadnji seji. Pri tem je izrazil zaskrbljenost ob prekinitvi pogajanj in izrekel so lidarnost prizadetim delavcem, čigar smotri zadevajo preporod italijanskega ladjedelstva in zato pokrajinski odbor z njimi soglaša. Ocenili so kot malo odgovorno zadržanje Fincantieri in Intersind in so se obvezali sprejeti nadaljnje pobude v korist 6 tisoč kovinarskih delavcev naše pokrajine. Ni iz ključeno. da se bo o tem vprašanju sprožila razprava na prihodnji seji tržaškega pokrajinskega sveta. Medtem se nadaljuje tudi stavkovno gibanje osebja deželne bolnišnice proti trmastemu zadržanju upravnega sveta, katerega večina se upira upravičenim zahtevam njihovih sindikalnih predstavnikov, ki se ne potegujejo za plačne poviške, pač pa za izboljšanje službe. Osebje namreč zahteva okrepitev struktur in storitev, izboljšanje higienskih razmer, največje možno skrajšanje hospitalizacije, ki ni vedno nujna in pobude za strokovno usposabljanje zaposlenih. Zato izvajajo razčlenjeno stavko po oddelkih, obenem pa zagotavljajo z največjim čutom odgovornosti storitve za nujne primere. IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA Povratek iz Londona Sporočilo iz Šanghaja V torek v večernih urah so se vrnili izletniki Primorskega dnevnika iz Londona. Povedali so, da je izlet potekel v redu po programu, da so imeli ves čas še kar ugodno vreme, da so mnogo videli, da pa je bilo žal premalo časa na razpolago, da bi si lahko ogledali še kaj več, kar nudi London sam kot tak zanimivega. Vsekakor so se vrnili zadovoljni z izletom in z razpoloženjem v skupini. Včeraj popoldne pa smo prejeli telefonsko vest iz Kitajske. Eden od udeležencev našega izleta se je oglasil iz Šanghaja, kjer se skupina trenutno mudi. Povedal je, da so vsi zdravi in dobro razpoloženi, da pa imajo žal precej deževno in hladno vreme. • Jutri, 31. marca, bo ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje s komunističnimi parlamentarci. O sedanjem političnem položaju Po rešitvi vladne krize bosta govorila senator- Z VČERAJŠNJEGA AKTIVA KPI Razprava o zakonskem osnutku za globalno zaščito Slovencev Predlog KPI so orisali senatorka Jelka Gerbec, posl. Antonlno Cnffaro in Boris Iskra Na sedežu tržaške federacije KPI je bil včeraj aktiv komunistov iz tržaške pokrajine, na katerem so orisali zakonski predlog za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki ga je izdelala KPI. Delo aktiva, katerega se je udeležilo večje število članov, med temi tudi ravnatelj ZTT Sergij Lipovec, dolinski župan Edvin Švab in predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin, je odprl pokrajinski svetovalec Boris Iskra, ki je v uvodnih besedah poudaril, da gre za izpolnitev zakonskega osnutka, ki sta ga leta 1970 predložila Albin Škerk v poslanski zbornici in Paolo Šema v senatu. Sedanji zakonski osnutek pa upošteva bistvene premike v italijanskem političnem življenju, saj prihaja sedaj do izraza mnogo bolj napredno in odprto sta ka Jelka Gerbec in poslanec Antonino i lišče do vprašanja zaščite Sloven-Cuffaro. I ceV_ iiiiinii im n ii n...miiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnifiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiniiii h hiii imiiiiiimimimmmnimmnmmHumm u iMmnnnmiimumnma ZARADI PREDOLGEGA MOLKA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Zaskrbljenost nad usodo variant k splošnemu regulacijskemu načrtu Stališče pokrajinskega vodstva KPI ■ Bo občinskemu svetu uspelo dokončno odločiti o številnih ugovorih še pred bližnjim razpustom ? Poldrugi mesec pred razpustom tržaškega občinskega sveta začenja javnost biti zaskrbljena nad usodo urbanističnih variant, ki jih je sicer občina sprejela že pred meseci, niso pa še stopile v veljavo, ker jih mora občinski svet dokončno potrditi po odločitvi o več kot 200 u-govorih, ki so jih predložili posamezniki in ustanove. To zaskrbljenost tolmači tudi tiskovno sporočilo vodstvenega odbora tržaške federacije KPI, ki dolži občinski odbor pomanjkanja jasne urbanistične politike, ki ne jamči, da bi mogli v kratkem času, ki je še na razpolago, odločati v občinskem svetu po dovoljni in dovolj poglobljeni razpravi o varianti za javne storitve, podrobnem načrtu za mestno središče in izbiri površin za gradnjo ljudskih stanovanj. Vodstvo KPI poudarja, da moreta le tesno usklajevanje in sočasno sklepanje teh treh temeljnih urbanističnih instrumentih zagotoviti um-nej.šo uporabo ozemlja ter prispevati k prebroditvi krize gradbeništva s povezanim problemom zaposlitve in k rešitvi stanovanjskega vprašanja, ki je v našem mestu zelo pereče. Glede variante o površinah, namenjenih javnim storitvam, zatrjuje sporočilo KPI, da jo je tre- ••HiiiitiiitiiiiuiiitiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiHiiMiiHiHiiiiiiiiimiimiiiiimiiiimiiiiit V SOBOTO IN V NEDELJO Delegacija NSKS iz Celovca gost Slovenske skupnosti Na sporedu je izmenjava mnenj in informacij o stanju slovenske narodnostne manjšine v Avstriji in v Italiji V soboto in nedeljo obišče našo deželo na vabilo Slovenske skupnosti delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev iz Celovca. Srečanje sodi v okvir rednih stikov med obema organizacijama, vendar pa gre za prvo množično in poglobljeno soočenje o problemih, ki tarejo slovensko manjšino v Avstriji in v Italiji. Delegacijo iz Koroške bosta vodila predsednik NSKS dr. Matevž Grile in osrednji tajnik Filip Wa-rash, sestavljalo pa jo bo še devet predstavnikov NSKS; v imenu Slovenske skupnosti bo goste sprejelo strankino deželno vodstvo s predsednikom dr. Andrejem Bratužem in tajnikom dr. Dragom Štoko na čelu. Dvodnevni obisk se bo začel v soboto dopoldne na tržaškem sedežu SSk v Ul. Machiavelli 22, kjer bo ob 11.30 tiskovna konferenca delegacije NSKS; v popoldanskih urah bo razgovor med obema delegacijama, ob 18. uri pa bo v Jamljah širše srečanje s člani pokrajinskih svetov SSk iz Trsta in Gorice in predstavnikov iz videmske pokrajine. V nedeljo dopoldne bo goste sprejel še števerjanski župan, obisk koroške delegacije pa se bo zaključil v zgodnjih popoldanskih urah v Plešivem. V SOBOTO V MILJAH Zanimivo srečanje o problemih starih Znano .je, da Trst mesto upokojencev, torej mesto starih. Res je, da obstajajo zavodi in posebna stanovanja, kjer se onemogli in starejši ljudje shajajo ali skupaj prebivajo, zmogljivost teh pa je sorazmerno zelo nizka. Kje in kako preživlja svoj čas starejši človek? Mu .je zagotovljena popolna socialna oskrba? Ga današnja družba sprejme ah ga odrinja, da je prepuščen sam sebi? V sodelovanju z inštitutom za psihologijo tržaške univerze je miljska občina izvedla zanimivo raziskavo o problemih, ki se nanašajo na stvarnost »tretje® generacije v tržaški pokrajini; vse izsledke bo javno podala v miljski občinski telovadnici »G. Pacco® v soboto. L, in v nedeljo, 2. aprila. Izidi anketiranja, pri katerem so sodelovali tudi docent tržaške univerze prof. Conti, profesorja Mar-tinotti in Oddone s turinske univerze ter psiholog Premoli, bi morali dati možnost posameznikom in krajevnim političnim ter upravnim ustanovam, da se resno zaustavijo in zamislijo ob tem perečem socialnem problemu, ki .je v zadnjem času, žal. zelo zanemarjen. Tiskovna konferenca sindikalne zveze Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL je zavzela odločno odklonilno stališče do sklepa deželnega odbora, ki določa povišanje tarif za osebni promet na medmestnih avtobusnih progah. Zveza se ne strinja tudi z nekaterimi drugimi ukrepi deželne vlade, tako na primer z ukrepom o pravici do izobraževanja, z ukrepi za oživitev gospodarskih in proizvodnih dejavnosti, itd. Ta stališča bodo predstavniki sindikatov obrazložili časnikarjem na posebni tiskovni konferenci, ki bo danes ob 11. uri na sedežu CGIL v Ul, Pondares 8. ba popraviti in poenostaviti skladno s predlogi rajonskih konzult ter družbenih, sindikalnih in gospodarskih komponent. Neodpovedljiv smoter mora pa ostati preokret v u-smerjanjii stanovanjske politike, s povratkom od periferije proti središču. Pri tem je treba hitro rešiti vprašanje površin, ki jih morajo graditelji odstopiti občini, prevzem celotnega področja bivše Tovarne strojev in ambientalne zaščite naselbine na Pantalejmunu. Za kraško področje je treba zaščititi njegove etnične značilnosti, urediti perimetracijo vasi na podlagi analize prebivalstva ter nameniti jusarska zemljišča družbeni u-porabi upravičencev. Poskrbeti je treba za ponovno uporabo zapuščenih stavb v mestnem središču, temeljnega pomena je pa hitra izdelava novega načrta področij, namenjenih ljudskim stanovanjem na že urbaniziranih površipah. V ta namen je potreben koordiniran program pobud Avtonomnega zavoda za ljudske hiše, gradbenih zadrug in zasebne iniciative, tako za posege v kratkem roku, kot za srednji rok. Zato je pa treba koordinirati delovanje občinskih odborništev za javna dela in za urbanistiko, prepustiti rajonskim konzultam urbanistične odločitve, ki zadevajo njih ožja področja, in prilagoditi občinske urade novim nalogam. Pokrajinsko vodstvo KPI predlaga široko posvetovanje o vseh teh vprašanjih, tako s političnimi skupinami občinskega sveta, kot tudi z zainteresiranimi družbenimi in gospodarskimi komponentami. Tudi letos nagrade trgovinske zbornice za privrženost delu VESTI Z ONSTRAN MEJE Zagotovljen obstoj Mladinskega okrevališča na Debelem rtiču Člani izvršnega odbora skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije so se soglasno izrekli za nadaljnji obstoj mladinskega okrevališča na Debelem rtiču pri Kopru. Kakor je znano, lahko sprejme to okrevališče o-krog .140 otrok v zdravniško nego ter okrog 360 otrok na letovanje. Obstoj zdravilišča je bil že nekaj let vprašljiv zaradi finančnih vzrokov. Zdravstvena skupnosti niso namreč več pošiljale otrok na zdravljenje in so ga v zimskih mesecih zapirali. Nekoliko boljše je bilo le v poletnih mesecih, ko so prihajali na letovanje otroci iz raznih krajev Slovenije in iz zamejstva. Sklep republiške zdravstvene skupnosti je treba vsekakor pozdraviti. Trgovinska zbornica bo tudi letos nagradila dolgoletne zaslužne delavce in podjetja, ki so dosegla vidne, rezultate pri svoji proizvodni dejavnosti. Natečaj za podelitev nagrad je razdeljen v tri kategorije. Prva je namenjena delavcem iz tržaške pokrajine, ki že vsaj 30 let službujejo pri določenem nod-jetju (za gradbince pa velja 25 let službe, četudi pri različnih podjetjih), ali pa delavcem iz naše dežele. ki so zaposleni v drugih državah in v katerih so se posebno izkazali in uveljavili. Za drugo kategorijo pridejo v poštev zasebna in družinska podjetja z nad 30 leti nepretrgane de javnosti pod vodstvom ustanovitelja. ali pa 50 leti dejavnosti, če podjetje vodijo potomci. V tretjo kategorijo pa spadajo zasebna industrijska, trgovska, kmetijska ali obrtniška podjetja, ki so tako ali drugače izboljšala svojo dejavnost in odnose z osebjem. Trgovinska zbornica bo porazde- lila 40 zlatih kolajn za prvo kategorijo, 15 za drugo in 5 za tretjo kategorijo. Prošnje za sodelovanje na tem natečaju je treba izpolniti na posebnem formularju, ki je na razpolago pri vratarnici trgovinske zbornice na Borznem trgu 14, poslati pa jih je treba najkasneje do 30. junija. Srečanje o bolnišniškem načrtovanju v deželi V soboto, L aprila, bo v Vidmu deželno srečanje na temo »Bolni-šniško programiranje v Furlaniji-Julijski krajini». Na srečanju, ki bo v dvorani Hotela Cristallo na Trgu d'Annunzio, bo uvodoma spregovoril dr. Sergio Minutillo od deželne komisije KPI za socialno varstvo. Dela srečanja bodo stekla po sledečem redu; od 10. do 13. Urfe poročilo in debata in od 15. do 19, ure nadaljevanje debate in zaključek. Deželni prispevki za javna dela Včeraj je peta deželna komisija odobrila dva zakonska osnutka. Pr-vj se nanaša na prispevke za kritje posojil za gradnjo županstev in pokopališč in predvideva nakazila po 70 milijonov lir letno za nadaljnjih 20 let in 400 milijonov lir kot enkratni finančni prispevek za letošnje leto. Drugi ukrep pa daje na razpolago dodaten prispevek za dela na področju higiene in zdravstva in za cestne povezave, predvsem za zgraditev železniškega podvoza pri Sa-cilu. Oba ukrepa je komisija sprejela z večino glasov, vzdržali so se le komunisti. Nato je komisija obravnavala problem stanovanjskih gradenj. Poročevalec Bertoli (PRI) je med drugim poudaril posebno pozornost, ki jo uprava posveča tej dejavnosti in obveznostim za izbiro gradbenih površin. Za gradnjo je komisija nakazala 12 milijard lir prispevkov. Važno obvestilo Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole obvešča člane, da so na sedežu v Ul. Filzi 8 (prvo nadstropje) na razpolago obrazci za prošnje za štiri pouka proste dneve, ki jiih je treba izkoristiti do 30. aprila. Prošnje se v smislu zakona 937 iz dne 23. decembra 1977 predložijo ravnateljstvu. Če prošnja ni sprejeta, mora uprava do 31. maja 1978 izplačati posameznim šolnikom 8 500 lir dnevno. (Prošnjo je treba v vsakem primeru vložiti!) Sedež Sindikata slovenske šole .je odprt ob torkih in petkih od 16. do 17. Nato je spregovoril deželni tajnik KPI posl. Antonino Cuffaro, ki je orisa! delo deželne komisije KPI pri snovanju novega zakonskega osnutka in pa sestanke, ki so jih i-meli predstavitelji s političnimi silami in slovenskimi ustanovami tako v tržaški kot v goriški in videmski pokrajini. Dejal je, da se bo KPI borila, da bi dosegla čim bolj enotno stališče med političnimi silami in da bi prišlo do enotnega zakonskega osnutka za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Osnutek zakonskega predloga je nadrobno orisala in razčlenila senatorka Jelka Gerbec, ki je poudarila, da se z njim zagotovi prebivalstvu slovenskega jezika v tržaški, goriški in videmski pokrajini dežele Furlanije - Julijske krajine polno uživanje pravic, ki jih določa ustava in da bo celotni slovenski skupnosti zagotovljen družbeni, gospodarski in kulturni razvoj, svobodno izražanje v lastnem jeziku ter ohranitev lastne narodnostne istovetnosti. Ob koncu razčlenitve zakonskega osnutka je še dejala, da bo za sprejetje zakona potrebna vsestranska podpora in močna partijska akcija. Sledila je diskusija, v katero je posegel dolinski župan Švab, ki se je zadovoljivo izrazil o zakonskem predlogu KPI ter priporočil, da bi se javnost sproti obveščala, ko bo zakonski osnutek predložen parlamentu. Zborovanje tržaške brezposelne mladine Drevi ob 18. uri bo na sedežu CGIL, v Ul. Pondares 8, zborovanje Združenja tržaške brezposelne mladine CGIL-CISL-UIL. Na zborovanju bodo razpravljali o odnosu med združenji ui enotno sindikalno zvezo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE 1978 V nedeljo, Z. aprila, ob 17. uri v Trstu — Kulturni dom Predprodaja vstopnic na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11, od danes, 30. marca, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure; v soboto od 9. do 12. ure teg v nedeljo eno uro pred začetkom predstave. Vabljeni! Pisma uredništvu Se o TV oddaji o Slovencih Dragi kolegi Primorskega dnevnika hvala za objavo pisma («Zanimiva od daja RAI»), v katerem bralec D. Vek jet res laskavo presoja sobotno repor tažo o Slovencih v Furlaniji - Julij ski krajini, ki jo je vsedržavni drugi TV dnevnik uvrstil v rubriko »Bella Italia®. Le majhen popravek glede avtorstva oddaje: realizirala sva jo midva, se pravi Sergij Kocjančič in Tito Man-lio Altomare, kot dobro vedo vsi oni, ki sva jih «mučila» z mikrofoni in snemalno kamero in katerim gre najina dodatna zahvala. Mimo tega pa ostaja dejstvo, da so taka priznanja, podobne konstruktivne kritike, za nas bistveno važna spodbuda. Res: so temeljna opora procesa uresničevanja črke in duha reforme javne radiotelevizijske službe v smislu resnice, pluralizma in tolmačenja interesov vseh delovnih ljudi, vseh demokratov. To velja še posebej za spremljanje in spodbuditev boja, ki ga slovenska manjšina vodi za dosego svojih zakonitih pravic in ki ga italijanska javnost vse premalo pozna. Ta odnos do poklicne vloge časnikarja v demokratični družbi in v naši specifični deželni stvarnosti je naju vodil tudi pri realizaciji reportaže o poglavitnih aspektih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. S tem informativnim poslanstvom smo šele na začetku: zato potrebujemo podporo — kritično seveda — vseh, ki so jim ti cilji pri srcu. Hvala za objavo. Sergij Kocjančič Tito Manlio Altomare Radi objavljamo gornje pismo, prvič zato, da poprainmo napačno in-formacijo pisca D. Vekjeta v rubriki tPismo