Iz stare knjige
                                          (Spisal Ksaverij)
Plostdja mi je stala pri oknu. Bilo je z vožera. Ležal sem in zrl na jjrikus uebi, ki so je vidclo skozi zatcmnele Hpo. Nekaj zvezdic je trepetalo pod sinjefkastimi obkki ....
Priletd ')<• n» inojc okno notopir, ustudna žival. Odprl jii ust» ter govoril'. nTu polegai i« TNMimno niisili^! Po sveti y»a se gode stvnri ana-inenite. Vstani in idi, žal ti ue boile!J ln odlrčal je.....
106
A jaz sem ga slnšal. Vstal sem, ogrnil plažč in stopil v noč. Pred hišo me je fakal pes.    Tekel ,je pred nama, jaz spiii Sol za n.jim.
Prišla sva iz vasi ter stopila v gozd. Drevjo sc jo zibalo nmtiinio, šcpetajoč veselc glasove. Resje mi je ječalo pod nogami . . . Hitcil scm za psoni, in vroč pot ini jc lil po lici. —
Dospela sva pod strmo gorA. Visoka skala jc nama ovirala pot. Pes jo obstal in legel pod skalo, a jaz sem sedel na biižnji kamen. Nisem rakal dolgo. V gori je votlo zabnčalo. Burja je zapihala in se uprla z n(iznaii'i silo v skalo. Zagrmelo in '/.abuealo je šc jedenkrat. Skala se jc odprla ... Pes je korakul naproj. jaz i& BJirn. Po gladkej cesti sva Jla. to sem futil. A. videl nisem nieesar, ker .je bilo temii, kakor v rnfrn. PoJasi snm korakal dalje. — S šumom so se odprla pred monoj velikanska vrata. Zdaj jo bilu svitleje. Hodil som po livadi in duh vijolii1 ini jc inainil glavo . . . Ozrl aein se po psu, a ni ga bilo vce. Sam si>m hitcl naprej. doklcr niaem •priSel do svitlih, zlatih vral. Lahno so sc odprla in — krasno, prekrasno! . . .
Od mramornatoga stvopa jc Tiselo nebrojno lučic in razsipavalo zlate žarke po velikaaskej dvorani. A bila jo čudna ta dvorana! Iz tal so mol«li sem tcr tji kristali in med Djimi so ležali raznohrojiii biseri, razlifne volikosti. Kadar jih je oblival svit luči, sijali so kakor inavrica na sivem nebesu. Po stenah z rudečim baržunora *) prevleč-eaih je viselo razno oiožje na zlatili žrebljih.    Pod n.iim so slonela dolga kopja. —
Koneem dvontno jc aedol na zlatein prestoli kralj Matjaž. Naalonjcn je bil na kameneno mizo in spal. Dolgi lasjii so sc mu usipali na nuncni, a njegova brada je bila ovita okolo okrogle mizp. Ob rami mu je slouela žena Alen6ica. Tndi ona jo spala in bila bleda, mrtvaško bleda. Dolgi zla-torumeni lasje ro se dotikali tal. Ob njenib nogali m spale na pisanib pn1-progah služkinje. Nekoliko oddaljeni so stali ob obeb stranch spcti konji. na katerib so sedeli hrabri vojaki z nisimi brarfami. Oprti so bili ua vratovc svojih sarcev -ter — spali.    Mir je vladal v vsera proatori.
Ura, f.udovita ura, bila je polunoči. Kralj so predrami. vzdigne počasi veko**) in se ozrč po dvorani. Vzame zlato žezlo in udari ob mizo. Glasno je zazvenela. Vsi so se vzbudili iz trdcga spanja. Sivobradati Busmir, kraljfv ljubtjenec, stopi pred kamenono mizo, globoko so jirikloni ter rečo: ^Kralj vdičestni! dencs ne pojašemo v svet. Sto !i>( jp ininulo. kar si pripeljal na svoj beli dvorec milo kralji^o Aloncico in spodobujo se. da se goduje ta p<i-menljivi dan. Moja žena Milona je priskrbela že včeraj, č(\sar je treba, da godojcmo stoletnico slovesno In da izveš, kaj se -godi po tvojej Ijubljeuej zemlji slovenskcj, poklical je. premeteni Pribič rojaka v naš dom." Tako je govoril sivobradi Rusmir. A kralj Jlatjai ga je pogfedal ljabeznivo in ma rekcl: rPravo si pogodil. Ijubljenee moj; vidim. da mo ljnbiš. Naj se zgodi, kakor žoMS!"
Potein m ,je obrnil k meni in me vprašal, kaj dela njegovo izvoljeno ljudstvo, kaj dela narod Slovencev.
ln pravil sem mu, kako trpi ubogi moj rod. kako gospodnje nail njim fam nesloga.
•) Ž«net.
 107 Oči so se zasTetile slovcuskpmu kralju,  od jeze mu je zadrhtchi roka. Vprašal me je: „Je-li se letajo natl zemljo ptk-o z dolzimi repi?"
,.Da, kralj railostivi," odffovoril som mu, rzibajo se še pu zraki pisane srakn, a uij jih vefi oooliko, kakor nekdaj."
^Kadar bodo izginile te 3 SYeta," goTOril jo, kralj Matjaž, ntedaj vzdignem se-jaz s svojimi vojaki. Skozi deželo slovensko povihramo in priiifiseino ubo-gemu narodu mir, Magostanjn, srežo." — ObrnivAi se k svojej žoni io k vo-jakotn, zapovedal je: n]dimo in praznujmo )iir!"
Udaril je z žezlom po steni. K gromom se jc odprla. Nepopisljiv svit ini je vzel vid . . . Vzbudil sem se iz sanj ....
Med gorami slovenskimi 1570. leta zapisal Boris Skopčik. — Te sanje sera čital v starej   knjigi,  na  orujavelih   listih.    I)a iw ne po-zabijo povedal sem jih Vam, mili ftitatelji nVrtčcvi." —