J0žE VEHOVEC
Dne 12. decembra lani smo se na pokopališču v Po-Iju za vedno poslovili od na-šega dragega tovariša JO-ZETA VEHOVCA rezerv-nega kapetana.
Rodil se je 1908. leta v Straži pri Moravčah. Kot mlad fant se je izučil za čev-Ijarja in delal, kjer je pač de-lo dobil. Bil je ves čas na-prednega mišljenja - kot vsa njegova družina, kije že v le-tih 1941 in 42 vedela, kje je njeno mesto. Skupaj z brati Tonetom, Cirilom, France-tom in Vorancem, ki se žal
ni več vmil iz NO V, je odšel leta 1942 v partizane, med-tem, ko so bili starši in sestre izgnani v Nemčijo. Med NOV je prehodil dolgo parti-zansko pot prek Gorenjske, Štajerske in Dolenjske, se udeležil neštetih bojev in na-padov ter leta 1945 vkorakal v osvobojeno Ljubljano kot komandir čete s činom po-ročnika. Leta 1946 je bil demobiliziran iz JLA, potem pa se je zaposlil na osnovni šoli v Polju, kjer je delal do upokojitve.
Tovariš Vehovec je tudi po demobilizaciji vedel, kje je njegovo mesto ter se takoj vključil v vse politične orga-nizacije. Kje vse smo ga vi-deli: v SZDL, priRO, priKS in več kot 15 let kot zmago-slavnega nosilca prapora organizacije ZZB in VVI, s katerim je vsako leto strum-
no korakal ob žici partizan-ske Ljubljane; pa na dan bor-ca, za dan mrtvih na Urhu, na Ijubljamkih Žalah, s pra-porom je pospremil na zad-njo pot neSteto naših tova-rišev; nazadn/e stno ga videli 4. julija ktos v Zajčji Dobra-vi, ko je ponosno stal na slav-nostni tribuni.
Tovariša Jožeta smo imeli vsi radi. Vsakdo je šel vesel z njim na dopust v Banjole in kadar je bila naša organiza-cija na izletu, je bil ves čas obkrožen od vseh nas saj je bil vedno poln smeha in ve-drine.
Težko smo se sprijaznili z mislijo, da nas ne bo več obi-skoval na naših domovih. Če-prav je bil kratek čas v bol-nišnici, vendar se nismo mo-gli vsi zvntiti ob njegovi po-stelji. Nešteto je bilo vabil, časopisov in drugega gradiva naših organizacij, ki jih je z najvačjim veseljem raznašal med nas. Zelo aktivno je so-deloval pri vseh volitvah. V lanskem oktobru je kljub ne-ozdravljivi bolezni še zadnjič raznesel Našo skupnost. To je bil tudi njegov zadnji obisk na naših domovih.
Kako priljubljen in cenjen je bil, je pokazala velika množica Ijudi, ki se je poslo-vila od njega, njegovi naj-bližji sodelavci iz Polja in Moravč pa so mu stali še na zadnji častni straži.
ANICA CERAR