uredništvu® glede avtorstva omenjene oddaje na drugem TV dnevniku, drugič pa zato, da izrečemo tudi mi priznanje obema tvorcema oddaje, ki je bila doslej na italijanski TV verjetno najboljša tovrstna informacija o Slovencih v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Res je sicer, da so italijanski televizijski gledalci imeli v zadnjem času že več priložnosti seznaniti se z raznimi aspekti položaja Slovencev v naši dež'H, naj omenimo samo oddajo TV Koper o Reziji, nedavno oddajo TV Ljubljana o Kanalski dolini pa še celo vrsto krajših ali daljših oddaj na koprski TV preko u-slug agencije Alpe-Adria, toda čim-več bo takih oddaj na vseh televizijah, ki so dostopne italijanski javnosti v naši deželi in drugod po Italiji, tem večja bo vednost itali: jonske javnosti o nas, tembolj bo ta stvarnost prodrla v zavest italijanskih ljudi, tembolj bodo znali imeti do nje pravilen in predvsem demokratičen odnos. Zato bi lilo prav,,da, bi naslednje oddaje zajele še celovit,eje vso slovensko narodnostno pitoblematiko, da se ne bodo . ompje.pali pri tem pretežno na folkloro in na podeželje, saj živi večina Slovencev v Trstu in Gorici, kjer imamo tudi svoje 0-srednje vzgojne, kulturno - prosvetne, družbene in politične organizacije, v katerih se na osnovi svojih •lllinillllllltlllllllltMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIMIIIIIIMtllltlllllllllllllllllllllllllllHimilllllllltllHMIIMIIIUIIIItnlll PREDLOG DEŽELNEGA ODBORNIKA ZA DELO Nov zakonski osnutek za gradnjo novih vrtcev Letos bi morali v deželi odpreti ali popraviti 20 vrtcev, prihodnje leto pa bodo dogradili še enkrat toliko tovrstnih struktur Z državnim zakonom št. 891, ki | je v veljavi že nekaj mesecev, se nadaljuje stara zgodba za realizacijo novih vrtcev, ki naj bi jih u-pravljale občine ali občinski konzorciji. Parlament je tako sprejel stalne pozive posameznih dežel in predvsem dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je bila pobudnik za odpravo fiksnih kvot 40 oziroma 20 milijonov, ki so bile prvotno predvidene za gradnjo in upravo vrtcev. Na vsak način pa je dežela Furlanija - Julijska krajina pod pritiskom političnih in družbenih sil že leta 1970 odobrila zakon za okrepitev struktur vrtcev, leta 1973 pa je i novim zakonom dala na razpolago ustrezna finančna sredstva za okrepitev in dopolnitev prvotnega zakona. Dosedanje integrativne deželne podpore so že presegle znesek ene milijarde lir, poleg tega pa je bila naša dežela pobudnik za mnoge izredne ukrepe v prid vrtcev. Kljub vsem tem naporom pa so do sedaj dogradili oziroma restrukturirali le 4 vrtce od predvidenih 44, od teh pa redno delujeta le dva, in sicer v Vidmu in Cordenonsu. NiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiinininiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiniiiiiiiiiiiiHiiHiiiMititiiimuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiin VČERAJ MALO PRED 13. URO V TOVARNI Z0NCA Dva delavca ranjena pri eksploziji Zaradi opeklin po glavi in po obrazu se bosta morala zdraviti 20 dni Dva delavca tržaške tovarne barv in lakov Zonca v Ul. Mala-spina 8 sta med delom zadobila težke opekline. Malo pred 13. uro je iz še nepojasnjenih razlogov pri šlo v obratu do nenadne eksplozije. Velik plamen je švignil iz posod, v katerih so bile shranjene sintetične tekočine za izdelavo barv, in oplazil dva delavca, ki sta bila zaposlena v tistem oddelku: 52-letnega Giovannija Rasmana in 60-letnega Evelina Naturala. Delovni tovariši so jima nemudoma priskočili na pomoč in obvestili reševalce Rdečega križa. Oba so prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ju sprejeli na dermatološki oddelek: Rasman se bo moral zra-viti 20 dni zaradi opeklin po obra zu in opeklin prve in druge stopnje po glavi. Naturalu pa so ugo tovili opekline druge stopnje po obrazu; okreval bo prav tako v 20 dneh. Tržačan izgubil življenje v nesreči na avtocesti Prileten Tržačan je izgubil življenje v prometni nesreči, ki se je pripetila v torek okoli poldneva na avtocesti Trst - Benetke med San Stinom in Portogruarom. 78 letni Steno Alberti iz Ul. Torbandena se je z ženo peljal po avtocesti, ko je verjetno zaradi nenadne slabosti izgubil nadzorstvo nad volanom. Avto se je prevrnil na streho in zgrmel v qbcestni jarek. Albertija so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišni- co v Portogruaro, vendar je umrl med prevozom; žena, 68-letna Vla-dimira Milost, pa se bo morala zdraviti mesec dni zaradi udarca v glavo in domnevnega zloma desne noge. Požar poškodoval vrtiljak v Ljudskem vrtu Tržaški otroci bodo verjetno dalj časa prikrajšani za vrtiljak. Predsi-nočnjim je namreč izbruhnil požar v električni kabini rtiljaka v Ljudskem vrtu. Na kraj so sicer nemudoma pri. hiteli gasilci, vendar so medtem plameni zajeli ves vrtiljak. Električne naprave so praktično uničene, močno pa je poškodovan tudi vrtiljak sam. Požar je izbruhnil zaradi kratkega stika. Pristojni odbornik Dal Mas je imel v zadnjih časih veliko srečanj s predstavniki posameznih občin in je izdelal nov zakonski osnutek, ki bo dopolnil ves deželni načrt del za okrepitev in izgradnjo novih vrtcev. Če se bo osnutek spremenil v zakon in če bo postal operativen v kratkotrajnem roku, bodo v deželi v teku tega leta odprli ali popravili od 17 do 20 vrtce” in leta 1979 bi zadostili pogojem celotnega deželnega načrta. Zakonski osnutek predvideva tudi podpore občinam, ki upravljajo otroške vrtce. Vprašanj« svetovalcev KPI tržaškemu županu Skupina šestih svetovalcev KPI ja naslovila na tržaškega župana nujno pismeno vprašanje, v katerem sorašuje, ali se mu ne zdi potrebno, da občinski svet prouči čim-prej zaskrbljujoč razvoj dogodkov v zvezi z državnim sindikalnim gibanjem ladjedelništva, predvsem zaradi neodgovornih stališč, ki so jih do tega vprašanja zavzeli predstavniki * rrsind in Fincantieri. Svetovalci KPI zahtevajo, da zavza-rr ■ občina svoje sta'išče s tem v zvezi, ker to to problem, ki neposredno leva na "~očd delavcev te važne gosnodarske panoge, ki je lL v našem lokalnem obsegu zelo po aa Mladoletnika trčila z ukradenim avtom Dva mladoletnika, 17-letni E. M. in 16-letni C. C. si bosta verjetno še dolgo zapomnila včerajšnji dan. V zgodnjih popoldanskih urah sta namreč ukradla fiat 600, vendar se nista peljala daleč. Od naselja Villaggio del fanciullo na Opčinah, kjer stanujeta, sta se zapeljala proti Repentabru, a že na enem izmed prvih ovinkov ju je zaneslo s ceste. Oba so prepeljali v tržaško bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek: E. M. se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni zaradi domnevnega zloma levega ramena, C. C. pa prav tako 30 dni zaradi domnevnega zloma desne lopatice. Ko bosta zapustila bolnišnico, pa ju čaka še proces zaradi kraje avtomobila. ideoloških opredelitev razpoznavamo Slovenci kot komponenta celotne deželne družbe in ki so obenem nosilec boja za naše narodnostne pravice. Sodimo, da se je oddaja, o kateri je govor, pozitivno vključila v ta okvir. Uspel praznik žena PD Rovte-Kolonkovec Spoštovano uredništvo, Prosvetno društvo Rovte-Kolonkovec, ki je še vedno brez svojega sedeža, ter sekcija KPI, sta priredil a v gostilni Škabar uspel praznik žena. Vsako leto so žene praznovale 8. marec v manjših skupinah, letos pa ko sta za to priložnost poskrbeli omenjeni organizaciji, je bila gostilna nabito polna, mize so bile o-kusno in bogato obložene z jedačo in pijačo. Nekaj priložnostnih besed je bilo podanih tako v slovenščini, kot tudi v italijanščini, mala Fedra je prav tako v slovenščini in italijanščini recitirala opev ženam, ki so jo nagradile s ploskanjem. Prijeten večer je še bolj popestril Alex s svojo harmoniko ter zvabil k plesu in petju vse prisotne. Bogata loterija pa je bila v zadovoljstvo dobitnikom in zabavo vsem ostalim. Žene in drugi prrisotni se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so poskrbeli, da je večer lepo uspel, z željo, da bi bilo še veliko takih srečanj, predvsem pa pričakujemo dan, ko se bo otvoril sedež novega prosvetnega društva Rovte-Kolon-kovec. Žene IV. okraja Prodajna razstava grafike v «Tribbiu» V umetnostni galeriji «Tribbio», Stari trg 6, ho v soboto, nedeljo in ponedeljek prodajna razstava grafike. Naprodaj bo več kot 400 jedkanic, litografij in serigrafij znamenitih sodobnih mojstrov, med katerimi so tudi dela De Chirica, Moora, Manzuja, Marina, Miroja, Campiglija, idr. Prodaja in ogled razstave bo po sledečem urniku: od 10. do 13. in od 16. do 20. ure. PD KRAŠKI DOM REPENTABOR vabi na premiero Ogrinčeve veseloigre «KJE JE MEJA» ki bo v soboto, L aprila, ob 20.30 v telovadnici nove osnovne šole »Alojz Gradnik® na Colu. Režija: BORIS KOBAL Obenem se bo obnovljena dramska skupina, ki jo je pripravila Marinka Piščanč, na kulturnem večeru poklonila Župančiču, ob stoletnici pesnikovega rojstva. Ob tej priložnosffse bodo pre3-" stavili tudi domači harmonikarji. Vljudno vabljeni! Kino Ariston 16.30—19.00—21.30 «L'amico americano®. Režija Wim VVenders. Denis Ohpper, Bruno Galz, Lisa Kreuzer, Gerard Blain. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00 «L’isola del dr. Moreau.® Burt Lancaster, Michael Jork. Barvni film. Nazionale 15.30 »La bella addormen-tata nel bosco®. Walt Disney. Grattaciello 15.00, 17.20, 19.40 in 22.15 elncontri ravvicinati del terzo tipo® Richard Dreyfuss, Teri Garr. Excelsior 16.00 »Ritratto di borghesia in nero». Omeila Muti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Fenice 16.00—22.00 «Piedone L’Africa-no». Bud Spencer. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «Quando c era lui. .. caro lei». Paolo Villaggio, Maria Grazia Buccella. Komični film. Izkaznice niso veljavne. Ritz 16.00—22.15 «La mazzetta®. Ugo Tognazzi, Nino Manfredi, Paolo Stoppa. Barvni film. Izkaznice niso veljavne. Cristallo 16.00 »H triangolo delle Ber-mude». John Huston, Marina Vlady, Gloria Guida. Barvni film. Filodrammatico 16.00 »Cinderella nel mondo del sesso®. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «L’uomo, la donna e la bestia®. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Capitol 16.00 «L’uomo nel mirino*. Clint Eastwood. Prepovedan mla dini pod 14. letom. Barvni film. Moderno 16.00—20.00 «Via col vento®. Clark Gable. Vivien Leigh. Impero 16.30 «Le deportate della se-zione speciale SS». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ideale 16.00—21.00 «Mondo di notte, oggi». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Supervixens». Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 »Donna e bello*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Astra 16.30 «11 giustiziere della notte*. Charles Bronson. Barvni film. Volta (Milje) 17.00 «Gator». Burt Rey-nolds. Barvni film. Razstave Razstava «Berliner Mal - Salon«, ki bi morala biti od 13. do 31. marca v Nemškem kulturnem inštitutu, je o-dložena na čas od 3. do 22. aprila 1978. Do 31. marca pa je na ogled razsta va z naslovom »Sodobna nemška grafika realizem - konstruktivizem®. Razstavo si je možno ogledati vsak dan od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure v galeriji Nemškega inštituta. V galeriji «Sala d'Arte Tavolozza d'Oro», na Trgu Puecher 3 (bivši Trg Giuliani), je razstava del Laile Grison Cavalieri in Femanda Martinellija. Razstava bo odprta do 6. aprila s sledečim urnikom: ob delavnikih 10. -13. in 17. - 20., ob praznikih od 10. do 13. ure. Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje danes, 30. marca, ob 19.30 v Nišu in v soboto, 1. aprila, ob 19.30 v Ljubljani s predstavo Branislava Nušiča «OBLAST». VERDI Danes ob 20. uri ponovitev Bizetove opere »Iskalci biserov® (red B in F) Dirigent Gianfranco Mašini, režija Beppe de Tomasi. ROSSETTI Zaprto zaradi vaj in priprav na uprizoritev »La broeca rotta®. V torek, 4 aprila, celovečerni koncert glasbenega ansambla »Matia Bazar®. AVDITORIJ Nadaljuje se predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni Pasaže Protti za reviji «Invito a teatro® in «Giovani a teatro®. Izleti SK Devin prireja v nedeljo, 2. aprila, avtobusni izlet v Ovčjo vas ob priliki tekmovanja za pokal «Lepi vrh®. Vpisovanje v večernih urah pri Janku G.-ydnu tel. 229109 in pri Lucijanu Sosiču, tel. 208551. Odhod avtobusa je predviden ob 7. uri iz Sesljana. ZADRUGA PLANINSKI DOM MANGART vabi vse člane in prijatelje na OBČNI ZBOR ki bo v ponedeljek, 3. aprila, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20 Dnevni red: — Poročilo predsednika — Poročilo blagajnika — Poročilo nadzornikov — Razno — Izvolitev novega odbora V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 30. marca BRANIMIR Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 18.30. — Dolžina dneva 12.41. — Luna vzide ob 00.0 in zatone ob 9.45. Jutri, PETEK, 31. marca BOGOMILA Vreme včeraj; Najvišja temperatura 14,2 stopinje, najnižja 6,5, zračni tlak 1021,8 mb rahlo pada, vlaga 33-odstot-na, nebo 3 desetinke pooblačeno, veter severozahodni k 5 km na uro, temperatura morja 9,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI V Trstu se je rodilo 8 otrok, umrlo pa je 24 oseb. . RODIU SO SE: Fabio DelTOro. Valentino No 'olich, Samanta Benato, Devan Iagodic, Chiara Cochelli, Fulvio Godina, Nicola Pilastre. Davide Norio. UMRLI SO: 70-letni Giuseppe Schillani, 75-letna Luigia Tagliapie-tra vd. Albertini, 64-letna Gigliola Bonomo por. Miotto, 65-letna Ma ria Gombač vd. Mezgec, 53-letni Bruno Codiglia. 49-letni Pietro Nen cini, 45-letni Andrea Benedettelli 75-letni Boris Pertot, 52-letni Mario Sciuca, Rl-letna Giuseppina Passio ni, 89-letna Gemma Sulligoi vd Delise, 76-letna Marcello Corodessi 75-letna Giobatta Leschiutta, 86-letna Angela Rasman por, Degras si. 79 letna Antonia Pizzarello vd Protopapa, 78-letna Giuseppina Col lavinj vd. Radich, 69-letna Bianca Della Vedova vd. Kresevich, 75-letna Maria Cibich vd. Mengaziol, 41-letni Pietro Caputi, 90-letna Bea-trice Quadrin vd. Cantoni. 78-letna Laura Tomažič por. Urdih, 58-letni Tiberio Sterzai, 75-letni Giuseppe Vrabec, 52-letma Giuseppina Manca por. Ardizzon. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2, Ul. Son-cini 179, Ul. Revoltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como L NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. BS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA . S. P. A. TRST - ULICA K.CJLZI-TO, - \ dobil pooblastilo od kvesture, ki zbere potrebne informacije o bodočih paznikih, kot to zahteva zakon. Ko ugotovijo, da ima kandidat zahtevane rekvizite, mu kvestura izda dekret. Ko je bil nekdo imenovan za zapriseženega stražnika, mu, na izrecno prošnjo, izročijo orožni list. Pred tem mora seveda dokazati, da je fizično in psihično sposoben za uporabo orožja in opraviti mora tudi potrebne vaje na strelišču. »Čemu tako nenavadne uniforme in 'značilno no šenje velikih revolverjev?* «Razli-čne uniforme*, nam je povedal direktor agencije, «nas samo razkli-kujejo od drugih agencij in od policije*. Vsako «podjetje» si tako kroji obleke po svojem okusu. Veliki revolverji, ki jih tako očitno vidite na pasovih naših mož, pa hočejo predvsem opozoriti na oboro-ženost moža, ki stoji pred banko ali skladiščem. Treba je tudi dodati, da so colt, smith & wesson ali 357 magnum, ki jih uporabljamo, vsekakor dobri samokresi s posebno močnim učinkom pri streljanju. Takih agentov, ki so se pred nekaj leti prikazali na naših ulicah, tudi če so delovali že dosti prej, je po vsej Italiji na desettisoče. V A-meriki je število takih mož dosti večje. Mogoče bo komu znana agencija Pinkerton, ki ima več deset-tisočev mož. V naši državi spada le manjši del teh paznikov k zasebnim agencijam: velika podjetja, kot so Fiat, Montcdison i.dr., imajo svoje paznike, ki jih je dosti več od agencijskih. V Trstu je teh agencij 6. Nekatere imajo svoje paznike v službi izključno na ladjah in v pristaniških skladiščih, druge delujejo izključno v mestu. in sicer tako, da ima vsaka dodeljeno «cono», kot jim to ureja kvestura. Slednje so tudi bolje organizirane. Na splošno so ljudje nenaklonjeni tem agentom. Mogoče, ker o njih premalo ycdo, mogoče pa zaradi tega, ker ščitijo samo denarne vrednosti. Ne smemo pa pozabiti, da so med temi vrednostmi tudi naši prihranki. Kljub temu, da nosijo uniformo, so to praktično delavci in so vpisani v sindikat. Mnogi so družinski očetje. Poprečno zasluži tak paznik približno po 350.000 lir na mesec. V primeru, da postane trajni invalid, zaradi službe,- dobi od zavarovalnice vsoto okrog 15 milijonov, v primeru smrti pa izplača zavarovalnica približno 10 milijonov lir. ■ f. m. S PONEDELJKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA Občinska lekarna na področju Štandreža dobro opravlja svojo socialno funkcijo Važnost te ustanove potrdili vsi svetovalci razen desnižarjev, ki jim ne gre za upravi žene potrebe periferije - V petek zažetek razprave o obžinskem proračunu BENEŠKI DNEVNIK SEJA VIDEMSKEGA POKRAJINSKEGA SVETA KONFERENCA 0 MANJŠINAH PRENESENA NA MESEC MAJ? Za sedaj samo komunisti (Petričič) in socialisti (Maieron) poudarjajo nujnost enake globalne zaščite Slovencev v vsej deželi VIDEM — V okviru proračunske razprave videmskega pokrajinskega sveta se je razvnela tudi o-bravnava o osnovnih dilemah manj šinske zaščite. Videmska pokrajina je namreč sklenila prirediti konferenco o manjšinskih vprašanjih, posvečeno trem v pokrajini živečim narodnostnim skupnostim: slovenski, furlanski in nemški. Konferenca bi morala biti v soboto in nedeljo 8. io 9 aprila, vendar vse kaže, da so jo že prenesli na maj z izgovori o t-aznih drugih zasedanjih in o pripravah pri sestavi poročil, dejansko pa predvsem zaradi različnih osnovnih konceptov reševanja manjšinskih vprašanj. Na seii pokrajinskega sveta so podrobneje o problemih zaščite s|o venske manjšine videmske pokrajine govorili trije svetovalci Ne diskih dolin: Chiabudini za KD, Napoli za socialdemokrate in Petrič ič za komuniste Chiabudini se je skliceval za znano resolucijo krščanske demokracije. Zagovarjal je sicer vlogo in zaščito slovenske manjšine v videmski pokrajini, vendar je manjšinsko skupnost obravnaval izolirano, ločeno od Sloven cev v tržaški in goriški pokrajini oziroma od matičnega naroda. Za socialdemokrata Napoli ja je ob stoj narodnostne skupnosti še ved no nekaj dvomljivega Jasno in odločno stališče pa je zagovarjal slovenski svetovalec KPI Emil Petričič. ki se je zavzel za globalno zakonsko zaščito in za enotno- o-bravnavarije slovenske narodnostne skupnosti na celotnem področju dežele Furlanije - Julijske krajine. Podobna stališča je zagovarjal tudi svetovalec socialistične stranke Maieron. ki je obravnaval manjšinsko zaščite še z'asti z vidika reševanj gospodarskih in socialnih vprašanj. BOGO SAMSA 9 Drevi oh 20. url se bo na svojem sedežu v Križu St. 274 sestala rajonska konzulta za zahodni Kras. Jutri seji dolinskega in miljskega občinskega sveta Jutri, 31. marca, ob 18.30 bo v Dolini redna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu seje je tudi proračun za finančno leto 1978 in razprava o praznovanju zgodovinskih obletnic v občini Dolina. Prav tako jutri in v sredo, 5. aprila, ob 20. uri, bo seja občinskega sveta v Miljah. Med drugim bodo na sejah' obravnavali ureditev občinske kanalizacije, razširitev in obnova doma za priletne občane in oskrbo na domovih. Na seji bodo tudi izvolili predstavnike ob činsko-pokrajinskega odbora v center za umsko zdravje. Drevi kongresi in srečanja v raznih sekcijah KPI Drevi, ob 20. uri bo na sedežu na Trgu Stare mitnice 11, v drugem nadstropju, conski kongres sekejj KPI «Tomažič». bolničarji, ACT in ACEGA. Na kongresu bo spregovoril tudi tov. Giorgio Can-ciami, član tajništva federacije. Prav tako drevi ob 19 uri bo na sedežu sekcije «Vostok» pri Sv. Ivanu, v Ul. Sv. Cilino 40, letni kongres sekcije. Dela kongresa bo zaključil tov. Vittorio Vidali, član centralnega komiteja KPI. Sekciji KPI «Curiel» center in ! pristanišče prirejata drevi ob 20.30 srečanje-debato na temo «Srednje-ročni načrt KPI*. Zaključni govor bo imel tov. Boris Iskra, član pokrajinskega tajništva partije. Te dni se je sestal na tehniško -industrijskem zavodu «A. Volta* šolski ove* okraja št. 16, ki je soglasno izvolil za predsednika Giorgia Via-nella. Svet je dalje izvolil izvršni odbor, ki ga sestavljajo: U. Bologni-ni, A. Carbone, G. Galletto, S. Ni-colaidi, B. Marini in N. Salvi. Šolski svet je predložil na kasnejši datum razpravo o vprašanju slovenskega šolskega okraja. e ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OVREDNOTENO OBVEZNISKO POSOJILO 1974—1981 ZA 400 MILIJARD LIR Po izžrebanju, ki je bilo 13 marca 1978 ter v smislu zakbnskih predpisov in pravilnika bodo s 1. |unijem 1978 vnovčljive skupno s poviškom, ki bo javljen v prvih petnajstih dneh meseca maja, pri običajnih poverjenih bančnih zavodih /se obveznice, ki sestavljajo naslednjih sedeminpetdeset oštevilčenih «serij» 1 — 14 — 17 — 28 — 39 — 46 — 57 — 86 — 91 — 96 — 103 ^~125 ~~132 — 133 — 138~ 141 — 237 — 321 — 370 — 381 57 — 86 — 91 — 96 ~143 — 144~— 148 - 182 — 186 — 187 - 246 — 255 — 273 326 — 330353 - 103 152 - 195 J 278 _- 355 - - 125 — 156 205 — 280 — 167 — 170 — 174 209 — 213 — 219 292 — 302 — 310 — 358 — 362 — 363 — 366 385 izplačljive v smislu - 397 — 398 — 400, ki amortizacijskega načrta. so bile izžrebane in bodo Na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Gorici so svetovalci z veliko večino glasov, poleg proračuna mestnega podjetja, o čemer smo poročali že včeraj, odobrili tudi letošnji proračun mestne lekarne v Štandrežu. Za proračun so glasovali svetovalci KD, KPI, PSI, SSk, PSDI in PRI, proti pa liberalec in dVa fašista. Enako so svetovalci glasa valj tudi za obračun iste lekarne za leto 1976. Proračun je obrazložil predsednik upravnega sveta lekarne. Za njim so številni svetovalci posegli v razpravo. Liberalec Fornasir, ki je bil že svoj čas proti ustanovitvi te občinske lekarne in kasneje vedno proti proračunu, kj je izkazoval primanjkljaj, se je lovil, ker ni znal kako nadaljevati z nasprotovanjem tej lekarni, ki je že pet let po odprtju pokazala tudi gospodarsko u-pravičenost. Enakega mnenja je bil fašist Coana. Resnejši pa so bili posegi drugih svetovalcev. Paulin (SSk) je poudaril pozitivnost poslovanja lekarne v tem kraju, dejal, da so v njej v zadnjem času pričeli prodajati tudi nekatere druge zdravstvene predmete. Tako Paulin kot Waltritsch (PSI) sta poudarila zahtevo štan-dre.ške krajevne konzulte, ki 'želi, da bi poleg lekarne odprli tudi ambulanto. Socialistični predstavnik je še poudaril politično in socialno važnost te lekarne, za odprtje katere si je svoj čas prizadeval socialistični odbornik dr. Tomassich in dejal, da je že to opravičilo njen obstoj: prav tako bi morala občina poskrbeti za lekarno v drugi mestni periferiji, t j. na področju naselja Sv. Ane. Tudi svetovalec Coceani (KPI) je poudaril politično važnost te periferne lekarne- in dejal, da jo prebivalstvo sprejema pozitivno. Enake misli so izrazili Tuzzi (KD), Drufuca (PRI) in Tacchinardi (PS Dl). Iz odgovorov upraviteljev lekarne je bilo razvidno, da se je promet v njej v zadnjih petih mesecih izredno’ povečal. Zaradi tega so predvideli najem v službo še e-nega farmacista. Tako bo lekarna lahko poslovala tudi ob nedeljah (ko bo imela dežurstvo) in tudi v času počitnic osebja. Kljub povečanemu strošku za novega uslužbenca predvidevajo. da bo letošnji proračun brez primanjkljaja. Že včeraj smo poročali, da je sve- tovalec Del Ben, pred zaključkom razprave o letošnjem proračunu mestnega podjetja, predlagal osnutek resolucije o združitvi javnih služb v enotno pokrajinsko podjetje. Načelniki skupin so o vsebini tega osnutka razpravljali skoraj uro časa, kajti nekaterim niso bile nekatere postavke v njem po volji, Končno so dosegli sporazum, resolucija daje občinskemu odboru nalogo, da sproži sestanke z občinami in konzorciji v želji, da bi združili in poenotili razne javne službe na Goriškem, Nekatere majhne občine se protivijo stroškom, ki bi v zvezi s tem zanje nastali, hočejo pa imeti vse službe. Občinski svet se bo spet sestal v petek, 31. marca. Odbornik za finance Ciuffarin bo prebral poro- čilo o letošnjem proračunu občinske uprave. Javno zborovanje doberdobskih občanov Občinski odbor v cuje za danes, 30. uri v občinski sejni berdobu (Mučeniška Doberdobu skli-marca, ob 20. dvorani v Do-ulica - osnov- na šola), javno zborovanje vseh občanov, na katerem se bo razpravljalo o proračunu za leto 1978. Želja občinske uprave ie, da bi se zborovanja udeležilo čimveč občanov in da bi prišle do izraza pripombe in želje vaške skupnosti preden se osnutek predstavi v odobritev občinskemu svetu. SESTANEK DRUŠTEV Z VODSTVOM SPZ Priprave na poletne praznike v naših prosvetnih društvih V maju bodo prazniki v Števerjanu, v Dolu, v Doberdobu in na Peči - Junija večje praznovanje v Sovodnjah Na sestanku članov tajništva SPZ in predsednikov v to zvezo na Goriškem včlanjenih prosvetnih društev, kj je bil prejšnji večer na sedežu v Ulici Malta v Gorici, so preučili okvirne programe letošnjih poletnih praznikov, ki jih bodo v raznih krajih Goriške priredila posamezna prosvetna društva. Sejo je vodil podpredsednik Saverij Rožič, v debato pa so p1 »segli skoro vsi prisotni. Poudarjeno je bilo, da sfe glavna kulturna dejavnost naših prosvetnih društev odvija v zimskem času in da morajo biti poletni prazniki namenjeni prvenstveno rekreaciji in zabavi. Kljub temu pa bo na praz nikih naših prosvetnih društev tudi poudarek na kulturi, saj bo v okviru vsakega praznika tudi kulturna prireditev z nastopom raznih skupin iz zamejstva ali iz domovine. Prvi praznik bo ob priliki prvega maja v Števerjanu v priredbi dru- 1111111111111111111111111111111111111111111 iiiiiiMiiiiiiiinfiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiimii „111,11,11,111,,|V1llll|l,||l|l|t|||||||ia PO PODPISU POGODBE MED ENEL IN OBČINSKO UPRAVO Z novo termoelektrično centralo v Tržiču bo naša dežela preskrbljena z elektriko V fazi izgradnje, ki bo trajala tri leta, bo zaposlenih okoli 800 delavcev in tehnikov • Naložba bo veljala 200 milijard lir - Ekološka stiska V našem listu smo pred tedni razpravljali o energetski politiki v naši deželi in še posebej o energetskih virih. Poudarjali smo nujnost izbire alternativnih rešitev, se pravi, da se je treba izogniti nafti, ki je najdražja, ter se pri novih načrtih u-smerjati k uporabi premoga in plina ter, zakaj ne, jedrske energije. Termoelektrična centrala v Tržiču, ki daje 320 tisoč megavatov, je kljub svoji jakosti postala premajhna, da bi krila rastoče potrebe deželnega gospodarstva. Že pred leti sta se ustanova ENEL in občinska uprava v Tržiču pričeli pogovarjati o okrepitvi obstoječe termoelektrič-ne centrale. Pred nekaj tedni sta i-zredni komisar občine Tržič Laro-sa ter direktor beneškega oddelka državnega podjetja za električno e-nergijo Ritter podpisala sporazum POGAJANJA ZA REŠITEV OBRATOV MARALDI IZ HUDE KRIZE Ministrovim obljubam naj sledijo učinkoviti ukrepi Okrog 450 v Tržiču se delavcev Si. Mo. in Acciaierie Alto Adriatico vedno v dopolnilni blagajni - Poseg dežele V tržiških obratih Si.Mo. in Acciaierie Alto Adriatioo, ki sodita v sklop industrijske skupine Maraldi v krizi, stroji še vedno mirujejo. Prizadeto delavstvo — vsega gre približno za 450 moči — pa se kajpak nahaja v dopolnilni blagajni v pričakovanju, da ga krožni sklad z u-streznim finančnim kapitalom reši iz zagate; iz tega sklada so bila namreč že pred časom obljubljena sveža naložbena sredstva za ponovni zagon proizvodnje, kakor tudi za izplačilo zaostalih prejemkov uslužbencem — delodajalci jim dolgujejo nič manj kot sedem mesečnih plač. Kljub vsemu vendar kaže, da lahko družine prizadetih delavcev mirneje zro v prihodnost, saj je minister za delo Scotti pravkar sprejel sindikalne predstavnike iz naše dežele, ki jih je spremljal odbornik za industrijo ir trgovino Stopper. Scotti jim je zagotovil, da namerava vlada čimprej najti «enotno in celovito rešitev* zapletenemu problemu, tako je bil načrtovan zadevni sestanek tudi z ministrom za industrijo, na katerem naj bi proučili možnosti posegov v smislu državnega zakona 675 o industrijskem preustroju. Minister je razen tega naročil pristojnima podtajnikoma Cristoforiju in Piccinelliju, naj skrbita za nadaljevanje stikov med vsemi zainteresiranimi v predvidevanju osrednjega vsedržavnega srečanja za rešitev vprašanja Maraldi dne 18. aprila. Upati je, da do tega res pride čimprej, kajti kljub vladni krizi poprej in Morovi ugrabitvi sedaj je dejavnost vladnih resorjev zares že predolgo paralizirana. Od delavcev pa tudi ni mogoče zahtevati, da bodo potrpežljivi v nedogled. ne prakse ter občinskih zdravnikov ter ga v vsaki pokrajini organizira ta zdravniška zbornica ter deželno odbomištvo za higieno in zdravstvo Furlanije - Julijske krajine. Posvet o zdravstvu matere in novorojenčka V veliki dvorani šole za poklicne bolničarke, ki deluje v okviru splošne bolnišnice v Gorici, bodo za zdravnike splošne prakse in za občinske zdravnike priredili danes zvečer prvi deželni tečaj za strokovno usposabljanje, na katerem bo predaval primarij otroškega oddelka prof. Ferrari. V predavanju z naslovom »Zdravstvo matere in novorojenčka* bo prof. Ferrari razvil zanimivo temo o varstvu pred in po porodu. Poleg splošnih vprašanj s področja materinstva bo profesor osvetlil nove teorije in izboljšave, ki se pojavljajo pri zavarovanju materinega in novorojenčkovega zdravja. Današnje zdravniško srečanje sodi v okvir deželnega tečaja za strokovno usposabljanje zdravnikov sploš Premestitev 11 uslužbencev Fiata v Trst odložena Včeraj je bilo v Gorici ponovno sindikalno srečanje, na katerem so obravnavali kočljivo vprašanje napovedane premestitve enajstih uslužbencev tukajšnje podružnice Fiata v Trst. Njihova preselitev pomeni kajpak kopico sitnosti, ki so ne nazadnje lahko tudi finančne narave. Zastopnikom sindikata kovinarjev FL M je pa le uspelo izbojevati od družbe Fiat, da premestitev enajsterice odloži za dva meseca. Medtem bo mogoče doseči primeren sporazum, kolikor zadeva višino dnevnice in podobno. Mladinska sekcija Slovenske skupnosti priredi v nedeljo, 9. aprila, mladinski kongres v Avditoriju v Ulici Roma. Novogoriški kurirčki krenili na dolgo pot Ob 86. življenjskem jubileju predsednika Tita, kakor tudi ob 35-letnici zbora odposlancev slovenskega naroda ter ob obletnic' kongresov komunistične partije in priključitve primoskih krajev k novi Jugoslaviji pa še ob pripravah pionirjev za vsesplošni ljudski odpor je bila v partizanski vasici Vogrsko blizu Nova Gorice osrednja slovesnost v o-kviru primorskega dela ustreznih praznovanj. O vlogi pionirjev - kurirjev med narodnoosvobodilnim bojem je spregovoril tajnik občinske organizacije ZZB NOV Franc Vidič, nakar je sledil odhod kurirčkov, ki se bodo z značilno torbo s pošto na 142 km dolgi pori ustavili ob 32 spominskih o-beležjih pa tudi pri nekaterih mej nih stražnicah. Hkrati z novogoriškimi osnovnošolci bodo krenili na podobno pot kurirčki tudi iz drugih krajev na Slovenskem. o okrepitvi obstoječe centrale ter s tem zaključila dolgoletne razgovore. Vse politične sile v občinskem svetu v Tržiču so pozdravile sklenitev sporazuma ter poudarile njegovo velja vo za splošni gospodarski napredek in tudi za napredek samega Tržiča, saj se je s sporazumom ENEL obvezal, da izplača občini delež v višini 1.246 milijonov lir, s katerimi bodo zgradili srednjo šolo v Ul. Boi to in osnovno šolo v Tržiču. Okrepitev sedanje/centrale — pravzaprav gre za izgradnjo nove — pomeni povečanje števila megavatov od sedanjih 320 na 960 tisoč. Ko bo objekt dograjen, bo naša dežela razpolagala z dvakrat več e-lektrične energije kot doslej, kar pomeni, da ne bo več odvisna od uvoza iz sosednih dežel. Z gradnjo boder lahko pričeli razmeroma hitro. Vse kaže, da je pričetek odvisen od tega, kdaj bo občinska gradbena komisija izstavila gradbeno dovoljenje. Pri gradnji bo našlo zaposlitev več sto delavcev in tehnikov. Njihovo število se bo dvigalo vzporedno z večanjem gradbišča in opravljanjem zahtevnejših del. Sodijo, da bo v zaključni fazi delalo na gradbišču okoli 80o delavcev. Podatek je razveseljiv tudi zaradi tega, ker preživljata prav v sedanjem času Tržič in vsa njegova okolica hudo gospodarsko krizo, kj jo označujeta brezposelnost ter vpis v dopolnilno blagajno. Z zaposlitvijo na gradbišču ENEL se bo zaposlitveno stanje izboljšalo. Računajo, da bo v novem obratu, ko bo dograjen, zaposlenih 100 dodatnih delavcev in tehnikov. Kakor se govori, obstajajo stiki me dsindikati in ENEL o izgradnji tega objekta, ki bo predstavljal pomemben premostitveni poseg v sedanji hudi gospodarski krizi. Z od piranjem tako'' velikega števila delovnih mest, pa čeprav bodo le začasnega značaja, bo za marsiko-, ga rešeno vprašanje zaposlitve. Kakor zatrjujejo strokovnjaki, bodo ta objekt, kj bo veljal 200 milijard lir, gradili vsaj tri leta; graditi pa ga bodo pričeli, kakor hitro bo občinska uprava izstavila gradbeno dovoljenje. Kakor smo zapisali, bomj ob dograditvi te centrale, ki bo delovala, če smo dobro obveščeni, na nafto, preskrbljeni z elektriko. Dosežek ima svoj pomen, če upoštevamo, da se pripravlja na Krasu izgradnja industrijske cone, ki bo velik porabnik električnega toka. Članek namenoma zaključujemo na tem mestu, ker ne želimo odpirati vprašanja ekološkega značaja, ki bo nastajalo ob uporabi ogromnih količin nafte, niti ne želimo na tem mestu začeti razprave o drugem vprašanju: kako je z idejo o izgradnji jedrske centrale ob ustju Soče. Najbrž bi bilo prav, če bj v okviru deželnega načrtovanja na vsa ta vprašanja jasno odgovorili. štva «Briškj grič*. Poleg običajne razstave briških vin in kulturnega programa na sam praznik L maja, bodo priredili tudi mladinski dan. V maju bodo še prireditve v Dolu, Doberdobu in na Peči. Večja prireditev bo od 19. do 21. maja v Doberdobu, kjer bo šest zborov gost prosvetnega društva »Jezero* na prireditvi »Pesem ne pozna meja*. Prve dni junija bo tradicionalna prireditev v Podgori. sredi meseca pa bodo na vrsti Sovodenjci. Letošnji praznik bodo 18 junija združili s svečanostjo pobratenja občine So-vodnje‘s Škofjo Loko in ob tej priliki bo večja kulturha manifestacija v tem kraju. Niso še točno definirani programi za praznike na Vrhu, v Gabrjah. v Dolu, na Oslavju, na Peči in v štandrežu. Vendarle tudi v teh krajih obetajo bogat rekreaerski in kulturni program. V nekaterih krajih bodo priredili tudi razstave slik in fotografij. V salonu Meblo razstava fotografa Rajka Zorna V salonu Meblo v Novi Gorici ie v teh dneh odvrta razstava umetniških fotografu Raika Zorna, Člana novogoriškega fotokluba. Gre za fotografije. nastale v zadr.iih dveh letih. Rajko Zorn se ie doslej udeležil ie 32 razstav doma in v tv oni ter prejel v-sto pohval in nagrad. Jutri v Števerjanu občinska seja V števerjanu bo jutri ob 20. uri regina seja tamkajšnjega občinskega sveta. Na dnevnem redu je proračun za poslovno leto 1978. To bo najvažnejša točka na seji. saj so občinski sveti poklicani raz pravljati o preračunu do konca marca. Upoštevati pa morajo letos nove predpise o proračunskih postavkah. Na jutrišnja seji števerjanskega občinskega sveta bodo tudi govorili o sprejemu v službo novega osebja, o porazdelitvi deželnih štu dijskih podpor, o prošnjah za odkup občinskega zemljišča. Pismo uredništvu Spoštovano uredništm, v zvezi s člankom, ki ga prina ša PD dne 24. t.m glede izvolitve predstavnikov krajevnih uprav v zbor tako imenovanih tvehkih volivcev* v okrajni šolski svet, ker gre za zelo važno vprašanje naše slovenske narodnostne skuvnosti, je potrebno pojasnili, da v sedanjem občinskem svetu v Doberdobu ni socialističnih predstavnikov. Dolžni smo dodati, da če bi bili, bi se gotovo, kot n ih tovariši v drugih občinah na Got iškem, držali dogovorov slovenskih kulturnih in političnih komponent o bojkotu šolskega okrajai, in bi tako sledili zgledu staršev, šolnikov in dijakov. S spoštovanjem K. Č. Doberdob. 27. marca 197S Ive Šuhiž razstavlja v galeriji v Solkanu V galeriji osnovne šole v Solkanu so pred dnevi odprli razstavo najmlajšega potomca slikarske družine Šubičeve iz Poljan ned Šknfio Loko. slikarja Iveta Šubica. Rojen je bil leta 1922 in se je že od vsega začetka ves predal likovni umetnosti. Bil je eden na mlajših partizanskih urod"bl'ajočih umetnikov. Likovna dela bodo na ogled mesec dni. Drevi v avditoriju kabaretna predstava Drevi ob 20.30, bo v avditoriju kabaretna predstava Felicea An-dreasija, ki bo prikazal ironični program o osamljenosti človeka v potrošniški družbi. Predstavo .je priredil krožek ARCI v Gorici. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE PEVSKIH' ZBOROV PRIMORSKE vabita na šesti koncert letošnje revije pevskih zborov PRIMORSKA POJE ki bo v avditoriju v Ulici Roma v GORICI, jutri, 31. marca ob 20.30. Nastopajo zbori iz Tolmina, Nove Gorice. Anhovega, Podgore, Studena, od Domja, s črnega vrha nad Idnjo, iz štandreža, Vipave, Trsta in Ajdovščine. Gledališča SESTANEK JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKE KOMISIJE NA BLEDU TE DNI RAZPRAVA 0 IZKORIŠČANJU REKE SOČE Govor bo o jezu elektrarne pri Solka. nu in akumulacijskem jezu pri Gorici. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto Korzo Italia 244, tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Trži iv dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 23, tel. 72340. Na Bledu bo danes in jutri za sedala mešana jugoslovansko italijanska komisija, ki ima nalogo preučiti režim uporabe voda na Soči. To je posledica izvajanja norm osimskega sporazuma. •Kot je znano, so na nedavni konferenci te komisije v Benetkah preučili možnost gradnje jezu za elektrarno pri Solkanu in istočasno gradnjo akumulacijskega jezu nad pevmskim mostom. V Benetkah so dali nalogo juristom, naj preučijo tiste točke mednarodnega prava, ki previ-devajo skupno izkoriščanje voda rek. O tem bo govor na blejskem sestanku. Dela za gradnjo akumulacijskega jezu pri Gorici bi italijanska vlada finansirala s sredstvi za izvajanje osimskega sporazuma. Najdeni predmeti Goriška mestna policija javlja, da hrana naslednje izgubljene oziroma najdene predmete: verižico iz nedragocene kovine; žensko torbico z denarjem: štiri de namice oziroma vrečke z denarjem; določeno denarno vsoto; nosilno o- grodje motornega kolesa; motorno kolo; žensko kolo; tri »zložljiva* kolesa; ženski škorenj; cigaretni vžigalnik; dragoceno zapestnico; komad blaga za obleko; pisalni stroj; več nepopisanih posetnic z neožigo-sandmi znamkami in nekaj svežnjev ključev. Omenjene predmete lahko dvignejo le tisti, ki dokažejo, da so njih pravi lastniki. Goriški gasilci so včeraj zjutraj pogasili požar, ki je zajel avtomobil fiat 125 domačina Bruna Camiela, stanujočega v Ul. dei Gelsi 22. ško da na vozilu znaša 1,2 milijona lir. Določila o uporabljivosti cirkuškega šotora za gledališče Ministrstvo za turizem in prireditve sporoča, da je objavilo določila o uporabljivosti cirkuških šotorov za gledališke predstave. Za podrob na pojasnila je na voljo, od 10. do 12. ure, prefekturni kabinet. Stalno slovensko gledališče iz n.,ta bo gostovalo v soboto. 1. aprila, ob 20.45 v krminskem občinskem gledali, šči: z Župančičevo «Veroniko Desenii. ko*. Delo je zrežiral Jože Babič, scen« je oskrbel Vladimir Rijavec, a za 'glasbeno spremljavo je poskrbel Moj-mir Sepe. Predstava bo izven abonmaja. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 »La mazzetta*. N. Manfredi in U. Tognazzi. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Audrey Rose*, M. Mason in A. Hopkins, scope • ca lor. MODERN1SSJMO 16.40-22.00 »Crom-well», Richard Harris in Alec Gui-ness, v barvah CENTRALE 17.00-22.00 »Duello al sole*, Gregory Pečk in Jennifer Jones, colorscope. Tržič PRINCIPE 17.30—22.00 »Appassionata*. EKCELSIOR 16.30—22.00 »Kaputt la* ger, ultimo giomo delle SS». Nova Gorica in okolica SOČA »To so gadi* — slovenski film ob 18.00 in 20.00. • SVOBODA »Ljubezensko življenje B. Trajkoviča* — jugoslovanski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Slamnati psi* — ameriški film ob 19.30. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: -Fabjo Jerman, Selina Marega, MaAiro Tedesco, Gabrijela Podbršček, Simone Schiat-tino. Kristjan Bitežnik in Barbara Bitežnik. UMRLI SO: 74 letna upokojenka Pia Ghersa vd. Giacchetti, 55 letna gospodinja Frančiška Anconetti roj. Žigon, 68-.etni Luigi Tedesco, 70-let-na gospodinja Assunta Pez vd. Con-tin, 69-1 Hni upokojenec Gustave Ver-dura, 82-letni upokojenec Leandro Pascolat, 68-letni težak Italo Tra-vain ter 58 letni Duilio Fontania. l.jen, kako bi tudi bilo, če bi se dan za dnem na tisoče turistov naprej vztrajala pri S PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO EGIPTU (3) Pri piramidah in sfingi v puščavi Gizeh v antični prestolnici Memfis in v Sakkari r\a povratku v Kairo obi.sk «Papyros Instituta» in pod večer z vlakom 880 km na jug do Assuana Za vsakega obiskovalca Egipta predstavljajo osrednjo privlačnost piramide v Gizehu s Sfingo, saj veljajo za simbol moči prvih faraonskih dinastij, za eno od sedmih čudes sveta. Ogledati smo si jih seveda morali tudi mi in njim smo, skupno z Memfisom • in Sakkaro, namenili piaktično ves dan razen poznega popoldneva, ki pa smo ga tudi koristno izrabili v Kairu Iz Kaira nas je pot v dobrih 20 km oddaljeni Gizeh na samem robu libijske puščave, vodila na levi breg Nila preko severnega rta otočka Roda in preko mostu čez ožji rokav v novi predel Kaira, ki se že na prvi pogled raz lik nje od starega po moderni urbanistični zasnovi, lepših zgradbah z negovanimi cvetličnimi in palmovimi vrtovi-in tudi no večji čistoči. Vozili smo se mimo mest> nega parka in zoološkega vrta ter mimo univerzitetnega naselja naprej po skoraj ravni široki cvetoči aveniji sredi zelenih polj na levi in desni, naravnost do podvznožja piramid, ki se ti s svojimi konicami pokažejo že nekaj prej. Ko izstopiš iz avtobusa ti je takoj jasno, da si na turistično obleganem področju. Nisi še dobiti stopil na prašna in kamnita tla, ko te že obkoli množica vsiljivih prodajalcev spominkov in kamelarjev. ki ti skušajo na vso mogoče načine kaj prodati ali oa spraviti proti plačilu na kamelo za spominsko fotografijo. Seveda te tudi hitro oceni jo kam -spadaš. Nas so najprej imeli za Ruse, potem za Jugoslovane, razumeli pa so tudi, da smo iz Italije. Toda problemov si iz naše narodnosti ali našega državljanstva niso delali. čeprav so se nam vsaj nekateri skušali prikupiti tako. da so venomer ponavl jali Tito - Sadat. Turist jo zanje vsak enak, da le nekaj iztisnejo iz njega. Meni je neki debelušasti nroda-jalee ka :• porival v roke ničvredne zapestnice in prstane na križe, češ da mi jih daruje, ker ima rad Tita. Ko pa sem njegovo kramo že imel v dlani je potegnil iz globokega žepa kaftane debelo listnico z vse mogočo valuto od poundov, dolarjev, italijanskih lir do jugoslovanskih dinarjev in mi začel dopovedovati, da je zanj vsak denar dober. Krame ni hotel več nazaj češ, da je že moja, denar pa je tudi hotel imeti. Pokazal mi je bankovec za 5000 italijanskih lir, ki da bi zadoščal, nazadnje sem se ga znebil s 500 starimi dinarji in nisem se še dobro obrnil, ko je že naskakoval drugega. Končno smo se le osvobodili te ga nadlegovalnega obroča in se namenili v sice Keopsove piramide, prve in največ,je od treh na tem kraju. Gradnja piramid sovpada z razcvetom stare države pod velikim kraljem Džoserjem okrog leta 2700 pred n.š. O njegovi moči in pomenu za zgodovino Egipta urica 60 m visoka stopničasta piramida v Sakkari (k njej smo se podali kasneje), ki predstavlja začetek monumentalne efdočanske arhitekture v kamnu in grobne plastike za kralja in- njegove u-radnike ter veljake. Med prve velike graditelje piramid se je za njim uvrstil faraon Snofru, začetnik 4. dinastije, svojo popolnost pa je piramida dosegla v orjaških grobnih stavbah v Gizehu pod Snofrujevimi nasledni-. ki Keopsom, Kefremom in Mike-rinosom. Te monumentalne grobnice, ki pričajo o kultu posmrtnega življenja kot bistva verovanja starih Egipčanov, so gradili predvsem v mesečih nilskih poplav, ko je bilo mogočo ogromne kamnite bloke po vodni poti spravljati iz kamnolomov na Mokka-tanu na stavbišče. Gradnja je trajala 20 let in zgodovinski viri govorijo o sto tisočih kmetih, ki v času povodenj niso mogli obdelovati polj, so pa zato morali graditi za kralja grobišča, življenje večino se je s temi piramidami začelo in tudi končalo. Danes obiskovalca usoda graditeljev ne gane, čeprav si je težko ustvariti pravo predstavo o tem. kakšen orjaški arhitekturni in fizičnj podvig je bil to in s kakšnimi tehničnimi pripomočki so mogli gomiliti po več kot dve toni težke kamnite bloke enega na drugega in z natančnimi statičnimi izračuni dosegati tolikšno solidnost zgradb, da so "vzdržale skoraj pet tisočletij in bodo še nadaljnja tisočletja. Za turistični ogled notranjosti je zdaj odprta samo največja,’ originalno 146 in danes še 137 m visoka Keopsova piramida. Novi • vhod v to oriaško gmoto s prostornino 2.6(K).000 kub. m so od-pFli v njeni severni stranici. Prejšnjega iz leta 828 n.š. je odprl kalif El - Manum v upanju, da bo našel v notranjih grobnicah zaklad. Ogled notranjosti piramide priporočajo samo tistim, ki ne bolehajo na dihalnih organih ali za klavstrofobijo V samo njeno osrčje vodi ozek stopničast predor, po katerem se močno sklonjen vzpenjaš do Keopsove mrliške sobane. Zrak je zatohel, čeprav ga nekaj le prihaja v notranjost skozi originalno odprtino. Mrliška soba je ora-zna, v njej je le pražen odprt sarkofag. Zanimiv pa je strop, sestavljen iz dčvetih granitnih blokov po 400 ton vsak. ki so tako razporejeni, da vzdržijo o-gromno težo nad seboj. Prav dolgo v tem prostoru nc vzdržiš, pa tudi sicer je treba dati pro štor drugim turistom. Ko si spet na dnevni svetlobi se oddahneš in to v resnici kaj malo mika, da bi se še po zunanjih kamnitih blokih povzpel čimvi.še. če že ne prav pod samo konico (nekateri iz prve skupine so sc vendarle), čeprav se z nje odpira čudovit pogled na rodovitno ravan proti vzhodu in- brezmejno peščeno morje proti libijski Strani. Od Keopsove piramide smo se spustili k sfingi in svetiščriemu kompleksu ob njej, ki je sestavni del piramidnih grobišč. Ob orjaški gmoti piramid se sfinga kar nekam izgubi, čeprav s d ne moreš dovolj načuditi temu edinstvenemu spomeniku sedečega leva s človeško glavo, o kateri si egiptologi niso edini koga naj bi predstavljala — Kefrena (Keopsovega sina in naslednika) ali pa boga sonca Horusa. Figura je izklesana iz žive skalne gmote in lo delno dopolnjena s prinesenimi kamnitimi bloki. Napoleonov topničar ji je odstrelil nos, pa tudi drugače so jo mameluki poškodovali, vendar je njena mogočna 73 m dolga in 20 m visoka gmota neglede na to veličastna. Dostop prav do sfinge ali rifinin r!n.noc c/svpHu ni Hovn- podajalo nanjo. V večernih urali prirejajo na ustrezno urejenem gledališkem prostoru predstave «Luči in zvoki». Mi ji žai nismo prisostvovali, vendar . si ni težko predstavljati njene sugestivnosti v raznobarvnih lučeh in govorjeni obnovi zgodovine teh svetovnih čudes. Človek bi še in še ostal; med temi veličastnimi spomeniki starega kraljestva kljub nadležnim kamelarjem in konjarjem, a so še druge stvari, ki jih je vredno pogledati. Niti 20 minut vožnje z avtobusom mimo dateijevih p a im, zelenih polj in bornih zaselkov in že si v Memfisu, antični prestolnici Egipta, ki je dosegla svoj največji vzpon v času starega kraljestva pod faraonom Piop-sem II. iz šeste dinastije. Držav-I lanske vojne, lakota in prevlada knezov iz Herakleopolisa so v času 9.' in 10. dinastije1 povzročili propad memfiškega kraljestva in Memfis sam je izgubil na svojem pomenu, dokončno pa je cvetoče mesto veličastnih templjev po|xilnoma razdejal imperator Teodozij okrog leta 350 našega štetja. Danes tudi iz spomeniškega vidika ni videti kaj posebnega razen 80 ton težke alabastrove sfinge in |xid zaščit no streho muzeja ležeči granitni kip Ramsesa II., kateremu pa manjkajo noge in krona. Še večji in veličastnejši Ramsesov kip, ki se je včasih dvigal sredi oalmo vega. nasada, krasi sedaj trg pred železniško postajo v Kairu. In spel z avtobusom naprej proti Sakkari — «mestu mrtvih* — proti najstarejšemu kamnitemu spomeniku — stopničasti piramidi, grobnici boga - kralja Džo-serja iz 3. dinastije in celotnemu kompleksu svetišč in ostankov palač na tem posvečenem prostoru, kjer je ustvarjal genialni um velikega arhitekta in kulturnega mentorja — početnika kamnitega stavbarstva, Inhotepa. Pot nas je spet vodila skozi nasade in polja preprežena z namakalnimi kanali vse do prve komaj zaznavne vzpetine. Tam se — kot da bi geometer začrtal z ravnilom ravno črto, zelenje konča in začne rumeni puščavski pesek. Rast uspeva namreč le v strogi ravnini, do koder seže namakalni sistem. V trenutku, ko bi namakalni sistem odpovedal, bi se v plodno zemljo začela zajedati puščava. Ta resnica samo še potrjuje življenjski pomen Nila Izletniee prve skupine pred sfingo v Gizeiiu. V ozadju Kcfrenova piramida. in namakanja za egiptovsko gos podarstvo. Pred cestno zapornico, kjer je treba plačati posebej vstopnino za dostop na posvečeno področje-boga - kralja Džoserja, se je gnetla kopica otrok, ki tam očitno čakajo na darila turistov, nekateri pa tudi prodajajo velike in izredno okusne pomaranče. Kas neje pri spomeniškem kompleksu pa so nas namesto otrok začeli oblegati sestradani a kljub temu krotki psi, ki pojejo prav vse, kar jim vržeš. Vse naokrog o-srednjega spomeniškega kompleksa so raztreseni grobovi ali ma-stabe raznih veljakov, uradnikov in tudi njihovih služabnikov, razlika med njimi je le v njihovi velikosti, ki gre od manjših pi-JOŽE KOREN (Nadalievanie na zadnji strani) ■ IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlitllllllirtlllllinillllllllll||||||||Mlllllllllfllll|lllllllllll|||||||||||||||||linil|||||M|||||||||||MIIIII||||||i||||||||||||||||i||||||||||||M||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||M||||||||||||||||||||||,,|,„| PO TRIMESEČNI STAVKI AMERIŠKIH RUDARJEV Sele bodočnost bo pokazala, kdo je zmagal v dvoboju med delodajald in apalaškimi rudarji Jveganost dolgotrajnih bojev do izčrpanosti - Povečanje nadme, toda bolj pičli rezultati glede «dosmrtnc varnosti» Več kot stodnevna stavka zveze ameriških rudarjev, ki je prizadela polovico proizvodnje premoga v ZDA, se je končala koncem prejšnjega tedna s plebiscitom s katerim je bil sprejet drugi kompromisni sporazum združenja delodajalcev in odbora sindikatov. ' Na plebiscitu je za novi sporazum glasovalo 57 odstotkov rudarjev, medtem ko je prejšnji predlog zavrnila večina od 70 odstotkov. Nasplošno menijo, da so rudarji pristali, da se ponoči med nedeljo in ponedeljkom vrnejo na dela po najdaljši stavki v a-meriških premogovnikih, največ zato. ker niso mogli več računati na boljši izhod, ker so resno začela primanjkovati sredstva za življenje, kar je še najvažnejše, ker je vodstvo začelo očitno kazati znake utrujenosti. Prav to ima za posledico, da voditelj rudarjev Arthur Miller potuje po Ameriki vedno v spremstvu telesnega stražarja, a pri sebi, ko spi, ima vedno revolver. Obstaja pa tudi predlog, da bi mu znižali plačo 'od 48 tisoč dolarjev letno na 1 dolar. Res pa je, da su rudarji občutili, da nimajo več izhoda fz tega položaja. Junaštvo (stavkati več kot sto dni pa je prav gotovo velik primer množičnega junaštva rudarjev, njihovih žena in otrok), pa se mora vseeno na kak način poplačati. Večina pa ni videla več nobene perspektive v nadaljevanju stavke. Nobene perspektive pa ni imela tudi nasprotna stranka, da bi še —sii— prejš- njih stališčih. Tako se sedaj postavlja v Ameriki na robu stavke veliko vprašanje, ki ga je težita rešili: kdo je zmagal, kdo je izgubil, kolikšna je zmaga in kolikšen je poraz. Delodajalci «bitumenske asociacije* so pristali na povišanje nad-nic za 2,40 dolarja na uro v prihodnjih treh letih. To povišanje bo dejansko uvrstilo ameriške rudarje med najbolio plačane delavce ne samo v ZDA, temveč na svetu sploh. Pokojnine bodo tudi povišane, čeprav v najmanjši meri v korist starejših upokojencev, ki pa so to najbolj zahtevali. Rudarji bodo morali odslej naprej tudi sami prispevati k zdravstvenemu, zavarovanju, toda v manjši meri kot je to zahtevala skupina delodajalcev. Posameznih, tako imenovanih divjih stavk, ne bodo preganjali. Delodajalci so zato resno popustili, v taki meri, da dejansko spravljajo zvezno vlado v neroden položaj, ki bo prizadel predsednika Carterja, ko se bo srečal z bližnjim valom pogajanj v drugih vejah. Povečanje nadnic presega namreč streho, ki ja je administracija določila z namenom, da bi preprečila inflacijo z dvemi števili (nad 10 odstotkov). Rudarji pa so kljub temu poparjeni. Zgodilo se je prvič, da bi se v tolikšni meri dajala prednost drugim beneficijem in pravicam pred nadnicami. Ameriške zveze so se nasplošno zavzemale za sklepanje kolektivnih pogodb, ki bi nudile članom »dosmrtno varnost*, a v tem okviru so važni še beneficiji kot tudi način s katerim bi se zveze mogle zavzemati. Ali rečeno še boljše, važno je njihovo sodelovanje pri določevanju beneficijev. To ostaja ena od centralnih tem politike dela v ZPA. Zaradi tega večina rudarjev ni bila zadovoljna z rezultatom. To nezadovoljstvo se je odrazilo v majhnj večini za katero stoji starejši rod voditeljev. Mlajši rod voditeljev (med njimi so veterani iz vietnamske vojne, ki so v apalaških hribih na šli edino delovno pribežališče, ki ga jim je nudila domovina) so se borbeno upirali ter so skušali prevzeti vodstvo, tako kot se je zgo-dilo z jeklarsko unija. Toda jeziček na tehtnici se ni premaknil v njihovo korist. Delodajalci so pristali na to, da bolj odprejo svoje mošnjičke, toda mnogi so prepričani, da je bilo to navsezadnje najlažje. Večje na-dnice sc bodo najprej odrazile v cenab premoga, a povečanje cen premoga bi utegnilo ogrožati celotno Carterjevo zamisel o preusmeritvi težišča energetike z nafte na premog. Ali povedano na bolj grob način: višje nadnice rudarjev «bi-tumeske asociacije* bodo plačali potrošniki. Toda to ni vse. Samo polovica premoga v ZDA prihaja iz apalaških «sindikaliziranih» rudnikov medtem ko se bo povečalo kopanje premoga v površinski h kopih na zapadu, kjer delavci niso člani sindikata in ne želijo, zaradi svoje maloštevilčnosti in ker razpolagajo s tehniko, pristopiti k zvezi. Njihove nadnice so že sedaj znatno višje kot v zastarelili premogovnikih na vzhodu. Sedaj je opaziti, da je del ameriške' industrije (koliko je velik, ni mogoče še ugotoviti) začenja mirno gledati na podaljšanje stavne. Zadnja stavka je potrdila, da tudi industrijski partner lahko dolgo čaka. Prerokovanja o pomanjkanju premoga in o katastrofi v industriji se niso uresničila. V bodočnosti bi utegnilo priti do stavk, ki 1 i trajale do izčrpanosti. Sedaj je nemogoče reči, kdo bi in v kakšni merj utegnil biti zmagovalec. Predsednik Carter je, vsaj po vršno gledano, nekaj pridobil z rezultati te stavke. Kolektivni sporazum je bil sprejet, ker se je on vmešal z izvajanjem odredb Tnft-Hartleyevega zakona o obvezni začasni vrnitvi delacev na delo. Dovolj dolgo in pazljivo je čakal, da ga ne bi obtožili zaradi vmešavanja v »zasebne zadeve* in- to v državi, kjer vsi sovražijo državne posege. Ta dogodek mu bo skupaj z verjetnim ugodnim glasovanjem o panamskem sporazumu prav prišel po dolgi politični suši, ko je žs izgledato, da se mu ne posreči doma nobena pobuda. Kar pa se tiče dolgoročnih rezultatov, pa tudi za Carterja ve-lia to kar velja za dva neposredna činitelja: šele bodočnost bo pqka-zala, če se jg tak rezultat izolačal. (Po «Politiki») Prispevaj le zn DIJAŠKO MATKO ■iniiiiiit im iiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiif iiiii iiimimiMiitiiiiiiiiiiniiiiif im iiniiiim niiiiiii i mi iniiiiiiiii n iniiiiiiiiiimii n if«miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiM Patronat KZ - INAC svetuje Priznanje italijanske dobe na podlagi konvencije z Argentino Izletniki druge skupine pred alabastrovo sfing« v Memfisu. •|IMlllMIIIIIHi*IHMIII IIIIIIUIIIH Hlll» lllllimillllHIMIIH IIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIMIIIMIHII llMIII II Ulil II IMIIIIIIIllHli*l lil Hlllllll MU OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne izgubljajte časa z reševanjem nekega stranskega vprašanja. Razvoj dogodkov bo vašemu srcu povrnil mir. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dan je primeren za drzne podvige. Ne bodite kritični samo do drugih, temveč tudi do samega sebe. DVOJČK I (od 21.5. do 22.0.) Če se boste znali prilagoditi neki osebi bo dan uspešen. Ne žrtvujte svoje bodočnosti za trenuten uspeh. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Če ne morete prodreti po direktni poti, skušajte ovire obiti. Majhna, toda nič kaj prijetna diskusija v družini. Horoskop LEV (od 23.7. do 22.8.) Nepredviden dogodek, ki bo marši kaj spremenil v vaših odnosih. V družini veselo razpoloženje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne rinite predaleč, zadovoljite se ra ie z dosedanjimi uspehi. Na pot boste morali. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Razplet dogodkov naj gre do konca brez vašega posredovanja. Nova družba in nova prijateljstva. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Izogibajte se obveznostim, ki jih ne bi zmogli. Ko gre za ka- price, se odločno postavite po robu. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zaman se boste trudili, kajti težko vam bo izpeljali načrte. Ne zapirajte se vase. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Povečal se bo vaš ugled a od tega ne boste imeli koristi.Nepredviden dogodek v teku večera. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Utrdite svoj poslovni položaj ' in se pri tem ne ozirajte na druge. , Manjše težave v čustvenih odnosih. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Znova se boste navdušili za načrt, kj ste ga že opustili. Globoko zadoščenje v zvezi z nekim prijateljstvom. Vpr.: cimam brata, ki je že 30 let v Argentini, ohranil pa je italijansko državljanstvo. Dopolnil' je 60 let zadnjega februarja. Tam ima 27 let dela in jasno, tudi plačanih prispevkov. Zadnje čase se mu je zdravstveno stanje poslabšalo. za /car mu je prišla priznana invalidska pokojnina od tamkajšnjega socialnega zavoda. Na 1NPS v Gorici ima priznanih 257 prispevkov od dela in 326 simboličnih, t.j. od vojaščine, nekaj od NOB'in ker je bil zajet v Nemčiji. Skupno 583 tednov ali 11 let in 11 tednov. Ker ga domotožje vedno vleče v svoj rojstni kraj. bi si želel ustvariti tukaj pokojnino. Ali je to možno? Se da dopolniti potom plačila prispevkov, ki mu primanjkujejo do 15 let? Končno Vas naprošam, da mi svetujete, kako in kaj narediti, da bi na najugodnejši način izkoristil zgoraj navedene prispevke, za kar se Vam že vnaprej zahvaljujem.» Č.K. Ko neki zavarovanec uveljavlja pokojninsko dobo v dveh različnih državah, je za uveljavljanje pravice do pokojnine merodajno, če mod državama obstaja konvencija, ki urejuje «mešana» delovna razmerja na področju socialnega .varstva in skrbstva. Če konvencija ni bila podpisana, lahko zavarovanec odkupi, vendar po pre cej neugodnih pogojih, preko zavarovalnega zavoda države, katere državljan je, delovno bodo v drugi državi. V primeru, da je bil podpisan vzajemni meddržavni sporazum, pa pokojninsko dobo obravnavajo skupno in vsaka izmed dveh držav plačuje sorazmerni del pokojnine. V našem konkretnem slučaju je vaš brat že uveljavil invalidsko pokojnino v Argentini, seveda na osnovi tamkajšnje pokojninske dobe. Ker pa ima tudi preko enajst let pokojninske dobe tudi v Italiji, lahko naveže na osnovi konvencije med Italijo in Argentino to dobo na argentinsko, nima pa pravice do samostojne italijanske pokojnine. Pokojninske dobe pri INPS ni mogoče integrirati s plačevanjem prostovoljnih prispevkov, ker je vaš brat že upokojen (v kon-vencionirani državi), torej odpade možnost, da bi s 15. leti zava rovanja bil deležen minimalne pokojnine v Italiji (razen seveda, če bi zamolčal, da ima v Argentini pokojnino, kar pa bi ne bilo pravično in je zelo tvegano). Edina zakonita pot, ki preostaja, je meddržavna konvencija: vi pošljite vašemu bratu osebno knjižico INPS, vojaški list in vse dokumente, ki utemeljujeje njegovo pravico do 11 let zavarovanja v Italiji. Nato naj se obrne na argentinski zavarovalni zavod, kjer ima svojo osnovno pokojnino, in vloži zahtevek za odmero soraz- ITAL1JANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti Amerika pred veliko krizo 13.00 Fiio diretto 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 Ob petih z GIULIANOM CANEVACCLJEM 17.05 HEIDI Kratek beg, ris. v nadalj. 17.30 Doma ob osmi uri 17.45 Vlakec: Pravljice, igrice in pesmice 18.00 Argumenti, vzgojna oddaja 18.30 MALI SLAM. glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 1 - KRONIKE 19.20 IZGUBLJENI OTOKT. TV film 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 STAVIMO ? Nagradna oddaja 21.50 Dollv, oddaja o filmu 22.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK, Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Gledališki problemi 13.00 Dnevnik 2 OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele 17.00 Program za mladino: JANE EYRE, 4. nadalj 18.00 Vzgojna oddaja 18:25 Dnevnik ŠPORTNE VESTI 18.45 Dober večer z: NANNIJEM LOYEM Vremenska napoved 19.45 Dnevnik ODPRTI STUDIO 20.40 DOC, TV film 21.10 Borgatacamion. eksperimentalen film 22.00 MATT HELM (TV film): Zaščita za Hellcn 23.10 EUROGOL Panorama evropskih nogometnih pokalov Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana ' 9.00 in 10.00 TV v šoli 16.00 Šolska TV 17.25 Velike reke: Ren 18.20 OBZORNIK 18.35 Zgodbe iz Kalevale 18.45 Tehtnica za natančno teh tanje 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Televizija za konec tedna, serija 20.30 Oči kritike: Politična puhli cistika na Slovenskem 21.15 Na zvezi 21.45 DNEVNIK 22.00 Jazz na ekranu: Skupina Bergendy Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor Kronika ob njej ne ga področja Slovenije in dežele Furlanije - Julijske krajine. Danes med drugim: Priprave na proslavo stote obletnice Tabora v Dolini, aktiv slo-venskili komunistov o globalnem zaščitnem zakonu in manifestacija kovinarjev v Trstu. 20.45 ČRNA SMRT. film z Hea-therom Scarsom, Johnom Turnerjem in An-no Lynn 22.15 Osebnosti revolucije: Rade Vujovič 22.45 Jaz/ na .ekranu: Obrazi jazza, 8. del Zagreb 20.00 Aktualna oddaja 20.50 DIMITRIJE TUCOVIČ. nad. 21.50 DNEVNIK 22.05 Sarajevski glasbeni večeri ŠVICA 19.25 Srečanja 19.55 Tukaj Bern 20.45 Reporter ' 21.45 Nogometno srečanje 22.00 LE GRAND SOIR. film . TRST A 7.00, 8.00 . 9.00, 10.00, 11.30. 13.00, 14.IM), 15.00. 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia. 2; 9.05 Zlate plošče - nekdaj in danes; 9.30 Mali oglasi > 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Koncprt sredi jutra; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.05 Družina v sodobni družbi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zbor »Valentin Vodnik* iz Doline; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 E-vergreeni; 15.35 Kaj je novega v diskoteki; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 17.05 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi u-stanovjj,^; 17.2jj Glasbene panorama; ”18.05 človek in mikrobiologija; 18.20 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14,30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Znane klavirske skladbe; 9.15 Poje Aretha Franklin; .9.32 Na našem gramofonu; lO.(K) Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Sprint glasba; 11.45 Plošče; .12.05 Glasba po željah; 14.00 Turistični napotki; 14.10 Popevke; 14.33 Tržaški italijanski zbori; 14.45 Popevke; 15.00 Program za najmlajše; 15.20 Orkester Utrafunk; 16.00 Na knjižnem trgu; 16.05 Orkester Argelli; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Zabavna glasba: 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 19.33 Crash; 20.00 Glasbeni inštrumenti; 20.32 Rock party; 21.00 Skladbe slovenskih mojstrov; 21.32 Orkester Hugo Montenegro: 21.45 Pop glasba; 22.45 Poje Betty Curtis. RADIO 1 7.00, 8.0 . 10.00. 12.00. 13.00. 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.50 Glasbeni program; 9.00 , in 10.35 Pisani spored; 12.05 in 13.30 Vi in jaz 78; 14.05 Glasbeni spored; 14.30 Kako jemo; 15.05 Prvi Nip; 17.10 Stare in nove italijanske rarse; 17.40 Ali veš?; 18.00 Popevko; 18.35 Programi pristopanja; 19.35 Radijska igra; 20.30 O našem zdravju; 21.05 Lepa resnica; 22.00 Glasbena kombinacija; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30. 8.30, 10.00, 11.30, 12.30 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila;! 6.00 in 7.55 Jutranje razvedrilo; 8.45 Italijanski pevci; 9.32 »Starost*, radijska nadalj.; 10.12 Pogovori s poslušalci: 11.32 Danes govorimo o flavti; 12.45 Popevke; 13.40 Zabavni spored s Pinom Ka-rusom; 15.00 in 16.37 Tukaj Radio 2; 17.55 Umetnost Victorja -De Sabate; 18.33 Pogovor o alkimiji: 18.56 Igralci bhiejo; 19.50 Prijetno poslušanje: 21.05 Radijska igra; 22.45 Popevke. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.(K), 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 18.00. 19.00. ’22.00 . 23.00 Poročila; .6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, troci!: 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stop- njo; 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Uganite', pa vam zaigramo po želji; 12.10 Zvoki zna nih melodij; 12.30 Kmetijski nasveta ; 12/0 Od vasi do vasi; 13.20 Zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam..; 14.05 Kaj radi poslušajo: 14.40 Mehurčki; 15.30 Glasbeni irjtermezzo; 15.45 Jezikovni pogovori; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio pb 17.00; 18.05 Z o-pemih odrov; 19.20 Zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Lepe melodije: 22.20 V svetu fantazijskih skladb; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov: 0.05-4.30 Nočni program - glasba. mernega dela italijanske pokojnine (na osnovi plačanih prispevkov) na osnovi argentinsko-italijanske konvencije. INPS mu bo izračunal sorazmerni del, ki ga bo plačeval posebej, sevdda od naslednjega meseca po predložitvi zadevne prošnje, zato svetujemo, da vaš brat čimprej vloži prošnjo za rekonstrukcijo pokojnine po konvenciji. * it H KMEČKA OTROŠKA DOKLADA TUDI ZA VAJENCE Vpr.: «Delam doma na kmetiji in sem normalno vpisan v kmečko zavarovanje. Sedaj mi je prišel model za otroško doklado, vendar ne vem, če lahko vprašam tudi za starejšega sina (16 let). j ki je začel ravno prejšnji mesec delati kot vajenec v neki meha nični delavnici.» P.P. Podobno kot pri splošnem ob veznem zavarovanju, je tudi kme tom priznana pravica do otroške doklade za otroke, ki sicer ne delajo na kmetiji, vendar pa se za postijo kot vajenci pri industrij skem oziroma trgovskem sektorju. Zato vam svetujemo, da vložite prošnjo za doklado, priložiti pa morate potrdilo delodajalca (ki ga mora overoviti delovni urad), iz katerega je razviden status vajenca. Pritrkovalcem iz Brega na ponedeljkovem tekmovanju je zmaga pripadla Dolinčanom PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 30. marca 1978 & NOGOMET POLFINALE POKALA PRVAKOV JUVENTUS-BRUGES 1:0 Tekma se je razživela le v zadnjih minutah, ko je tudi Bettega dosegel gol - Belgijci zadovoljili - Bo en gol prednosti zadostoval? Juventus - Bruges 1:0 (0:0) STRELEC: v 86. min. Bettega. JUVENTUS: Zoff; Cuccureddu, Gentile; Furino (Cabrini), Morini, Scirea; Causio, Tardelli, Boninse-gna, Benetti. Bettega. BRUGES: Jensen; Bastyns, Krie-ger; Leekens, Volders, Colls; Van-dereycke, De Coubber, Verhecke, Courant, Soerensen. SODNIK: Dubach (Švica). GLEDALCEV: 70.000. TURIN — V prvi polfinalni tekmi pokala prvakov je Juventus s tesnim izidom 1:0 premagal Bruges, ki je v Turin odpotoval brez svojega najboljšega nogometaša Lam berta. Takoj po tej tekmi in po včerajšnjih razpletih na igrišču se poraja vprašanje, če bo ta edini zadetek. ki ga je Bettega dosegel štiri minute pred koncem tekme, zadostoval tudi v povratnem srečanju, ko bo belgijski prvak igral doma. Italijanski prvak je včeraj medlo igral. Turinčani so bili predvsem v izrednih težavah s pravo zanko, ki so jim jo pripravili gostje, to je spravljanje nasprotnih napadalcev v «offside». Boninsegna in tovariši so namreč skozi vso srečanje stalno nasedali na ta trik belgijskih nogometašev. Turinčani so se razigrali le po zadetku, ki ga je dosegel Bettega. Bilo pa je prepozno, da bi lahko upali, da bi izid povečali. Srečanje se je tako končalo z e-nim samim zadetkom v korist italijanskega prvaka, ki ga sedaj čaka 12. aprila v povratnem srečanju izredno težka naloga, saj so Belgijci že včeraj pokazali dobro igro. Borussia — Liverpool 2:1 (1:0) MONCHENGLADBACH - V prvi polfinalni tekmi je Borussia doma po dokaj zanimivi in večkrat, razburljivi tekmi premagala angleškega prvaka Liverpool z 2:1 (1:0). Ekipi sta pokazali dokaj lepo in hitro igro. Prvi so prešli v vodstvo domačini s Hannesom v 28. minuti. Dve minuti pred koncem tekme so gostje stanje izenačili z Johnsonom. Ko je že vse kazalo, da se bo tekma končala pri stanju 1:1, pa je Bonhof v 89. minuti iz prostega strela premagal vratarja Liverpoola in zapečatil izid na 2:1. Pokal pokalnih prvakov Dinamo Moskva (SZ) — Austria Dunaj (Avstrija( 2:1 Twente (Nizozemska) — Ander-lecht (Belgija) 0:1 Pokal UEFA Grasshoppers (Švica) — Bastia (Francija) 3:2 PSV Eindhoven (Nizozemska) Barcelona (Španija) ni si je na včerajšnji dirki priboril zmago v silovitem finišu, v katerem je tik pred ciljem odločil dvoboj s Panizzo v svojo korist. LESTVICA 1. Saronni, ki je prevozil 240 km dolgo progo v 6.42'55” s p.h. 38,194 km na uro. 2. Panizza v e.č. 3. Algeri 45" zaostanka 4. Visentini 50" 5. Beccia e.z. 6. Baronchelli 1’24" 7. Martinelli in nato skupina tekmovalcev z vsemi najboljšimi, med katerimi je bil tudi Gimondi, v BaroncheHijevem ča-i. SMUČANJE Zmaga Giordanijeve ALLOS — Italijanka Claudia Giordani je zmagala v slalomu na mednarodnem ženskem smučarskem tekmovanju v Allasu v Franciji. Proga je bila izredno težka, saj je od 115 nastopajočih prišlo do cilja le 32 tekmovalk. Lestvica: 1. Claudia Giordani (It.) 108”41 2. Thea Gauder (It.) 110'’14 3. Wilma Gatta (It.) U0”17 4. Daniela Zini (It.) 110”69 5. Martine Couttet (Fr.) 1U"21 CASPOGGIO — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju v Valma-lencu je včeraj zmagal v veleslalomu Italijan Maily. Lestvica: 1. Peter Mally (It.) 2’29”93 2. Paul Frommel' (Liecht.) 2’31"28 3. Franco Bieler (It.) 2’31"65 Danes bo na sporedu slalom. ZA LETO 1980 Olimpijski baklonosci z japonsko opremo TOKIO — Plamenico z olimpijskim ognjem bodo leta 1980 prenesli iz grške Olimpije v Moskvo v štafeti, v kateri bo teklo kar 4500 tekačev. Te tekače bo od glave do pete opremila japonska tovarna RK Mizuno in sicer bo vsak tekač dobil bel trak z napisom «JO Moskva 1980», majico z uradnim znakom moskovskih iger, hlačke, nogavice in copate, vse v beli barvi. PO ZAOSTALIH TEKMAH V 2. NOGOMETNI AL Brežani že na varnem? V zaostali tekmi je Breg zasluženo premagal ekipo Campanelle - Juventina pri sredini lestvice Stanje v drugi amaterski ligi na Tržaškem je po odigranih zaostalih tekmah dokaj nejasno, posebno glede zgornjega dela razpredelnice. Prvi sta namreč Edile Adriatica in Libertas, ki sta odigrala vsa srečanja, sledita jima pa Opicina (s tekmo manj) in Campanelle. Do konca prvenstva manjka še šest kol, zaradi tega je prestop v višjo ligo možen za vse te štiri ekipe. Breg je v nedeljo dokaj nepričakovano, a popolnoma zasluženo odpravil solidno ekipo Campenelle, Aurisina pa San Marco z 2:0. Lestvica pa je, kljub temu da so odigrali več zaostalih srečanj, še nepopolna, zato smo stavili v oklepaj število odigranih tekem. Edile Adriatica (24) in Libertas (24 ) 32, Opicina (23) in Campanelle (24) 30, Costalunga (24 ) 29, Aurisina (24 ) 28, Zaule (23) 26, Primorec (25) , Gaja (23) in Rosandra (22 ) 24, San Marco (24) in Zarja (22) 23, Breg (24) 22, Edera (4) in Opicina (24) 15 in Flaminio (24) 8. PRIHODNJE KOLO (2. 4.) Primorec - Zaule Edile Adriatica - Opicina Aurisina - Gaja Flaminio - Libertas V Gorici sta se v soboto na mladinskem nogometnem turnirju za trofejo mesta Videm spoprijeli mladi reprezentanci Italije in Jugoslavije. Na sliki: posnetek s te tekme Campanelle - Rosandra Breg - San Marco Edera - Costalunga Opicina Supercaffe - Zarja Po dvotedenskem počitku (odigrali so namreč nekaj zaostalih tekem) se bo v nedeljo redno nadaljevalo nogometno prvenstvo 2. a-materske lige na Goriškem. Na vrhu lestvice je položaj dokaj jasen, saj bo vprašanje na predovanja osredotočeno le na dve ekipi: Lucinico in Italo. Sicer manjka do konca prvenstva še 6 tekem in bi lahko prišlo tudi do presenečenj. Po igri pa, ki sta jo prikazali obe ekipi, mislimo, da do takega preobrata bi ne smelo priti. Tudi na repu lestvice se .je položaj delno zjasnil. Tri so namreč ekipe, ki «plavajo» v nevarnih vodah. in mislimo, da bodo prav te (Mariano, Sagrado in Isonzo) ob koncu prvenstva zdrknile v nižjo kategorijo. Glede Juventine, ki je bila tudi sama do pred kratkim v teh vodah, se je njen položaj bistveno spremenil, posebno po zmagi v Moram, kar je Marsonovim varovancem dovolilo, da so se više povzpeli na lestvici. Druga važna točka je, da bodo štandrežci že od nedelje lahko razpolagali z. vsemi standardnimi igralci. V ekipo se bosta namreč vrnila napadalec Ra-dikon in branilec Mikluš. IZIDA ZAOSTALIH TEKEM Lucinico - Isonzo 5:2 Itala - Moraro 1:0 LESTVICA Lucinico 37; Itala 36: Torre 33; Terzo, Staranzano 27; Fiumicello, San Marco, Ruda 24; Malisana 23; Villesse 2l; Juventina, Aiello 19; Moraro 18; Isonzo 15; Sagrado 13; Mariano 12. PRIHODNJE KOLO (2.4. ob 15.00) Isonzo - Moraro. Staranzano - I-tala. Aiello - Lucinico, Juventina -Fiumicello, Terzo - Torre, Villesse -Ruda, Malisana - Sagrado in San Marco - Mariano. Rudi Pavšič BOKS WBC na sodišču LAG VEGAS — Kot je bilo lahko predvidevati, se je zadeva o odvzemu naslova svetovnega prvaka težke kategorije, Leonu Spinksu, končala na sodišču. Odvetnika bivšega svetovnega prvaka sta namreč včeraj tožila bok sarsko zvezo WBC in sta zahtevala povrnitev škode. Prvo zasedanje bo 17. aprila v Las Vegasu. ODBOJKA V PRVENSTVU NARAŠČAJNIC Lep uspeh Brega v Rudi Vlila Vicentina — Breg 0:2 (10:15, 7:15) VILLA VICENTINA: Gazzola, Sta-bile, Ulian, Grion, Vrech, Rosin, Papparoni, Munich. BREG: Slavec, Stepančič, Švab, Komar, Žerjal, Cej, Pečenik. SODNIK: Borrelli. V deželnem prvenstvu naraščajnic je v povratni tekmi šesterka Brega ponovno premagala ekipo iz Ville Vicentine. Brežanke so spretno uveljavile svojo premoč ob mreži, kjer sta bili Slavčeva in Žerjalova za nasprotno obrambo nerešljiv problem. Sicer pa so naše odbojkarice (tudi glede na prvo tekmo) zaigrale sproščeno in v prepričanju, da so boljše od nasprotnic. Zmaga tako ni bila nikoli v dvomu, saj so naše zastopnice povedle že na samem začetku in vodstva niso več izpustile iz rok prav do konca tekme. V prvem setu, ko je bil rezultat še negotov, se je sicer poznala rahla živčnost tudi med «plavimi», ki niso uspele takoj razviti svoje igre; s tem, da so kmalu zanesljivo povedle pa je tudi njihova samozavest porasla in bolj neizkušene domačinke niso mogle enakovredno odgovarjati na napade Brežank. Že do sedaj je Breg dosegel v tem prvenstvu lep uspeh, možnost pa je še za prestižnejšo osvojitev naslova deželnih prvakinj, kjer pa bodo naše odbojkarice naletele na močnejše ekipe, proti katerim bodo morale pokazati vse svoje znanje. Domovi dečki v prvenstveni košarkarski tekmi z Artejem NiiitmtiiiitiiitimfiiiiiiitiitiiiiiiniiitiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiMuitiiiiiittitišiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitttiiiitmiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiimfiini Iz planinskega sveta Bližnje delovanje SPDT To soboto bo ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma nagrajevanje 12. zimskih športnih iger, ki so bile v nedeljo, 5. marca, v Ra-vasclettu in ki so zabeležile rekordno število, preko 300 tekmovalcev. S pokali bo nagrajenih pet najboljših v absolutni ženski in moški lestvici ter pet najboljših ekip. Poleg tega bodo nagrajeni z zlatimi, srebrnimi oz. bronastimi kolajnami trije najboljši v vsaki kategoriji. V kategoriji babg-sprint pa bodo nagrajeni s spominskimi kolajnami vsi, ne glede na uvrstitev. Po nagrajevanju bo na sporedu film o smučarskem tečaju SPDT, ki je bil v Ravasclettu in na Zoncolanu ter o zimskih športnih igrah. # * « Tudi velikončni prazniki niso minili, ne da bi SPDT priredilo svoj že tradicionalni spomladanski sprehod po Krasu. V ponedeljek so se planinci SPDT pb lepem sončnem vremenu podali na izlet, ki se je ODBOJKA V 2. MOŠKI DIVIZIJI JUGOSLOVANSKI POKAL Trepča in Rijcka v finalu Včeraj so odigrali polfinalni tekmi jugoslovanskega nogometnega pokala. Do velikega presenečenja je prišlo v Kosovski Mitroviči, kjer je Trepča nepričakovano premagala zagrebški Dinamo. Po 90. minuti igre je bilo stanje neodločeno 0:0. Pri streljanju enajstmetrovk so bili spretnejši domači nogometaši, ki so tako zmagali s 5:4. Rijeka pa je doma zaneslji-o s 3:1 odpravila Velež. V finalu bosta torej igrala Trepča in Ri.jeka. BANJALUKA - V ponovljeni tekmi 3. kola prve jugoslovanske no gometne lige sta včeraj Borac in Zagreb igrala neodločeno 1: i. WCT TURNIR V MILANU Nastase izločen MILAN — V nadaljevanju mednarodnega teniškega WCT turnirja v tem kraju je Američan Lutz nepričakovano izločil Romuna Nastaseja po dveh setih igre (7:5, 6:4). Za novo presenečenje je poskrbel Italijan Ocleppo. ki je v samih dveh setih premagal Američana Fleminga (6:0, 6:4). OSTALI IZIDI Panatta (It.) - Machette (ZDA) 2:6, 7:5, 6:4 Smith (ZDA) - Fibak (Pol.) 6:2, 2:6, 6:3 Mayer (ZDA) • Warwick ( Avstral.) 6:2, 7:6 Gerulaitis (ZDA) - Moore (J. Afr.) 6:3, 7:6 DVOJICE Franulovič (Jug.) in Moore (Južna Afrika) — McNair in Sherwood (ZDA) 6:2, 4:6, 6:1 KOŠARKA Gabettij‘u pokal MILAN — V finalu košarkarskega pokala pokalnih prvakov je sinoči Gabetti iz Cantuja premagal Sinudyne iz Bolognp s 84:82 (42:36). Goriški Dom na 3. mestu Zadovoljivi nastopi Doberdobcev po prvem delu prvenstva V tej ligi bo zdaj dvotedenski premor KOLESARSTVO NA DIRKI PO KAMPANIJI Saronni izpolnil vsa pričakovanja SORRENTo — Mladi Giuseppe Sa-ronni je zasluženo osvojil 46. mednarodno kolesarsko dirko po Kampaniji. Saronni je bil glavni favorit na tem tekmovanju in je pričakovanja tudi izpolnil. Obenem se je tudi oddolžil za poraz na dirki Milan - Sanremo. kjer mu je tik pred nosom odnesel ima go Belgijec De Vlaeminck. Saron- Z dvotedensko zamudo je deželna odbojkarska federacija objavila u-radne rezultate prvega dela prvenstva 2. moške divizije. Po polovici odigranih tekem, se nahaja goriška ekipa Doma na tretjem mestu, saj je z dvema zaporednima zmagama bistveno izboljšala svoj položaj na lestvici. Še vedno pa po šestih odigranih kolih nemoteno vodi šesterka Sola-risa iz Trsta. Tržačani so še nepremagani in po našem mnenju so edini resni kandidati za prestop v višjo ligo. Glede spodnjega dela lestvice se stanje razjasnjuje. Poleg San Luigi-ja sta še vedno v slabih vodah o-stali dve goriški moštvi, Libertas in AGI, ki si delita predzadnje mesto na lestvici. Poglejmo sedaj končne izide zadnjega kola prvega dela prvenstva 2. moške divizije: Volley Club Tur. - Libertas 3:1 Dom - San Luigi 3:0 Solaris - AGI 3:0 Počivala: Intrepida LESTVICA Solaris 12, Volley Club 10, Dom 6, Intrepida 6, AGI 4, Libertas 4 in San Luigi 0. PRIHODNJE KOLO (15. 4.) Intrepida - Solaris, San Luigi -Volley Club, AGI - Dom (telovadnica AGI, Largo Culiat 2, ob 20.30). V prvenstvu 2. MD bo dvotedenski premor. Povratni del prvenstva 2. MD se bo pričel v soboto, 15. aprila, zaključil pa se bo 27. maja. Koledar povratnega dela Domove ekipe: 1. kolo; (sobota, 15. 4., ob 20.30): AGI - Dom (Gorica) -— Telovadnica AGI (Trg Culiat, Gorica). 2. kolo: (sobota, 22. 4., ob 20.00): Dom r Inrepida — Občinska telovadnica v Ločniku. 3. kolo: (sobota, 29. 4., ob 18.00): Solaris (Trst) - Dom — Telovadnica šole v Ul. Mameli, Trst. 4. kolo: (sobota, 6. maja); Počiva: Dom (Gorica). 5. kolo: (sobota, 13. 5., ob 20.00); Dom - Wolley Club Turriaco — Občinska telovadnica v Ločniku. 6. kolo: (sobota, 20. 5., ob 20.00): Dom - Libertas (Gorica) — Občinska telovadnica v Ločniku. 7. kolo: (sobota, 27. 5., ob 19.15): San Luigi (Trst) - Dom — Telovadnica «1. maj* v Trstu. I. K. Delovanje ZSŠDI «Revival '78» Za jutri napovedani sestanek zastopnikov vseh 23 ekip, ki so se prijavile na rekreacijsko odbojkarsko tekmovanje «RevivaI ’78», je iz tehničnih razlogov preložen na sredo, 5. 4,. ob 20. uri, na sedežu ZSŠDI. PRIJATELJSKA TEKMA Bulevard z Reke tesno premagal Kras Bulevard — Kras 3:2 (7:15, 14:16, 15:6, 15:6, 15:4) BULEVARD: Kajič, Petris, Sas-devski, Zaninovič, Margitič, Ivo-ševič, Kružič, Babič, Kovačevič, Orlič, Božinovski. KRAS: Grilanc, Bruno in Lucia-no Milič, Bitežnik, živec, Budin, Rebula. V ponedeljek sta se na Reki pomerila v povratni prijateljski tekmi Kras in Bulevard z Reke. Tekma je služila kot priprava za povratni del prvenstva prve divizije, v katerem Kras zaseda prvo mesto. Tekma se je pričela v očitni premoči gostov, kljub temu pa igra predstavnikov zgoniško - repentabr-ske občine ni bila navdušujoča. V drugi polovici seta so Grilanc in tovariši pokazali nekoliko več in so tudi odločili set v svojo korist. Drugi set je bil res dober, saj sta ekipi predvajali dobro odbojko. Bulevard je imel nekoliko več uspeha v prvem delu, do devetice. ko je vodil s štirimi točkami prednosti. Ob tem stanju pa je Kras ostreje pritisnil in začel nadoknaditi zamujeno. Set je Kras po izredno lepem finišu zaključi! v svojo korist z minimalno razliko. Velik napor v drugem setu in nekolika netreniranost sta Krasu ošibila kolena, saj so bili zadnji trije seti naravnost katastrofalni. Bulevard je imel nasproti sebe slabšega nasprotnika, kot je bilo pričakovati, kar zgovorno priča rezultat, saj je Kras v treh setih zabeležil le šestnajst točk. Kljub temu je tekma služila trenerju Grilancu, da preveri sedanjo formo igralcev in da pripravi svoje varovance za sobotno prvo povratno tekmo z Li-bertasom iz Turjaka. M. I. NOGOMET 3. AL NA GORIŠKEM Sovodenjska enajsterica pa je v zadnjih tekmah razočarala začel na Proseku, zaključil pa v osmici v Samatorci. Planinci so se s Proseka peš podali preko Sv. Primoža v Križ, od tu v Samatorco, nato kratek vzpon (kake pol ure) na Sv. Lenart s povratkom v Samatorco, kjer je bilo po zaslugi odbornika, ki je v tej vasi praktično domačin, vse pripravljeno za obilno pojedino v osmici. # # * Odbor SPDT bo v najkrajšem času sestavil poletni program izletov, k', bo med drugim vseboval enodnevni avtobusni izlet (predvidoma konec maja) za osnovnošolsko mladina ter tridnevni izlet za srednje in višješolsko mladino takoj po končanem šolskem letu. Poleg teh pa bo seveda še tradicionalni večdnevni izlet za veliki šmaren ter še mnogo drugih izletov. De Pontija (Bologna), Paino (Ata lanta) in Roversija (Bologna). Naša goriška zastopnika sta v sedmem povratnem kolu osvojila le dve točki, kljub temu da sta tokrat igrala proti slabšima ekipama. Mladost se je sicer tokrat kar dobro odrezala, saj je doma izbojevala prepričljivo zmago nad ekipo Li-bertasa iz Koprivnega. Naši fantje so zaigrali kot znajo, in so tudi brez težav «zmleli» nasprotnika, ki jim zares ni bil kos. Junak tega srečanja je bil Nardon, ki je dal veliko odličnih podaj našim napadalcem WETTINGEN — V mednarodnem in je bil poleg tega tudi strelec kar prijateljskem nogometnem srečanju treh golov. Žal, pa si je tokrat prav j v Wettingenu je švicarska repre-po nepotrebnem nabral že četrti «ru- i zentanca «under 21» premagala ZDA SAN DIEGO — Nogometna reprezentanca Mehike, ki bo na SP v Argentini igrala v drugi skupini skupno z ZRN, Poljsko in Tunizijo, je odigrala prijateljsko tekme z ekipo San Diego in jo premagala z 2:0. meni karton* in zato ne bo mogel igrati v naslednjem srečanju s Pod-goro. Kljub temu smo prepričani, da bodo odnesli obe točki s tega gostovanja ker so trenutno v odlični formi. Če je Mladost zadovoljivo zaigrala, ne moremo tako reči o Sovod-njah, ki so tokrat pokazale «kako ne igrati nogometa*. Stanje na vrhu lestvice se ni, po tem kolu, bistveno spremenilo, saj sta obe vodeči ekipi zmagali in je ostala razlika med njima zato nespremenjena. Tokrat pa sta dokaj nepričakovano izgubila Poggio in Azzurra, ki sta bila tretja na lestvici. Mladost le po tej zmagi počasi, a gotovo bliža sredini lestvice, So-vodenjci pa imajo sedaj le točko prednosti pred predzadnjo dvojico Piedimonte in Edero. Ali bodo So-vodnje tako klavrno končale to prvenstvo, potem ko so v začetku prvenstva celo vodile na skupni lestvici? IZIDI 21. KOLA Pro Farra - Piedimonte Romana - Brazzanese Mladost - Lib. Capriva Azzurra - Audax Fogliano - San Lorenzo Poggio - Vermegliano Edera - Sovodnje LESTVICA Romana 35, Audax 32, Poggio, Azzurra in Fogliano 24, Pro Farra 22, Vermegliano 21, Lib. Capriva in San Lorenzo 19, Mladost 16, Sovodnje 12, Piedimonte in Edera 11 in Brazzanese 6. PRIHODNJE KOLO (2. 4.) San Lorenzo - Poggio Edera - Romana Piedimonte - Mladost Brazzanese - Azzurra Lib. Capriva - Pro Farra Vermegliano - Audax Sovodnje - Fogliano «under 20» z izidom 2:0. MILAN — Italijanska nogometna disciplinska komisija je za eno kolo izključila naslednje nogometaše A lige: Della Martiro (Fiorentina), MADRID — Španski časopis «La Gaceta del Norte* je izpeljal anketo, iz katere izhaja, da bo ZRN o-hranila naslov svetovnega prvaka tudi na SP v Argentini. Po tej anketi bi se moralo šest najboljših enajsteric razvrstiti takole: 1. ZRN, 2. Španija, 3. Brazilija, 4. Argentina, 5. N’W7cmska 6 Italija. HOKEJ BUENOS AIRES - V nadaljevanju svetovnega prvenstva v hokeju na travi v Buenos Airesu so dosegli v petem kolu te izide: A SKUPINA Avstralija - Kanada 4:0 Poljska - Belgija 7:4 Indija - Anglija 1:1 B SKUPINA Nizozemska - Argentina 3:2 Pakistan - Španija 2:1 Malezija - Italija 3:1 Iz prve skupine sta se v polfinale že uvrstili reprezentanci ZRN in Avstralije, iz druge pa doslej le Pakistan, medtem ko se za drugo mesto bore Nizozemska, Španija in Argentina. Presenečenje dosedanjega dela turnirja predstavlja izločitev Indije, lanskega svetovnega prvaka. KOŠARKA Levski Spartak prvak HASKOVO — V tem kraju je bil včeraj finale evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal L. Ronchetti. i Levski Spartak iz Sofije je v tem finalu premagala Slovana iz Bratislave (ČSSR) s 50:49 (26:18). SPDT vabi vse člane, smučarje in simpatizerje na NAGRAJEVANJE 12. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER ki bo v soboto, L 4., ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma Nagrajeni bodo najboljši posamezniki v ženski in moški konkurenci, najboljše ekipe ter vsi, ki so tekmovali v kategoriji baby - sprint. Po nagrajevanju bo na sporedu film o smučarskem tečaju SPDT v Ravasclettu in na Zoncolanu ter o 12. ZŠI. Posnetek z nogometne tekme 2. AL med Primorcem In Rosandro SPDT obvešča, da so v prodaji na sedežu SPDT vpisne knjižice cPoti prijateljstva», to je planinske poti, ki vsebuje deset vrhov v Sloveniji, deset v Italiji in deset r Avstriji. Interesenti bodo lahko knjižice kupili (cena je 2.000 lir) na sedežu SPDT, v Ul. sv. Frančiška 20 ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. • • • Jutri, v petek, se na stadionu *I. maj» s pričetkom ob 20.30 nadaljuje rekreativna telovadba za odrasle člane SPDT, katero vodi prof. I-van Furlanič. Vabilo na smučarsko tekmovanje Smučarski klub Devin prireja v nedeljo, 2. aprila, v Ovčji vasi, skupno z dbmačini združenimi v društvu «Lepi vrh» smučarsko tekmovanje v veleslalomu za kategorije mladincev in mladink (tekmovalci letnika 1960, 61, in 62), za starejše pionirje in pionirke (1963, 64 in 65) ter za mlajše pionirje in pionirke (1966 in mlajši). Tekmovanje v veleslalomu se bo pričelo ob 9.30 v Ovčji vasi, tekmovanje v smučarskem teku pa ob 12.30. SPDT vabi vse smučarje, ki so tekmovali na ZŠI, da se tega tekmovanja polnoštevilno udeležijo. Tekmovalci se lahko prijavijo v jutranjih in v topoldanskih urah na telefonsko Številko 209522 (Franko Širca), v večernih pa na številko 208551 (Lucijan Sosič). Pohod na Snežnik je uspel V noči pred letošnjim zimskim pohodom na Snežnik, ki je bil v nedeljo, 19. marca, je zapadlo okoli 30 cm novega snega, tako da je bil vtis zime popoln. Kljub temu je pohod lepo uspel, saj računajo, da se go je udeležilo nad 500 planincev (na kontroli jih je bilo vpisanih 412), 46 pa jih je za tretjo udeležbo prejelo bronasti znak. Organizirano so se pohoda udeležili predstavniki PD Črnuče, PD Platak ter Obalnega PD iz Kopra, sicer pa so prišli praktično iz vse Slovenije. Planinci PD Ilirska Bistrica so že pred pohodom označili celotno traso, ki je letos ix>dila preko Srednjega Snežnika na teme velikega. Lani 61 nesreč Po statistiki, ki jo je za Planinski vestnik pripravil Rado Lavrič je bilo lani na slovenskih gorah 61 nesreč, oziroma reševanj, 21 ponesre- čencev pa je bilo mrtvih. K temu je treba še prišteti 615 smučarskih nesreč, pri katerih so večinoma posredovali prav tako gorski reševalci. Transverzala železničarjev Jugoslavije Železničarska planinska društva Jugoslavije pripravljajo še eno vezno planinsko pot, ki naj bi po širši varianti zajela kar 100 obveznih točk, po drugi, bistveno krajši, pa le štirinajst — po dve v vsaki republiki in pokrajini. Vse pa naj bi bile blizu železniških postaj. Za Slovenijo bi izbirali med Poreznom, partizansko bolnišnico Franjo, Stolom in Žavcarjevim vrhom. Transverzala naj bi bila pripravljena v dveh letih. Zimske alpinistične sezone je konec Z zaključkom koledarske zime se je zaključila tudi zimska alpinistična sezona. Je bila za slovenske alpiniste uspešna? Pozitivno dejstvo je že to, da je minila brez večjih nesreč, poleg tega pa tudi vzponov ni manjkalo. Na kar pa bo morala slovenska komisija pri PZS pomisliti, pa je to, da niso slovenski plezalci, ki so v preteklosti osvojili že mnogo važnih sten, to zimo opravili niti enega vzpona v tujih gorah. Dušan Jelinčič OL5VKSTILO SPDT obvešča, da se jutri, v petek, 31. marca, na stadionu «1. maj» s pričetkom ob 20.30 nadaljuje rekreacijska telovadba za odrasle, katero vodi prof. Ivan Furlanič. MINIBASKET PRVENSTVO Z & R Poletovci izgubili le po podaljšku TOLAŽILNA SKUPINA CAMB — Polet 47:44 (21:24, 41:41) POLET: Furlan 14, Košuta, Feri 21, Granier 6, Fabi 2, Persi 1, Komar, Zajec. Guštin, Kerpan, Bella-fontana, Jerič, Denič. PM: Polet 6:12 Openci so na domačih tleh prijetno presenetili, saj so komaj po po-dališku izgubili s tržaško ekipo CAMB, ki zaseda drugo mesto ne lestvici. Poletovci so končno zaigrali sar mozavestno in brez treme v napadu, medtem ko so se v obrambi u-spešno kosali z višjimi nasprotniki. Openci so v prvi četrtini igre celo vodili z 20:9, nakar so se gostje le opomogli in z dvema uspešnima prostima metoma dosegli Opence tik pred kancem. Na podaljšku so Tržačani izkoristili večjo izkušenost in tako so se morali poletovci zadovoljiti le s častnim porazom. Tokrat je treba pohvaliti vse openske igralce, ki so se požrtvovalno borili do konca. Skratka, če bodo naši fantje zaigrali vedno tako, bodo lahko v bodoče dosegli več vidnih uspehov. ' Lota Rlcreatorl - Breg 60:28 BREG: Peter Žerjal, Robi Žerjal 2, Klabjan 8, štrajn 6. Bavčar, Pregare 4, Kofol, Zobec, Korošec 8. Gabrielli. SODNIKA: Terčoni in Maver. V nedeljevanju prvenstva v mini-basketu za trofejo Zini & Rosenvvas-ser sta se v tržaški športni palači v tolažilni skupini spoprijeli peterki Ricreatorija, ki je daleč najmočnejše moštvo te skupine, in Brega. Po predvidevanju so visoko zmagali mladi košarkarji Ricreatorija, proti katerim so bili naši zastopniki nemočni. V Bregovih vrstah sta bila najboljša Edmund Klabjan in Fabrl-zio Korošec. WINNIPEG — Na svetovnem prvenstvu v curlingu v Kanadi je Italija premagala Švico z 8:3 in je tako tre-nutoo na 4. mestu lestvice, za ZDA, Švedsko in ZRN. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, zo naročnike brezplačno revija »DAN«. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550.00 din Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 tADIT* » DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 30, marca 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I . Član italijanske I ZTi zveze časopisnih založnikov flEG POLEMIČNE OCENE ZAHODNONEMŠKIH POLITIČNIH VODITELJEV V v ZASEDANJE RUSSLOVEGA SODISCA RAZBURILO DUHOVE V ZR NEMČIJI Le maloštevilni intelektualci pozdravili pobudo javne razprave o stanju nemške demokracije (Posebej za Primorski dnevnik od dopisnika Tanjuga) BONN — Mednarodno »sodišče*, ki nosi ime znanega angleškega filozofa, Nobelovca Bertranda Russla (umrl je leta 1970), je prvič po u-stanovitvi dobilo priložnost, da se sestane in ima javne obravnave v državi, ki je «na zatožnj klopi*. Na zasedanju, ki se je začelo včeraj v dvorani za javne sestanke frankfurtskega predmestja Harheim in se bo zaključilo 4. aprila z veliko tiskovno konferenco, gre za uresničevanje človeških pravnih in demokratičnih svoboščin v ZR Nemčiji. Tukajšnji politiki, vrhovi štirih najmočnejših političnih strank in komentatorji večine zahodnonemških časopisov so sklicanje Russlovega tribunala, ki mu predseduje zgodovinar Vladimir Dedijer, pospremili z ogorčenimi in prizadetim; kritikami. Willy Brandt je izjavil, da gre za klevetanje ZR Nemčije. Notranji minister Maihofer je zasedanje označil za žalitev zahednonem-ške demokracije, za predsednika sindikatov Vettra je cela zadeva nezaslišana. Franz Josef Strauss pa vidi v ozadju Moskvo. Pobuda russlovcev, med katerimi je nekaj mednarodno znanih imen, kot na orimer portugalski bivši general Otelo De Carvalho, Italijan Luigi Lombardo Radiče, nizozemski filozof in socialdemokrat Lolle Nalita, nekdanji francoski golistični poslanec in publicist David Rousset, angleški lord Gifford in drugi, tudi v ZR Nemčiji ni ostala brez pozitivne odmevnosti in podpore. Za javno obravnavo stanja tukaišnje demokracije in kritično osvetlitev ukrepov, ki so v očitnem nasprotju z proklamiranimi princioi zahodnih pluralističnih demokracij, se je izreklo več uglednih zahodnonemških filozofov, književnikov in organizacij med katerimi tudi mladinski or panizaciii vladajoče socialdemokratske in liberalne stranke. Žc precej časa pred dokončnim sklicem razsodišča je bila bonska vlada v precejšnjih škripcih, kaj storiti z nepovabljenimi gosti, o katerih njeni svetovalci menijo, da niso nič drugega kot orodje v rokah komunistične propagande in tistih krogov v tujini, ki se ne morejo sprijazniti z gospodarsko močjo in z azstočim političnim vplivom Bonna ' svetovnih dogajanjih. Kljub tako »stri oceni ciljev Russlovega raz-odišča se Zahsdni Nemci niso odlo-:ili za pot, ki so jo predlagali stro-;ovnjaki za politična vprašanja u-ada za zaščito ustave (obveščeval-ie službe). Le-ti so sugerirani, naj >i zasedanje nenavadnega sodišča :ratko in malo prepovedali in se >ri tem posl užili predpisov, ki neželenim tujcem onemogočajo vstoo i ZR Nemčijo. Namesto tega se je Trandtova socialdemokratska stran-:a raie odločila za politični obračun i sodiščem, svoje člane pa je vod-,tvo SPD obvezalo s partijsko disciplino, da ne sme;o aktivno sode-ovati pri delu sodišča. Zahodne Nemce, lahko bi rekli lokaj upravičeno, bode v oči dejstvo, da je Russlovo sodišče doslej lasedalo v zvezi z mnogo bolj očit-lirni in mnogo bolj drastičnimi kršenji človekovih in političnih svo-joščin. Gotovo je težko primerjati dočine ameriške soldateske v Viet-lamu, o katerih so russlovci raz-jravljali leta 1966 in po svoje prispevali k informiranju kritičnega lavnega mnenja v svetu, ali pa z Irugim zasedanjem Russlovega so-lišča, ki se je leta 1973 posvetilo »četju fašistične hunte v Čilu. Za-lodnonemškj »Berufsverboti* gotovo »e sodijo v kategorijo kršenj de-nokracije, zaradi katerih je neko Iržavo mogoče označiti za «fašisto-dno* ali totalitarno. Toda potem, to je obveščevalna služba v zadnjih šestih letih grobo posegla v zaseb-lo življenje vsaj 800 tisoč državlja-iov ZR Nemčije, ki so jih preverjali pred vstopom v javno službo, ii morali kolikor toliko realni politiki in komentatorji priznati, da ranimanje demokratične javnosti Toma in v tujini za izvajanje «ured-t>e proti radikalizmu* le ni zgolj propagandni manever zavistnih outside-rjev. «Berufsverboti» bodo osnovni predmet zanimanja in raziskav, ki jih bo vodilo Russlovo sodišče. Več desetin prič, ki so na lastni koži občutile diskriminacijske ukrepe proti levici, bo orisalo kršenje svojih o-Bnovnih svoboščin na šolskem področju, v pravosodju in na drugih področjih javnega življenja. Pod vtisom težkih obtožb vodilnih sahodnonemških politikov in spričo poskusov, da bi s propagandnimi sredstvi sodišče povsem izolirali od tukajšnje javnosti in ga prikazali kot forum, ki neposredno ogroža interese vseh, saj baje hoče obsoditi vso zahodnonemško državo in družbo, je razsodišče v obliki plačanega oglasa v nekaterih osrednjih časopisih pojasnilo svoj namen. V tiskovnem sporočilu člani Russlovega razsodišča poudarjaio, da jim nikakor ni do tega. da bi sprejeli nekakšno globalno obsodbo ZR Nemčije. Iz kušnje iz nemške zgodovine pa o-pozarjajo, da nevarnost, ki lahko ogrozi sedanjo demokracijo v ZR Nemčiji, ki velja za «najbolj demokratično državo v vsej nemški zgodovini*, prihajajo iz ozadja, po-»toporaa in tiho. Gre torej za pro- blem politične demokracije v najširšem smislu, pri čemer pomenijo »Berufsverboti* lahko le znanilo nečesa hujšega, kar utegne slediti, in to ne samo v ZR Nemčiji, ampak tudi drugod. IVO VAJGL Polemika med Krciskim in tajnikom OZN Waidheimom DUNAJ — Avstrijski tisk posveča dokajšnjo pozornost polemiki med kanclerjem Kreiskim in generalnim tajnikom OZN Kurtom Waldheimom. Kreisky je namreč v zvezi s sklepom OZN, da pošlje mirovne sile v Libanon dejal, da bi bilo treba pred tem ugotoviti ali obstajajo zadostni varnostni pogoji za vojake. Waldheim se je zaradi tega pritožil prj avstrijskem kanclerju ter mu dal razumeti, da je zelo težko, da bi Dunaj postal drugo mesto OZN v Evropi za Ženevo, seveda, če bo Kreisky vztrajal pri svojem kritičnem stališču. Prepoved sleherne politične dejavnosti v Pakistanu ISLAMABAD — Pakistanski vodja general Mohamed Zia Ul Hak je včeraj za nedoločen čas prepovedal sleherno politično dejavnost v Pakistanu. General Zia ni povedal, zakaj je podaljšal prepoved, ki bi morala zapasti prihodnji petek. Politično vzdušje v Pakistanu je izredno napeto še zlasti potem ko so sedanje oblasti obsodile na smrt bivšega predsednika Zulfikarja Alija Buta. ____________________ RIM — Odvetnik Giorgio Tupini ni več predsednik družb «Alitalia» in «Credito Fondiario*. Pred tednom dni je cdstopil, ker je dokončal, kar mu je bilo poverjeno ob sprejemu obeh predsedstev. Carter v Latinski Ameriki Poročilo Craxija (Nadaljevanje s I. strani) V okviru svojega potovanja po državah Južne Amerike in Afrike je predsednik ZDA Carter dopotoval v Brazilijo. Posnetek se nanaša še na njegov prihod v Venezuelo, kjer ga je sprejel predsednik Perez KLJUB SKOPI, KI JO E POVZROČILA SADAIOVA MIROVNA POBUDA Gedafi spet predlaga Egiptu skupen poseg proti Izraelu Izraelski parlament po sedemurni razpravi odobril Begino-vo nepopustljivo politiko - Weizman kmalu spet v Egiptu TOBRUK - Ob osmi obletnici od hoda britanskih oboroženih sil iz libijskih oporišč je libijski predsednik Gedafi imel zelo oster govor, v teku katerega je v bistvu predlagal predsedniku Egipta Sadatu oblikovanje skupnega vojaškega poveljstva, ki naj bi izdelalo načrte in vodilo vojno proti Izraelu ter za o-svoboditev Palestine. Gedafi je o-menil egiptovsko-libejske spore ter dejal, da je vsaka vojna med Arabci, med arabskimi državami v bistvu izdaja proti arabskemu ljudstvu, saj je v sedanjem resnem trenutku, je dejal polkovnik Gedafi, treba posvetiti vse razpoložljive sile enemu samemu cilju, osvoboditvi Palestine izpod jarma zavojevalca, ki sedaj širi svoja oblast še na južni Libanoi, potem ko je koloniziral Sinajski polotok in Golansko višavje. Vojno z Egiptom so nam vsilili, je dejal Gedafi, ki trdi, da je Libija sicer zavrnila napad, da pa ji je žal, da je sploh prišlo do spopada ned dvema arabskima državama. Vojna med arabskimi brati samo pomaga Izraelu, ki pa je brez težav zasedel ves južni del Libanona. Na to provokacijo so arabske države odgovorile samo s plazom solidarnostnih brzojavk in z mnogimi besedami. To pa je po njegovem mnenju farsa, ki izzveni v pedsmeh Palestincem. Arabci so ostali križem rok. medtem ko je sovražnik klal Palestince in Libanonce ter zasedel dobršen del r-^odne arabske dr žave. Osvoboditve Palestine ne bomo dosegli z besedami, temveč samo s skupno borbo, je pribil Gedafi. V nadaljevanju svojega govora je Gedafi obtožil Sadata, da se je pustil izkoristiti od Izraelcev v njihove propagandne namene, saj so se v Tel Avivu noslužili tudi svetovne organizacije zato da bi razširili izraelsko državo od Nila do Evfrata. Kljub škodi, ki jo je Sadat povzročil arabski borbi, pravi Gedafi, je Libija pripravljena podati mu roko ter omogočiti sestanek med načelnikoma obeh glavnih štabov, da bi pripravila načrte za boj proti skupnemu sovražniku. Kljub nasprotjem je Libija pripravljena pozabiti na razprtije in rane, ki jih ji je zadal Egipt. Njegove ponudbe so v Kairu dokaj skeptično sprejeli. Dnevnik Al Gumhuria pravi, da njegove izjave pomenijo samo to, «da se je Libija pripravljena boriti proti Izraelu do zadnjega egiptovskega vojaka*. Ta čas se je v Izraelu sestal parlament, ki je po sedemurni razpravi podprl politiko predsednika vlade Begina. Kdor je mislil, da bo zaradi spora z ZDA Begin prisiljen k odstopu, se je torej zmotil. Poleg tega so iz Kaira sporočili Beginu, da pristajajo na skorajšnje potovanje obrambnega ministra Weizmana, ki ga imajo za najresnejšega kandidata za Beginovo nasledstvo, v Egipt, kjer naj bi spet spravil v tek zarjavel stroj pogajanj med Jeruzalemom in Kairom. Izraelski kneset je odobril Begi-nove pogovore s predsednikom ZDA Carterjem, v katerih je predsednik vlade ponovno poudaril nepopustljivo stališče Izraela do kakršnegakoli umika, ki bi ogrožal izraelske življenjske interese. Iz vladnih krogov tudi poročajo, da bi v kratkem utegnil odpotovati v Washington tudi zu nanji minister Moše Dajan, ki naj bi skušal zgladiti spor med Izraelom in njegovim edinim zaveznikom. Glavna sporna točka, ki razdvaja Izrael od Cisjordanije in Gaze, kjer naj bi v teku p-etih let razpisali referendum, na katerem bi prebivalstvo moralo odločiti o svoji bodočnosti. Begin pa predlaga za Cisjordanijo in Gazo zgolj omejeno avtonomijo upravnega značaja ter možnost nadaljnjih pogajanj "Pb tsetm letih, je pa odločno proti slehernemu izraelskemu ~u-miku s teh področij, (if) Okova zaupanja glavni cilj bonskga vrha VVASHINGTON - Predsednik britanske vlade James Callaghan je v razgovoru s predstavniki ameriške vlade izjavil, da bo moral julijski gospodarski vrh v Bonnu sprožiti kocrdmirfno akcijo glavnih industrijskih držsiv za obnovo zaupanja v gospodarsko rast. Obnova zaupanja je za Callaghana osnovni psihološki pogoj, da se dir lar lahko opomore. Kljub temu pa bo ameriška valuta doživljala še precejšnje, negotovosti, saj ameriško gospodarstvo nima več tiste teže na svetovnih tržiščih kot nekoč. Bodo odložili proces Lockheed? RIM — Ustavno sodišče se bo sestalo 4. aprila na pripravljalni seji pred procesom o škandalu Lockheed, ki naj bi se začel 10. aprila. Po vsej verjetnosti bo 31 sodnikov razpravljalo o problemih, ki bi nastali, ker je predsednik sodišča pooblastil znanega rimskega urologa prof. Tac-ciuolija, da pregleda Lefebvra. Glavni obtoženec škandala Lockheed O-vidi l LfeT^bvbe boleha namreč 'hd prostati, 'morebitni kirurški poseg pa bi povzročil odložitev datuma procesa. Medtem je sodišče prejelo zapisnik zaslišanja Luigija Olivija, ki so ga poslali švicarski sodniki. Mati zadušila šestletno hčerko MILAN — Včeraj popoldne se je v predmestju Milana pripetila družinska tragedija. Mati je v trenutku blaznosti zadušila 6-letno hčerko, nato se je obesila. Tragedijo je odkril mož, ki se je zvečer vrnil z dela. PO PODATKIH STATISTIČNEGA URADA ISTAT Brezposelnost v Italiji zaskrbljujoče narašča Zaposlitev išče en milijon in 520 tisoč oseb, od teh ima pol milijona višjo ali visokošolsko izobrazbo VIDEM — Včeraj je v Zompitti pri Vidmu umrl 63-letni časnikar Alvise de Jeso, ustanovitelj videmskega dnevnika «Friuli sera*. MILAN — Zvišale so se cene nekaterih tujih avtomobilov v Italiji. Srednji povišek za avtomobile volks-wagen znaša 3,5 odstotka, za porsche 5 od sto, za audi 3,5 odstotka, modeli ford ecapri* pa so se podražili za 6,5 odstotka. RIM — Po podatkih statističnega u-rada ISTAT se je brezposelnost v letošnjem januarju še povečala v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Zaposlitev je iskalo en milijon ir. 520 tisoč oseb. kar predstavlja 7,1 odstotka brezposelnostnega indeksa (na vse zaposlene delovne sile), januarja ,1977 je bil indeks 6,8 odstotka. Kot običajno, je večja brezposelnost med ženskami jn sicer 12,2 odstotka, med moškimi pa 4,4 odstotka. Najbolj zaskrbljujoč pa je podatek o starosti brezposelnih. Mladine od 15 do 29 let je en milijon in 143 tisoč, in sicer kar 75 odstotkov od vseh brezposelnih v Italiji. Od teh ima višjo in visokošolsko izobrazbo 41 odstotkov. Brezposelnih izobražencev je torej pol milijona. Celokupna zaposlitev je januarja znašala 19.869.000 enot. Od teh je bilo 15,1 odstotka zaposlenih v kmetijstvu. 38.2 odstotka v industriji in kar 46,7 odstotka v drugih dejavnostih (trgovina .prevozi, banke in zavarovalnice, prosti poklici, javna uprava in druge terciarne dejavnosti). Med zaposlenimi je 547 tisoč delavcev, ki delajo le pod 29 ur tedensko, zaradi znižanja proizvodnje v nekaterih oblatih. V primerjavi z lanskoletnim januarjem je celotna zaposlitev padla za 29.000 enot. Kot običajno je vzrok te negativne postavke beg s podeželja, saj je zaposlitev v kmetijstvu padla za 126 tisoč enot, industrija in druge dejavnosti pa niso uspele zagotoviti vseh novih delovnih mest (industrija 13 tisoč, terciarne dejavnosti pa 84 tisoč mest). Nespremenjeno pa je ostalo razmerje med zaposlenimi in celotnim prebivalstvom .ki znaša 38.4 odstotka (53,7 odstotka moških, 23,8 odstotka žensk), (vbc) Leone na seji višjega sodnega sveta PORDENON — Industrijec Gian-franco Zanussi, ki je v torek ubil svoje tri otroke in si pognal strel v sence, je še vedno na oddelku za oživljanje pordenonske bolnišnice. Zdravniki nimajo nobenega upanja, saj mu je strel poškodoval možgane. Smrt lahko nastopi vsak trenutek. » S Primorskim dnevnikom po Egiptu (Nadaljevanje s 4. strani) je PSI od vsega začetka trdila, da je Italiji potrebna nujnostna vlada in je zato naredila vse, kar je bilo mogoče, da bi ta cilj dosegli. Pri tem se je tajnik PSI moral braniti pred očitki drugih struj, da je nihal med raznimi stališči. «Bo že res», je dejal, »nihče nas ne more prisiliti, naj hodimo ravno kot svinčeni vojaki. Glavno je, da hodimo v pravo smer.* Parlamentarna večina, ki je bila oblikovana tudi po Morovi zaslugi, je prvi korak k politiki narodne e-notnosti. PSI bo v tej vladni večini storila, kar je njena dolžnost, ve pa že v naprej, da bo prej ali slej potrebno razčiščen je, in torej nov korak naprej. Tu se je Craxj lotil verjetno naj-delikatnejšega vprašanja tega kongresa: odnosa s krščansko demokracijo. Poglavju poročila .je Craxi dal naslov: »Sodelovanje in tekmovanje*, kajti v politiki narodne enotnosti in sodelovanja se protislovja in značaj KD ne bodo spremenili. Zato je za uspeh politike narodne enotnosti potrebno, da v njej ne prevladata ne vodilna sila KD, niti vodilna sila KPI. Če pa v socialističnih vrstah prevladuje bojazen, da bo taka politika vodila k zgodovinskemu kompromisu (tega Craxi pojmuje kot »neposredno zavezništvo med KD in KPI») mora biti vsem vsekakor jasno, da ni naloga PSI, da pritiska na zavore ali se umika na opazovalnico ali beži po bližnjici naprej. Zadnji del poročila je Craxi posvetil projektu, ki ga je pripravila skupina izobražencev in predstavlja temeljni dokument tega kongresa. V zvezi z interpretacijo dokumenta je Craxi dal še nekaj ideoloških definicij in zašel tudi v polemiko z De Martinom, kj mu je svoj čas očital, da projekt ni marksističen. Craxi mu odgovarja, da je sploh težko reči, kaj je v skladu z marksizmom tudi sto let pozneje. Na drugem mestu pa Craxi poudarja, da mora PSI računati predvsem na lastno zgodovinsko tradicijo m:~li in boja, torej teorijo in prakso. Zato odločno zavrača, kar je tuje, »leninizem in boljševiško revolucijo* ter «vse kar je temu sledilo*. Craxi je zaključil svoie poročilo pozivom k enotnosti. Ker pa ve, da je stoodstotna enotnost v stranki tudi sedaj nemogoča, izraža upanje. da bo mo■ ramid do preprostih v skalo vsekanih lukenj. Kot že omenjeno, dostop k Džoserjevi stopničasti, blizu 60 m visoki piramidi ni dovoljen. Skalovje na njej se kruši, prav sedaj pa jo t(idi restavrirajo. Tako je prišel tudi čas kosila in zapeljali fino se v ne preveč oddaljeno vrtno gostišče, kjer smo si v prijetnem hladu palmovih krošenj in trsove strehe potešili lakoto in žejo, medtem ko je podjetni racak v umetnem je-zerčku razkazoval svojo moškost. Popoldan se je že nagibal v drugo polovico, ko smo se vrnili v Kairo, da nas okrog 19. ure vlak popelje 880 kilometrov globoko na jug vse do slovitega Assuana, od koder je komaj še dobrih 200 km do sudanske meje. Vendar pa smo imeli še toliko časa na razpolago, da smo lahko obiskali «Papyrus Institute* na ob Nilu zasidrani barki, kjer nam je vodič Anvar podal praktičen prikaz izdelovanja papirusa in kjer smo si lahko tudi nakupili na papirusu izdelane umetniške slike raznih egiptovskih božanstev ali pa tudi prizorov iz življenja v starem Egiptu. Za 20 do 50 egiptovskih lir si dobil lepo sliko — delo umetnikov inštituta, avtorska dela že priznanih mojstrov pa so bila seveda dražja. Mislim, da so z nami naredili kar dober posel. Še skok v mesto na kavico-mazbut ali na osvežilno pijačo in potem na vlak. Bili smo vsi razen Miljota. Še malo prej je bil z nami, potem se je izgubil kot kafra. Kazalci na uri so neusmiljeno tekli, ' Miljota pa od nikoder. Ko smo že obupali in mislili, da bomo morali na pot brez njega, smo ga po dolgem iskanju le zagledali med množico, kako prihaja počasi in brezskrbno k avtobusu. Kaj se je zgodilo? Nič posebnega, v neki kavarni je naročil kavo, pa je moral dolgo čakati nanjo. Seveda arabskemu natakarju ni znal pojasniti. da se mu mudi, kavi pa se tudi ni hotel odpovedat'. Kako hitro se človek lahko navzame arabskih manir! Med vožnjo z vlakom smo potem ugotovili, da bi bila res škoda, če bi Miljota izgubili v Kairu. Izkazal se je namreč za najboljšega pevca v skupini kar ni čudno, saj ,je član tržaškega Partizanskega zbora. Zato smo mu • tudi oprostili njegovo zamudo. Srečanje « uporabi umetnih beljakovin za krmljenje živine RIM — Nekateri znanstveniki In predstavniki raznih organizacij (gibanje za obrambo zdravja, itahjan-sko združenje za človeške pravice in organizacija za družbeno zdravstvo) so se sestali s predsednikom višjega zdravstvenega sveta in študijske komisije za bioproteine (u-metne beljakovine). Razpravljali so o uvajanju bioprotein pri krmljenju živine za zakol. Za človeka naj bi bili nevarni zaradi dednostnih sprememb v človeškem organizmu. Poleg drugega naj bi povzročali rakasta obolenja. Med drugim so obtožili ravnanje pristojnih oblasti, ki pred tako hudimi sklepi ne obveščajo javnosti. Zahtevali so, da se zamuda nadoknadi, obenem so napovedali objavo vseh izsledkov o nevarnosti biopro-teinov. BRESCIA — Enotni antifašistični odbor in sindikalna konfederacija CGIL-CISL-UIL sta se prijavili kot zasebni stranki na procesu za pokol na Trgu deli a Loggia, ki se začne danes. NEAPELJ — Pridržali so petnajstletnika, da bi prisilili starše, da jim poravnajo dolg. Zakonca Ramondino sta pred časom posodila znancu 600 tisoč lir. Ker jim ta nj vrnil denarja, sta mu ugrabila 15-letnega sina. Oče je vso zadevo javil policiji. «Odločna» izterjevalca sta sedaj za zapahi. STUTTGART — Tudi včeraj so se sindikalnega spora nemških kovinarskih delavcev. Minister za gospo darstvo Otto Lambsdorf je izjavil v svojem včerajšnjem intervjuju, da bi gospodarska rast Zahodne Nemčije lahko občutila posledice prevelikih zahtev kovinarskih delavcev, kar bi utegnilo vplivati tudi na raven zaposlitve. i.i«.i.m Urejena zmešnjava (Nadaljevanje s 1. strani) besedno: «Nj to alternativa, ki se širi z baze v državne vrhove; ni nujnostna politika, ki se od manjših centrov oblasti širi na večje; še najmanj je to alternativa oblasti, ki se odpira silam dela in demokratičnemu življenju v Italiji*. Kajti, kakor že julija 1960, je bil to edini odgovor na grozečo nevarnost. Nemi pri tem misli na ljudske manifestacije, ki so spremljale splošno stavko ob Morovi ugrabitvi. Ljudstvo je tedaj dalo zgled političnim vrhovom. Enotnost vseh demokratičnih sil, zaključuje Nenni svoje pismo, je orožje, ki naj zagotovi svobodo, socialno pravičnost in človeški socializem, ki predstavlja i-zročilo PSh. Pismo so delegati na-1 gradili s toplimi aplavzi. Še nekaj kronističnih podatkov. Na 1 tribunah za goste so poleg predstavnikov italijanskih demokratičnih strank (od PDUP do PLl) tudi tuji gostje, ki pričajo o raznolikosti in širini stikov italijanskih socialistov, obenem pa tud) potrjujejo nekatere izbire, o katerih je popoldne govoril Craxi. Predvsem so prisotni pred stavniki evropske socialdemokracije (zahodnonemške in avstrijske, portugalski, grški, francoski, ciprski in tunizijski socialisti), socialisti iz latinske Amerike (Čile, Uragvaj, Argentina), predstavniki afriških o-svobodilnih gibanj in strank na o-blasti, med temi predstavniki osvobodilnih gibanj Eritreje, Zimbabveja, Južne Afrike in Zahodne Sahare. Usmeritev mednarodnih stikov PSI dokazuje tudi navidezno protislovno prisotnost na tribunah za goste zastopstva palestinske PLO in i-zraelske socialistične stranke MAP AM, predstavnikov egiptovske socialistične unije in iraškega BAAS. Na kongres so bile povabljene tudi nekatere komunistične partije, s katerimi ima PSI prijateljske stike. Tako je vrisotna delegacija Zveze komunistov Jugoslavije in Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki jo vodi Jure Bilič. Prisotni so nadalje predstavniki K P Španije, Romunije, Severne Koreje, Vzhodne Nemčije, Madžarske in Poljske. Kot je poudaril Craxi v svojem poročilu, gre v nekaterih primerih za «dobrososedske in prijateljske odnose», v drugih za želio po enakopravnem sodelovanju. PSI zavrača sodelovanje edino v prime-,ru vodilne skupine, ki je na oblasti APRILA ob14. uri se odpre za občinstvo 56. MILANSKI SE|EM ki se bo končal APRILA ob 19* uri 18. in 21. april sta rezervirana za poslovne ljudi, ki so jih razstavijalci izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen vstop ostalim obiskovalcem.